LJUBLJANSKI
IZDAJATELJI
J. KERSNIK, F. LEVE!
J. STRITAR, Er. I. TAVČAR,
ODGOVORNI UREDNIK
V LJUBLJANI,
tiska „narodna tiskarna'
jBESi
Vsebina 7. zvezka:
Str.
1.	Krilan: Zaljubljeno morje. Balada........385
2.	S. Gregorčič: Pri jezu. Pesen..........387
3.	Dr. Pr. Detela: Malo življenje. Povest. (Dalje).....388
4.	Dr. Pr. Kos: Slovenci za Karola Velikega......395
5.	Simon Kutar: Slovenska Lenora ali mrtvi pride po svojo
ljubico.................402
6.	Dr. Ivan Tavčar: Tiberius Pannonicus. 1.......404
7.	S. Gregorčič: Črni trn. Pesen..........409
8.	Gorazd: Bolnik. Pesen.............409
9.	J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. (Dalje)....	410
10.	Janko Kersnik: Luterski ljudje. Povest. V......413
11.	J. Jesenko: Zemeljski potresi. XXVII........418
12.	S. Gregorčič: V obrambo. Pesen.........420
13.	E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu
1881. leta. II. ...:.... .......424
14.	L.: Specimina linguae palaeoslovenicae .......429
15.	I. Subic: Knjige „Matice Slovenske* za 1881. leto. II. . .	430
16.	L.: „Archiv für slavisehe Philologie*.......432
17.	L.: „Vračara ili Baba Hrka"..........435
18.	Pr. Leveč: Zlata knjiga. II............436
19.	— Slovenski glasnik.............442
Prošnja.
Vse gg. naročnike, ki ponavljajo svojo naročnino, ali reklamujejo svoj list, nujno prosimo, da bi svojim naročilom vselej dostavljali tudi število svoje adrese.
Upravništvo.

Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Leveč, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar. Leto II.	V Ljubljani, 1. julija 1882.	Štev. 7.
Zaljubljeno morje.
Balada.
a morje se vlegel je mrak teman, -^feKipi in buči vsa vodena ravan, ^ " Na morski oMli plašno in solzno Stoji in ihti dekletce mlado.
.Morje, morjč, ti mogočno morje, Umiri razljučene svoje vod6, Oh pusti, oh pusti ga sem na krütj, Oh pusti, oh pusti ga k meni naz&j!"
A divje se peni morje in kipi, Zamolklo dekletu na brčgu buči: „ „Oj molči, oj molči, otročja ti stvar — Naj moj, naj moj bo mladi mornar!
Jaz mnogo na dnu zakladov im dm Kar hočeš, jaz rädo za njega ti d£m!BK In školjke lepe in svčtle ko sneg Iz p6ne pred deklico vrže na breg.
„Le hrani, le hrani ti školjke, morje, Čemu naj mi bodo te školjko svitle — Jaz njega, jaz njega le, inörje želim, Oh pusti, oli pusti ga, da ga dobim!2
A divje se p£ni morj6 in kipi, Zamolklo deklčta na br6g bu$: „„Oj molči, oj molči, otročja ti stvar — Naj 'moj, naj moj bo mladi mornar!
Jaz mnogo na dnü zakladov imäm, Kar hočeš,, jaz r&do za njega ti d&m."* In ribo čarovnico, ribo zlato, Iz pene pred deklico vrže mladö.
„Imej le čarčvnico, mörje, irnžj, Hrani jo in čuvaj skopö še posl6j — Mornarja, mornarja mi pusti na prod, Ki v srci ga nosim vselžj in povsod !a
A divje se p6ni morji in kipi, Zamolklo dekleta na brčg buči: „„Oj molči, oj molči, otročja ti stvar — Naj moj, naj moj bo mladi mornar!
Glej, kar jaz na dnü zaklddov imäm, Jaz vse, jaz vse za njega ti däm."8 In kar le pokriva mu biserov vAl, Vse vrže dekletu zdaj vrhu oMl.
Kakö to blesti, kako to žari, Ubogi mladenki pobira oči . . . Omamil dekletce blesteči je čar — Oj mladi morn&r, oj mladi mornar!
Pod brčgom pa polje se mörje strastnö, In čaka željn0 in čaka težk0 . . . A dekle vzbudi iz omame se že In pahne dari zapeljive v morjč.
„Ne maram jaz tvojega, morje, čaru, Naj dalje še skrit ti počiva na dnü — Jaz rajša ko vse to morndrja imam, Za nič ti ga, möije, za nič ga ne dim!8
In mörje kipi, kipi in ječi, Z usmiljenjem strast se v morji bori — „Oj dobro morj6, oj mogočno morje, Oh pusti, oh pusti ga sem na src6!K
Na sredi morjä, glej, vzdiguje se val. Na valu pa ziblje čolniček se mal. Čez morje pripluje val s čolnom na kraj, Prinese dekletu ljubljenca nazaj.
Kri lan.
5	Pri jezu.
kakö hrumiš in šumiš, oj jez, * Kakö valovje drvi se ti čez! Ta voda srdita Vsa v kaplje in pene in prah je razbito; In solnca nebeškega svit Po prahu, po penah, po kapljah razlit Na tisoče solnčnih se praškov drobi, Iz njih tisoč6rno iskri!
