Do 30-letnice osvoboditve bi želeli končati prvi odsek aleje spominov in tovarištva
Deveti maj bo dan, M ga ne bo praznovala samo Ljubljana, temveč vsa Slovenija. To je dan, ko je bilo osvobojeno zad-nje glavno mesto v Jugoslavi-ji in mejnik v zgodovini naših narodov v boju proti okupa-torju, nacistični in fašistični diktaturi. Dan zmage in s tem konec najbolj krvoločne vojne v zgodovini človeštva je praz-nik, ki ga bomo proslavili z vsemi častmi, ki jih tak dan zasluži.
V Ljubljani bo odkrit mo-numentalen spomenik revoluci-ji slovenskega naroda in spo-menik Pranca Rozmana-Sta-neta.
Ne smemo pa pozabfti na vlogo našega mesta-heroja, ki je s svojo kljubovalnostjo in izjemnim heraizmom dvigalo moralo in materialno podpira-lo partizanske enote, katere so se bojevale na slovenskib tleh. Nitižična ograja, s katero je hotel okupator ločiti srce od-pora in ga zatreti, ni bila do-volj močna zapreka.da se svo-bodna misel in revolucionarna ideja ne bi širili po vsej naši domovini. Ljubljana je s svojo vlogo v narodnoosvobodilnem bojti dokazala, da je resnično središče in gibalo slovenskega naroda.
Ideja o obeležju naporov in herojstva našega mesta je po dana s projektom Aleje spo-minov in tovarištva, ki ga vodi odbor za gradnjo AST pri mest-ni konferenoi SZDL. Naša že-Ija je, da bi konfiali prvi od-sek aleje od Spodnje Hrušice čez Golovec do Rudnika, ki smo ga začeli oktobra 1974. S tem bi nazorno pokazali ob-čanom našega mesta, kaj pred-videva naš projekt in kakšne bodo koristi in kvaMtete. Se-, veda bodp na različnih odsekih trase tudi različne možnosti za rekreacijo in šport, ki jih na-rekujeta teren in okolica, ven-
dar pa bo oprema enotna In značilna za alejo.
Za realizacijo tega odseka pa so potrebna sredstva, ker tudd' mladinske delovne briga-de ne morejo delati brez orod-ja tn potrebnega materiala. Na tem odseku imajo svoje spo-minske kamne podjetjaiz ob-čine center, ki so lani septem-bra obljubila svojo ppmoč, ven-dar se je odzyalo samo pet podjetij od štirinajstih, tako da smo lahko opravili le ze-meljska dela in nasutje.
Za prvi odsek smo cjobilii vso potrebno dokumentacijo, sedaj pa sta v postopku za potrditev tudi dva odtoka, ki bosta dokončno traso Aleje spominov tn tovarištva zašči-tila in uzakonila kot sestavni element generalnega urbanistič-nega plana mesta Ljubljane, in tudi kot element urbanistične-ga programa LJVBLJANA 2000. Projekt trase je izdelan za ce-loten potek okoli Ljubljane po terenu, po katerem je potekala
žica. Osnovni element projekta je popeskana pot, široka štiri metre in obojestransko zasa-jena z drevjem. Povezuje 102 spominska kamna in šest spo-meriikov, ki so bili postavljeni leta 1961, na ruševinah bunker-jev ob žici. Predvidena je obo-gatitev z rekreacijskimi površi nami in športnimi objekti za mlade in starejše, tako da bo ohranjena povezava med revo-lucionarnimi tradicijami in po-trebo po mladem zelenju v na-šem mestu.
Za uresničevanje tega pro-jekta pa ni dovolj samo dobra volja in zavzetost posamezni-kov, ki že tri leta uresničujejo izvlrno idejo, temveč je potreb-na podpora vseh občanov na-šega mesta-heroja, predvsem pa delovnih in družbenopoli-tičnih organizacij. ' Aleja spominov in tovarištva predstavlja obujanje revolucio-narnih tradicij, kd so največja čast   in   ponos   našega   mesta.
Mitja Omersa