Avstrija hoče povišati uvozno carino na kmetske pridelke. Gospodarska kriza je zagrabila vse stanove in vse skupine gospodarskega življenja. Vsi stanovi trpijo in gospodarsko propadajo. Zlasti se to propadanje širi in množi med kmetskim stanom v taki meri, da je že sam njegov gospodarski obstoj ogrožen, ako se ne bodo kmalu podvzeli proti temu energični koraki in porabila ucinkovita sredstva. Naša država v tej zadevi ne tvori izjeme med drugimi. V tem oziru so razmere povsod enake: povsod se pojavlja gospodarska kriza, v tej državi bolj, v drugi manj, toda vsled propadanja narodnega gospodarstva trpijo vse države. V eni bolj propada industrija, v drugi obrt, v tretji poljedelstvo, vendar se povsod opaža nazadovanje večalimanj vseb panog narodnega gospodarstva. V čemer pa se naša država razlikuje od drugih, to je dejstvo, da se drugod poskušajo in uporabtjajo vsa sredstva, ki se smatrajo za potrebna in primerna, da bi se gospodarska kriza odstranila ali vsaj omilila in zmanjšala — pri nas pa se ne stori nič, absolutno nič. Merodajni činitelji križemrok mirno gledajo, kako posamezni stanovi, osobito kmetski stan, vedno bolj naglo in globoko lezejo v gospodarski propad. Vsa njihova skrb je osredotočena okoli tega, kako bi se iz te propadajoče mase iztisnili davki za pokritje 12- do 13milijardnega proračuna. V drugih državah se naloga države in njene vlade drugače pojmuje. Ozrimo se v sosedno Avstrijo. Kmetski stan v Avstriji leze v dolgove in prepad. Najširših krogov kmetskega ljudstva se polašča obup. V tem oziru je v Avstriji ravno tako in mogoče še slabše nego pri nas. Boljše pa je v Avstriji radi tega, ker se tamkaj proti širečemu se obupu organizira odpor, in sicer od dveh strani: iz kmetskega ljudstva samega in od strani vlade. Kmetska organizaeija cele države se je po svojih zastopnikih zbrala 13. januarja v Solnogradu. kjer se je vršilo temeljito posvetovanje o sedanjem stanju avstrijskega kmetijstva, o vzrokih propadanja in o sredstvih, s katerimi bi se slabo gospodarsko stanje kmeta moglo popraviti in dvigniti. V sprejetih resolucijah se zahtevajo vozne ugodnosti in popust voznine za prevoz plemenske živine ter živine za rabo in klavne živine; dosedanje ugodnosti morajo trajati naprej in se razširiti. Zahteva se nadalje, da mora državna oblast strogo paziti zlasti pri uvozu živine iz tujih držav, da se v državo ne zanese in razširi živinska kuga. Kar se davkov tiče, so kmetski zastopniki zahtevali, da se mora dohodninski davek znižati, ker so se tudi kmetski dohodki tako hudo znižali. Z ozirom na uvoz živine so zahtevali, naj se ta uvoz iz drugih držav čim najvec omeji ter se naj v to svrho upeljejo posebni uvozni listki. Z vsem povdarkom pa se je naposled zahtevalo, da se mora revidirati carina ter se mora povišati carina na uvoz agrarnib (kmetskib) pridelkov. S temi predlogi in zahtevami kmptskib zastopnikov iz cele Avstrije je izrazilo svoje popolno soglasje nafelstvo krščansko-socialne stranke v Nem&ki Štajerski na svoji se- fi v Gradcu dne 17. januarja. Na tej seji se je povdarjalo, da so razmere med kmetskim ljudstvom posebno radi tega, ker kmet svojih pridelkov ne more prodati za primer>no ceno, razvijajo nasproti katastrofi in propadu. Da se to propadanje uspešno in trajno prepreci, je poleg drugiii manj učinkovilih pripomočkov nujno potrebno sredstvo, da se revidirajo vse trgovske pogodbe in določbe o carin *kih postavkih. Avstrijski državni kancelar dr. Seipel, ki ima pazno oko za vse razmere in vse pojave v državi, je pretekli teden pozva! na posvetovanje vse politične stranke, da so izrazile svoje mišljenje o predlogib za omiljenje gospodarske krize med avstrijskim kmetskim ljudstvom. V Avstriji je torej počela jaka agitaeija, v politični |avnosti za zvišanje carine na uvoz poljedelskih produktov. S tem hočejo zmanjšati uvoz živil iz drugih držav ter omogočiti lastnim pridelkom prodajo za primerne cene. Na Vorarlberškem leži sedaj 8000 meterskih centov neprodanega sira. Čemu se uvaža sir od drugod? Avstrijski kmeije imajo obilico lepe plemenske živine, ki je ne morejo prodati, uvaža pa se živina od zunaj zlasti za klanje. V Avstriji se ne pridela dovolj pšenice, pač pa rži. Zakaj se torej uvaža toliko pšenice in pšenične moke, ko je dober tudi ržen kruh! Taka in slična vprašanja se sedaj postavljajo in razpravljajo v Avstriji. Ni dvoma, da bo agitacija za revizijo earinskih postavkov pri uvozu agrarnih produktov rasla, ter zavzemala vedno širje kroge. Ko pridejo v razpravo trgovinske pogodbe Avstrije z drugimi državami, se bo o feh živijenskih zahtevah kmetskega ljudstva moralo voditi raeune. Ta vprašanja pa se ne tičejo samo Avstrije, marveč tudi sosednih držav, zlasti tudi naše države. Naša država je poljedelska država, ki ima velik interes na tem, da ugodno proda svoje žito, svojo živino, svoje vino in druge poljedelske produkte. Čim večja pa je uvozna carina, tem manjša možnost uvoza. Že sedaj je naš izvoz v Avstrijo otežkočen iz raznih razlogov. Ako se v Avstriji zviša uvozna carina na agrarne produkte, nam preti nevarnost, da se bo naš izvoz še bolj zmanjšal. To pa bi pripomagalo k temu, da bi sedanja gospodarska kriza mpd kmetskim ljudatvom v naši državi narasla ter zavzela še večji obseg.