Oj živo žari; A solnca podobe prvötne, Čardbne njegove lepote cclötue Na jčzu razpčnjenem ni! Le Šumi in hrumi, mogočni jez, Le vzpenjaj valovje bobneč se čez! Naj le tu valovi razbijajo se, Pod jezom bo konec nemira: Tam doli razpršena voda se zbira, Razdrobljeni žarki spet zlijajo se. Kakö iz valov tam smehlja se nebö, In solnce žareče In drevje temnozeleneče In cvetje zlatö — Kakö je tam doli vse mehko,
Kakö mirnö! Ko v te se oziram, se zdi mi, oj reka, Da gledam življenje, usödo človeka,
Človeško src6, Njegovo slast in strast in gorj6! Kot vöda na jčzu kipi nam kri, Takö nam sred valovje hrumi, Ko tisoč sovražnih ovir Zastavlja življenja težavni nam tir, Ko divja nam strast Srca občutke dobi v oblast Ter vreči nas hoče v brezdanjo propast.
Oh, strč se ted&j Nam solnce bliščeče Pokoja in sreče,
Bog v6, če se žarki zberö še kedaj, Če vmiri sred se valovje kipeče? Bog daj, Bog daj!
Le v jasnem valovji pokojnega srca Prekrasno nebo vesoljno se zrca, In zrca se v njem- nešteti cvet. Ki ž njim življenja breg je odet. O, blažen, ki dajo mu dobra nebesa, Da mirno mu teče valovje srca, Da prsij viliar mu sovražni ne stresa, On ljubljenec paß je neb«4. A komur ta sreča ni dana od zgori, On trpi možato, junaško se lx>ri!
S. Gregorčič.
Malo življenje.
Povest. Spisal dr. Fr. Detel a.
XVI.
ižala se je Velika noč, in mnogo mnogo dela so dobile ženske po kuhinjah, kajti prazniki se morajo spodobno praznovati. Jurij je povijal butaro za cvetno nedeljo. Dve je bil naredil: jedno zase in jedno za Štefana; z brinjem in bršljanom je olepšal vršičke leskove, deklici pa sta ji prepletli s pisanimi trakovi. Ponosno sta ji nesla k sv. Andreju, kjer ni imel noben fant tako lepe; nazaj grede pa je nabral Jurij gobe po drevji in jo potem posušil, in veliko soboto so poslali Štefana po blagoslovljenega ognja. Ko je prinesel nazaj tlečo gobo, zanetili so z njo nov ogenj, ko je bil stari popolnoma pogasen, in zakurili so pod velikim kotlom za veliko nedeljo. Po-poludne je že na pol praznik. V izbi se je polnil jerbas, katerega je bil Jurij spletel, s piruhi in vsakovrstnim pecivom, kajti jutri ga ponese Lenčika blagoslovit. Jurij pa se je bil izgubil v gozd in dolgo ga ni bilo nazaj. Ko se je pa večer storil, prinese dva velika šopka dišečih cvetic materi in Lenčiki za piruhe.
„Meni pa nič?a vprašala je Anica, ki je bila prišla v vas, kakor zadnje dni večkrat.
„Ti vender vse iztakneš!" dejal je Štefan. „Kje si le vijolic dobil! Jaz jih toliko časa že iščem — ravno, Lenčika, tebi sem jih hotel prinesti — pa ni jih bilo še dobiti nikjer. Ves sem se bil opraskal, ko sem lezel za njimi. Jurij, ti imaš nasejane."
„Kako to vender lepo diši!" dejala je mati. „Vijolica je pa res preljuba cvetica. Tako ponižne barve je in tako daleč gre njen duh. — Le počakaj, Jurij, jutri ti vrnem piruhe, ker si se me spomnil," in ni se mogla naduhati krasnega šopka.
Anica pa je bila žalostna, da ona sama ne dobi nič. „Oh, Jurij," dejala je, „tako lepih piruhov sem ti bila pripravila, zdaj pa ne vem, če bi ti jih dala."
Jurij se je izgovarjal, da ni vedel, da pride gori, a to je ni potolažilo.
„Povej, kje si jih dobil!" rekla je; „sama si jih grem trgat."
„Nič se ne meni. Anica!" pravi mati Pcčarjeva. „Medve bodeva delili: šopek jertako velik, da ga bo obema dosti. Juriju ne smeš zameriti, da je bil malo pozabljiv. Če mu boš pa piruhov dala, pa ne bo nikoli več. Kaj ne, Jurij?"
„T, kako pa!" pritrdi on, in mir je bil sklenen.
Veliko nedeljo pa sta nesli obe deklici vsaka svoj jerbas z lepim prtom pogrnen v cerkev k blagoslovu. Koder so druščino ljudje srečevali, vse si je voščilo vesele praznike, in radost jim je sijala povsod nasproti.
„Anica!" prične Lenčika, ko se vračajo, „če bi bili mcdve skupaj doma, skusili bi se, katera bo najprej prinesla blagoslova domov. Saj veš, kaj to pomeni?"
„Katera pride prva domov, omoži se tisto leto; ali ne?"
„Da, omoži. In ti veš, da sem jaz urnih nog; nemara bi te prekosila."
„Oh, jaz bi se še skušala ne," pravi Anica.
„Ho, ho," smeje se ona, „to le tako praviš. Potlej bi pa letela kakor lastovka. Dobro, da se ni treba pehati."
„Medve bodeva pač obe prvi domov prišli."
„Pa res," pobere besedo Simon. „Morda se omožita res obe še pred zimo. No, presneta reč, zakaj pa ne? Ali bi bilo to tako čudno? Kaj, Matija?"
„Naj bode, kakor je božja volja," pravi ta.
„Veš kaj ? Nič čudnega bi to ne bilo. To ti jaz povem, Matija. Poglej ja no, kaka fanta* sta! Kakor dve smreki. Dekleti pa tudi čvrsti! Poln jerbas ti nese pet ur daleč, če je treba."
Štefan se je vzpel po konci pri teh besedah in pogledal okrog sebe, če ga Lenčika vidi. Anica pa je zarudela in obrnila se proč; mislila je, da se Jurij po njej ozira; a ta je malo razumel vse govorjenje in mirno korakal zraven Štefana.
Najmenj po všeči so bile te besede Lenčiki. „Oh, oča!a odvrne naglo, „meni se še ne mudi tako hudo in Anici menda še tudi ne. Kaj ne, Anica?" In Lenčika se ozre nanjo. „Oh, oh," vzklikne, „kako si pa rudeča! Ti, ti!"
„Ker mi je vroče," odgovori ona, a na jedenkrat je izpregledala Lenčika in razumela popolnoma pomen Simonovih besed. Za Jurijem gleda Anica, tako si je dejala in nejevolja jo je obšla. Dasiravno prav za prav Jurija ni imela rada in je občevala z njim prijazno kakor z vsakim drugim, nevoščljiva je bila vender Anici in čutila je ali vsaj mislila čutiti, da ima Jurija tudi rada. Čudno je časi srce človeško: spoznanje in zavest, da druge kaj zanima, da se drugi potegujejo za to, kar je nam le malo v čislih, razneti tudi hladen čut: in za kar se prej nismo dosti menili, to cenimo zdaj visoko, zato ker je drugim všeč.
„Meni pa ni nič vroče," odgovori ponosno Lenčika, in to je bil konec govorjenja. Molčč je stopala družba proti domu, in vsak je imel svoje misli. Deklicama se je stemnilo obličje in spoznali sta, da jima gre nekaj navskriž. Anica je pač dobro vedela, da njen brat nima posebne cene pri Lenčiki, a dasi je Štefanu to tudi časi povedala, verjel jej ni nikdar. Fantu ni hotelo v glavo, kako bi ga dekle, za katerim bi on pogledal, ne maralo. Sam sin, mislil si je, dom gotov in tak fant! Zdaj vem, dejala je Anica sama pri sebi, zakaj ga ne mara in zakaj sta si z Jurijem taka prijatelja. Meni ni prinesel nič šopka! Prav nesrečna je bila Anica. Kako vesela je bila pred malo dnevi, ko so njeni starši v misel vzeli, da, kadar Štefan Lenčiko vzame, bodo tudi njo omožili, in da bi jim bil Jurij za zeta jako po godu. Oh, njej bi bil tudi! Toda zdaj pa on že na drugo misli. Nemara se je pa le ona vanj zagledala, tolažila se je Anica, in Jurij se nič ne meni zanjo. Saj mi je že povedal, da je rad v moji družbi in da rad z mano govori: Pečarjevim mora se ve da bolj streČi. Tako se je skušala pomiriti.
Lenčiko so pa tudi navdajale neprijetne misli. Anica dobi Jurija, tako si je dejala, jaz naj bi bila pa s tem pustim človekom zadovoljna, s tem Štefanom! Aha. zato hodi Anica zdaj tolikrat k nam. da se z njim pomenkuje. Glejte, glejte, ne izbira slabo. Toda Jurij je pa zanjo vender predober. In nekako zaničljivo je premerila z očmi šibko postavo Aničino; to pa je zdaj dobro vedela, da Štefana nima nič, prav nič rada.
Jurij se je pa čudil, zakaj je zgovornima deklicama beseda tako hitro zastala, a ker samemu ni bilo toliko do govorjenja, molčal je tudi on. Tako ošaben ni bil misliti, da je on uzrok te zamere. Ker ga je oboja družina rada imela, skušal je vedno vsem ustrezati, a da bi se za katero deklic posebno brigal, zdelo se mu je brezumno. Saj je vedel, da je le za nekaj časa varen, da bo le tako dolgo živel v miru, dokler ga ljudje ne spoznajo in ne zapode. Kacemu dekletu pa buditi prazno upanje, videlo se mu je tem pregrešneje, ker je bil njiju staršem hvale dolžan. Tako ni bilo pravega veselja na ta najlepši praznik, skoro nikdo pa ni vedel pravega uzroka. Štefana je to se ve da malo motilo. Ce prej ne, pa pozneje; saj fantovanje je tudi lepo, mislil si je in piruhe je pobiral in žvižgal in vriskal, da je bil ves hripav. —
„Lenčika, imaš kaj piruhov?" nagovori Jurij deklico, ko sta bila sama pred hišo.
„Saj ti jih bo Anica dala," odgovori mu ta kratko. Jurij je postal in jo gledal.
„Ti si huda name," pravi. „Zakaj pa?"
„Nič huda."
„Zakaj mi torej ne daš piruhov?"
„Saj ne maraš za moje, ko imaš drugih dosti," odgovori Lenčika, steče v sobo in prinese jabelk in pomoranč.
„Pa ne smeš biti huda, Lenčika," pravi Jurij. „Ali sem ti kaj hudega storil?"
„Kaj mi boš storil!" odgovori ona in se obrne in odide. Skoro vse popoludne pa jo je bolela glava.
„Prehladila se je," rekla je mati in jej hladila vroče čelo.
„No, Jurij, ali si že pobral piruhe?" vprašal je Matija Jurija.
„Lenčika mi jih je že dala."
„Kaj pa Anica?" pristavi mati. „Ta' ti jih je tudi obljubila."
„Nisem bil nič doli."
„Kak fant pa si ti," ošteva ga Matija, „da se za nič ne meniš! O to je bilo časih drugače! Po dve uri daleč smo hodili in po noči in potolčeni smo prišli domov. O, kje so tisti časi !*
• „Tisti nerodni!0 pokara mati. „Ali je kaj neumnejŠega, kakor tako po noči laziti okrog!"
„No, le tiho bodi, Neža, saj take sile ni bilo!" pravi zopet gospodar. „Ampak Jurij se premalo briga za to pa za to. Veš, Jurij, Anica ni slabo dekle in poštenih staršev hči. če utegneš, pojdiva malo doli pogledat. Jaz moram tudi iti jedenkrat v vas."
„Medve bodeva pa sami; kaj ne?" oglasi se Lenčika, katero so bile poslednje besede posebno ujezile.
„O le počakaj ta! Ne bo dolgo, bode pa Štefan tu!"
„Zmeraj ta Štefan!" godrnja Lenčika, a kmalu se začuje glasno žvižganje, naznanjujoče prihod vsakdanjega obiskovalca.
Jurij pa je šel z Matijem doli k Simonovim in mej potom je govoril gospodar o tem in onem in kako misli Šimon Anico na dom omožiti in da ima Jurij lepo priliko priženiti se, če se malo potrudi; dobro hišo bi dobil in pošteno, pridno ženo; samo Štefan se mora prej kam spraviti. „Na Lenčiko misli fant; pa ni nič kaj zdrav. Bojim se, da ga bo jedenkrat zvilo. Jetika rada pobira mlade ljudi. Počakajmo še malo!"
Tako sta prišla k Šimonovim, veselo vzprejeta pd vse družine.
„Ali si vender prišel po piruhe?" rekla je Anica Juriju in tako zvesto ga je pogledala, da mu je seglo do srca. „Vem, da ti je Lenčika lepših dala; pa vzemi, kar imam!"
In podarila mu je svilen robec za okolo vratu, da on še nikdar ni videl tako lepega. Branil se je nekoliko časa, da je to preveč, da je predrago zanj, a moral je vzeti in tako prijetno sta se pogovarjala, da mu je bilo, kakor bi sanjal.
Za mizo je sedel Pečar med Šimonom in njegovo ženo in imeli so važen pogovor o poljedelstvu in ovčarstvu, o gospodarstvu in svojih otrocih, in pomenkovali so se tudi, kedaj bi se napravila ženitev, kajti to je bilo dognano, da Štefan vzame Lenčiko.
„Stara sta že dosti," dejal je Šimon, „ali ne res? Pametna tudi; kaj? Matija, čas je za naju, da počijeva in mlajšim rokam izročiva delo."
„Dobra sta oba in pridna," pritrjevala je mati. „Nič hudega ne bode starim, Matija, boš videl!"
„Ali je pa fant zdrav?" vpraša Matija. „Tako bled se mi vidi. Jaz se bojim, da ne bi kake jetike dobil."
„Oh, Štefan pa jetika!" vzklikne mati. „Le nikar se ne boj. Jaz poznam svojega otroka: od nekdaj je bil že bolj medel, pa zarad tega ni slaboten. Trden fant je. Prav rudečih ljudij se prej prime bolezen kakor pa bledih. Tega se ni treba bati."
„No, Bog nam daj zdravje vsem vkup!" pravi Matija, „pa srečo našim otrokom!"
„Tako je prav govorjeno!" potrdi Šimonovka. „Zakaj pa se trudimo po svetu, če ne za svoje otroke? Štefan pa Lenčika se pa vender tako lepo podajeta vkup, kakor bi bila "ustvarjena drug za druzega. Fant jo ima vender tako rad, kakor ne vem kaj!"
„No, in ona njega tudi," meni Simon.
„Ne vem prav, kako dekle misli," pravi Pečar.
„Ha, ha, ti je ne poznaš; jaz pa vem, kako je," smeje se mati Šimonovka. „Le vprašaj jo na kratko, pa boš zvedel."
Tako se je govorilo pri mizi, Anica pa je vodila Jurija okrog hiše in po vrtu in mu razkazovala to in 0110. „Oh, pri vas je se ve da lepše," dejala je. „Lepši je kraj in boljša zemlja; pa tudi tukaj nismo v puščavi. Iz vrta gledajo skale, pa drevje vender lepo raste in nam da dosti sadja in po leti prijetno senco. Naš studenec je boljši, ker nima tako mehke vode, kakor vaš. Burje ne užijemo toliko na tem kraji kakor gori in okrog hiše ni tistih nevarnih pečin. Zjutraj imamo malo megle, pa se hitro razkadi in po zimi nas hudega mraza varuje. Ce je polje s kamenjem posuto in se teže obdeluje, leži pa bliže hiše. Kak lep gozd imamo, to si tudi že videl. In kako prijetna ho lopa, kadar se zaraste! Potlej jo moraš priti pogledat; in Lenčika tudi. Kako, da je ni nič doli danes?"
„Glava jo nekoliko boli," pove Jurij.
„Ttevica! Moram pa jaz obiskati jo!8 Hitro je čas minil Juriju in naprej in naprej bi bil še poslušal Anico, da ga ni poklical Matija, ki se je bil poslovil.
„Lenčiko glava boli," dejala je Anica: „jaz grem z vama, da jo malo pozdravim!"
„O saj ni nič sile," brani Matija. „Zdaj je že gotovo dobro."
„Anica, kar pojdi!" pravi mati in vsi trije se napotijo.
Doma pa je bila Lenčika jako slabe volje; na nobeno vprašanje ni dajala rada odgovora, in ubogi Štefan je bil ob ves pogum. Otožno
jo je gledal; kar je rekel, nič jej ni bilo prav. Ko pa je prišla Anica, začela jo je še le prav glava boleti. Vsako govorjenje jej je težko delo in tako hudo si je želela miru, da sta Anica in Štefan kmalu odrinila. Žalostna je bila Anica videti, kako malo je ustregla prijateljici s svojim obiskanjem in tolažila se je s tem, da bode jutri pa drugače. A bilo je ravno tako in več dnij zaporedoma držala se je rtidečelična Lenčika tako čmerno in kislo, kakor gorenjsko grozdje. Z Jurijem ni govorila nič in z drugimi tudi ne dosti.
-Sam Bog ve, kaj je deklini !tf dejala je mati.
.Nič jej ni," rekel je oča. „S Štefanom sta se nemara sprla kakor vsak teden dvakrat in zdaj kuha jezo."
Juriju je bilo pa vse to velika sitnost. Vedno so mu šle po gkv'i Matijeve besede o Simonovih namerah in marsikaj mu je bilo zdaj očito, česar pred ni zapazil. Da ga Anica rada vidi, to je ugajalo njegovemu samoljubju in dobro mu jo dela zavest, da vender jedno srce tudi zanj bije. Potem se je spomnil Lenčike in njenega čudnega vedenja. Da za Štefana ne mara mnogo, ni mu bila skrivnost, a zdaj se mu je dozdevalo, da ona tudi nanj misli. In kaj bode iz vsega tega? Kaj hoče storiti? Na ženitev misliti je norost. Ali naj bi šel proč? Toda kam? V tuje kraje, da ne bi videl več domačih hribov niti zelene doline? Ne, tega ne! Da tu gori ostane, to se mu je zdelo namenjeno, toda ženitev iz glave! Da bi imel AnieO ali Lenčiko posebno rad, tega si ni mogel reči. Obe sta mu bili jednako ljubi in s katero je ravno govoril, ta se mu je zdela lepša. Kako lehko mu je pustiti vse pri miru in živeti v prejšnji jasni brezskrbnosti! Toda zakaj ne bi on užival sreče, vsaj dokler je pripuščeno? In potlej naj pride, kar hoče! A deklico bi tudi zakopal v svojo nesrečo. Ne, to se ne sme zgoditi! In Jurij je sklenil z deklicama kar najmenj občevati in nikdar nobene besede ne izpregovoriti, ki bi se dala napak umeti.
Z lehkim srcem je opravljal Jurij zopet svoje vsakdanje delo, v hišo je zahajal redkeje in na samem ni govoril ne z Lenčiko ne z Anico.
„Moder fant, moder mož," dejala sta moža.
„Skoro premoder," menila je Simonovka in tudi deklicama se je tako zdelo.
Lenčiko je nejevolja zopet minila in bila je zopet prejšnja vesela deklica, a tako samosvestno ni več govorila z Jurijem, boječa je bila
v njegovi družbi in be3ed jej je zmanjkovalo. Jurij pa, ki je gledal zdaj vse z drugačnimi očmi, zapazil je kmalu, kako si mu prizadeva postreči, bodi si, da se mu je res hotela priljubiti ali pa se je njemu tako zdelo. Neobčutljiv se ve da Jurij tudi ni bil in da je Lenčika zala, to si je moral obstati.
„Kako dekle!8 dejal je časi. „Dolinske naj se kar skrijejo pred njo." In večkrat je njegovo počasno premišljevanje sklenila beseda: „Škoda!"
Anice že cel teden videl ni in kaj bi mislil nanjo, ko je vse zastonj. Spomnil se je je zopet, ko si je zavezal okolo vratu svileno rnto, njeno darilo.
„Glej ga Jurija!" ogovori ga na jedenkrat Lenčika, -kje »i pa kupil to gizdavo ruto? Saj ne greš nikamor."
„To sem kar tako dobil," odgovarja Jurij.
„Kje pa?" izprašuje Lenčika in njena radovednost raste. „Jaz ne dobim tako nobene reči."
„Za piruhe se vse dobi, Lenčika."
„Ah, tako! Torej Anica ti jo je dala, Anica," pravi dekle in se obrne in odide. Dolgo je Jurij ni videl; ko jo zopet sreča, zdelo se mu je, da ima objokane oči. In tako milo se mu je storilo, da bi se kar zjokal in stekel za njo in jej povedal, kdo je, kakšen človek, kako malo vreden, da le količkaj misli nanj. A bal se je nasledkov take izpovedi. Morebiti bi ga dali takoj proč, če bi zvedeli, da ga iščejo žandarji; in skušal se je tudi preveriti, da se pa nemara moti, kar se tiče Lenčike.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenci za Karola Velikega.
Spisal dr. Fr. Kos. nogo zanimljivostij podaje nam domača bistorija starejših in novejših časov, a gotovo najinteresantn^jša zdi se mi brez dvoma zgodovina devetega stoletja. Radi se oziramo na te čase nazaj in v duhu si predstavljamo podobo onih mož, ki so takrat delovali slovenstvu in slovanstvu v prid. Komu ni znano ime posavskega Ljudovita, ki je branil z orožjem v desnici svoj dom zoper
mnogobrojne sovražnike; komu ne imeni slovanskih blagovestnikov, svetega Cirila in Metoda,, ki sta se trudila z besedo in peresom za dušno blagost slovanskih narodov ? Odveč ne bo, če se tudi mi ozremo v one starodavne čase in se seznanimo vsaj z nekaterimi osobami, ki so takrat delovale med Slovenci. Moj namen je, podati tukaj čita-jočim Slovencem kos domače zgodovine za Karola Velikega, ki je vladal od 1. 768—814. Vender predno začenjam pripovedovati, hočem nekaj malega izpregovoriti o slovenski zemlji, njeni razširjenosti in njenih posameznih delih pred tisoč leti.
1. Zemljepisni pregled slovenske zemlje.
Zemlja, v kateri so živeli Slovenci pred tisoč leti, zvala se je Slovenija ali Slavinija in zadnje zaznamenovanje nahaja se po gostem pri pisateljih in v listinah one dobe, navadno nekoliko izka-ženo v besedo „Selavinia". Dobivajo se pa v starih spisih tudi drugi izrazi, s katerimi so se zaznamenovale slovenske dežele, kakor „partes Sclavorum, provincia Sclavorum* itd. (Gl. spis Conv. Bag. et Garant, v Monum. Germ. Scrip. XL, pag. 9, 10; Paul. Diacon. de gest. Langob. IV., c. 7. Listina od 9. sept. 878 in od 21. jul. 1. 891 v Archivu für Kärnten, 1. Jahrg. str. 08 in 69.).
Slovenska zemlja je bila razdeljena v več posameznih dežel, izmed katerih moramo najprej omeniti Koroško in Panonijo. Tudi neznani pisatelj za slovensko zgodovino jako važnega spisa „De conversione Bagoariorum et Gorantanorum" (M. G. S. XI., p. 9.) od leta 871. loči Slovenijo v Koroško in Panonijo s temi besedami:. . . in S c 1 a v i n i a m , in partes videlicet Q u a r a n t a n as atque i n f e-rioris Pannoniae. Iz teh besed je tudi razvidno, da je bila Karantanija le del Slovenskega, drugi del pa spodnja Panonija. Nekaj jednacega beremo v istem spisu na drugem mestu (1. c. p. 10), kjer nam neznani pisatelj nekoliko menj določno pripoveduje, da je Slovenija obsezala Koroško in pa pokrajine na severnem bregu Drave do njenega izliva v Dunav.
Izmed vseh slovenskih dežel devetega stoletja zasluži gotovo Koroško ali Gorotan, da o njem izpregovorimo najprej nekoliko besed. Koroška dežela je bila največja slovenska pokrajina tistega časa in mnogo obširnejša kot danes. Bila je starim pisateljem jako znana, kar nam spričujejo pogostoma navedena imena dežele in njenih prebivalcev pri različnih pisateljih od Pavla Dijakona (de gest. Lang. V. c. 22)
v 8. stoletji, pri katerem se nahaja najprej beseda „Carantannm", pa do ruskega Nestorja vil. stoletji, ki imenuje Slovence „Horutane" in tudi pri zgodovinarjih poznejšega časa. Kakor ruski Nestor, storili so dosti- • krat pisatelji že pred njim in zaznamenovali z besedami „Quarantani, Carantani, Carinthii" itd. ne samo Korošce, temveč sploh Slovence. Imeni Slovenec in Karantanec sta bili večkrat pri njih identični. Sem ter tja so se stari zgodovinopisci, ako so imeli v mislih slovensko zemljo ali pa slovenski narod, izraževali tako, da so najprej imenovali največjo deželo nekdanjih Slovencev, namreč Koroško, ali pa njene prebivalce in pristavljali zraven še besedo „confines", ki je pomenjala Korošcem sosedne Slovence ali pa koroški deželi sosedne slovenske pokrajine (Primerjaj „Conv. Bag. et Garant. M. G. S. XI., p. G, 10.).
Imena, katera se nahajajo pri starih pisateljih za koroško deželo, kakor „Carantanum, Carentanum, Carantania, Karantana, Quarantana, Korutane" itd. izpeljujejo se od slovenske besede „gora" in pomenjajo to, kar slovenski izraz „Gorotan", t. j. gorata dežela (Ankershofen v Archivu für Kärnten, 1. Jahrg. str. 129—136).
Koroška dežela je bila pred tisoč leti večja, kot danes, ker je obsezala skoro vse Stajarsko, del Kranjskega, Tirolskega in Spodnje-avstrijskega. Meje so bile naslednje: Od Predela pa do tirolske meje ločile so Koroško in Furlanijo Karnske alpe, kakor še dandanes. Bistriška dolina na Tirolskem spadala je takrat pod Koroško, ki je sezalo na zapadu do izvira Drave, do Innichena. Listina od 5. febr. 1. 810 pravi, da Innichen leži na meji liburnske ali tiburske pokrajine, ki je bila na zapadnem Koroškem (Archiv für Kärnten, 1. Jahrg. str. 07). Od Innichena je šla meja proti severu, potem pa proti vzhodu do Gr. Glocknerja tako, da je bila Slovenska Matreja (Windisch Matrei) in njena okolica še na Koroškem. Na severu ločile so Koroško in Solnograško Visoke Ture, kakor še sedaj. Sveti Rupert moral je prekoračiti Ture, ko je prišel Slovencem oznanovat sveto vero. Kar se tiče sedanjega Lungaua ob gornji Muri na Solnograškem, ne vč se natanko, spadal je li h koroški ali bavarski deželi; Feli-cetti (Beiträge zur Kunde steierm. Gesch. 9. Jahrg. str. 52) misli, da je prvo verjetneje. Od Lungaua dalje imel je stari Goratan tiste meje, ki dele še denašnji dan Stajarsko od Solnograškega in Gornjega Avstrijskega; samo tega ne vemo, spadal je Ii Aussee s svojo okolico pod nekdanje Koroško ali ne. Tudi med Spodnjim Avstrijskim in Sta-
jerskim ločila je denašnja meja nekdanji Gorotan od Avarije ali oberske dežele noter do Göllerberga na iztočni strani znane božje .poti „Maria Zell". Od Göllerberga dalje sla je meja do izvirov Piestinga blizo Guttensteina na Spodnjem Avstrijskem, dalje ob Pie-stingu do Wollersdorfs, blizu Dunajskega Novega Mesta in potem od Piestinga do Litave nekoliko severno od Dunajskega Novega Mesta. Vzhodnja meja koroške dežele šla je od Dunajskega Novega Mesta proti jugu prej ko ne po sedanji med Spodnjim Avstrijskim in Ogerskim do štajarske meje blizu Friedberga, dalje k Fischba-herskim planinam blizu Murice (Mürz) in potem menda po gorovji med Muro in Rabo do Cmureka na Muri. Odtod se je vlekla meja prej ko ne čez Slovenske gorice do Drave med Mariborom in Ptujem in od tukaj k Sotli in Savi. Ptuj s svojo okolico je bil takrat še v Panoniji (Felicetti, Steiermark im Zeiträume vom 8. bis 12. Jahrhundert. Beiträge zur Kunde steierm. Gesch. 9. Jahrg.).
Da se je raztegovala meja med Panonijo in Gorotanom od Cmureka pa do Sotle, spričuje različnost slovenskih narečij v onih krajih. Se dandanes se pozna med panonskim in karantanskim narečjem meja, katera seza od Cmureka preko Slovenskih goric do sv. Martina na Dravi in odtod čez Ptujsko polje do Donaške gore in potem do Sotle (Rutar, v „Ljublj. Zvonu", II, 95.).
V devetem stoletji bil je s Koroškim zvezan velik del sedanjega Kranjskega (Dümmler v Archivu für Kunde östrr. Gesch. X. Bd. str. 15.), kar nahajamo tudi v naslednjem stoletji (Pr. listino od 30. junija 974 in od 1. oktobra 989, obe v Mittheilungen d. hist. Ver. f. Krain, 1847, str. 22.).
Kar se Kranjske dežele tiče, bila je pred tisoč leti veliko manjša, kot sedaj, ker nekdanja „Carniola", -katero ime se nahaja že pri Pavlu Dijakonu v 8. stoletji (De gestis Langob. V., c. 52), obse-zala je le deželico ob Savi med Karavankami in Julskimi planinami (Ann. Einhardi, a. 820, M. G. S. L). Carniola ali, kakor se je zvala v desetem stoletji in tudi pozneje, Kranjska marka, Kranjska meja, „Chrainmarcha", takrat ni bila dosti večja, kot denašnje Gorenjsko. Listine iz te dobe nam imenujejo nekoliko na Kranjskem ležečih krajev, vender še premalo, da bi se dale meje določiti na vse strani. Iz listin vemo, da so bili v Kranjski marki kraji: Loka, Zabnica, Selca, Poljanska dolina do Hotavelj, kraj med Soro in Savo, Stražišče pri Kranji, Bled itd. (Gl. listine od 30. jun. 974, od 1. okt. 989, od 24. nov.
1002, od 10. apr. 1004, tiskane v Mitth. d. hist. Vereins f. Krain, 1847, str. 22, 23.) Mogoče je, da je južna meja Kranjske marke šla od dolenjske Save pa do Cirknice na Notranjskem po gorah, ki leže na južni strani Ljubljane (Hitzinger v Mitth. d. hist. Vereins f. Krain, 185G, str. 33), potem pa proti severu k denašnji meji med Gorenjskim in Goriškim, in tedaj bi obsezala nekdanja Koroška, kamor je spadalo Kranjsko, vso gorenjsko stran in nekoliko krajev na Dolenjskem in Notranjskem.
Druga dežela, v kateri so prebivali pred tisoč leti Slovenci, zvala se je Panonija, ki je imela za mejo na jugu Savo, na iztočni in severni strani Dunav, na zapadu pa je sezala do Dunajskega Lesa in do meje gorotanske (Dümmler, Südöstl. Marken, Archiv f. Kunde österr. Gesch. X., str. 11.). Delila se je v dva dela, katera sta ločili reki Repcze in Raba na južni strani Nežiderskega jezera; severni del imenoval se je zgornja Panonija (Pannonia superior), južni pa spodnja (Pannonia inferior) (Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschiclitsqu. 9. Jahrg. str. 11 in d.).
Dežela med Anižo in Rabo, tedaj tudi vsa zgornja Panonija, bila je v začetku devetega stoletja znana pod imenom „Avaria" ali „Hunnia,a kamor je Karol Veliki naselil 1. 805. nekaj ostankov nekdaj tako mogočnih Obrov, da bi jih varoval pred slovanskimi napadi (Ann. Einh. a. 805, M. G. S. I.).
V Panoniji živeli so Slovenci pod oblastjo Obrov, dokler jih ni osvobodil Karol Veliki; a tudi po bojih z Obri ostalo je še mnogo med Slovenci namešanih oberskih rodovi n, ki so se sčasoma poizgu-bile in poslovenile (Conv. Bag. et Carant. M. G. S. XI, p. 9 ; p. 11.). Prebivalo je pa v Panoniji sploh le malo ljudij, ker mnogi kraji izgubili so po večletnih bojih svoje prebivalce in postali puščava. (Einh. Vita Karoli M. c. 13, M. G. S. II, p. 449.).
Jeden del slovenske zemlje spadal je pod Furlanijo, namreč vsa goriška stran in nekoliko Notranjskega. Istra je bila za Karola Velikega obširnejša, kot danes, ker obsezala je tudi južni del Kranjskega (Hicinger v Novicah 1861, str. G8).
Nekaj Slovencev prebivalo je tudi zunaj omenjenih mej, kakor na Gornjem Avstrijskem blizu Kremsmiinstra, kajti bere se, da je bavarski vojvoda Tasilo daroval leta 777. samostanu v KremsmUnstru več slovenskih krajev in družin (Schumi, 'Archiv f. Heimatkunde, I. Bd. str. 2 i. d.), potem na Spodnjem Avstrijskem ob Orlavi (Erlaf),
katero je kralj Ludvik dal v dar rezenski cerkvi (Verhovec, Ger-manstvo in njega vpliv na Slovanstvo, str. 22.), ob Dunavu (Dümmle) Südöstl. Mark. 1. c. p. 19.) in drugod (Gl. Katar, „Ljublj. Zvon" II, str. 29, 30).
Prod tisoč leti stanovali so Slovenci po vsem nekdanjem Goro-tanu, na mnogih krajih spodnjo Panonijo, v severni Istri in vzhodni Furlaniji. Da so bili Slovenci razširjoni po vsej dravski dolini do Tnnichena, po murski dolini do Lungana, ob Murici in Rabi in na mnogih krajih Gornje in Spodnje Avstrije, da se lahko dokazati iz f-pisov starih zgodovinarjev; še bolj pa nam spričujejo nekdanjo razširjenost Slovencev imena mest in vasij, dolin in gora, rek in potokov v vseh teh krajih.
Kako so se selili Slovenci, prišedši v svojo sedanjo domovino, mislimo si lahko. Stanovali so poprej vodno le v ravnini in po nizkih brdih. Takega zemljišča so bili navajeni in zato so tudi v novi domovini poiskali takih krajev. Gorovitih predelov so se ogibali, dokler je bilo mogoče. Ive kjer so so doline tako polagoma vzdigalo, kakor n. pr. ob Savi, Dravi in Muri, prodrli so daleč v nje in tako jih nahajamo že 1. 592. na toplaškem polji v Tirolski (Rutar v „Ljublj. Zvonu," II, str. 29).
Kljubu tej raširjenosti bilo je število Slovencev vendor le malo, kajti marsikatera pokrajina, pokrita danes z rodovitnim poljem, bila jo. takrat neobdelana in napolnjena s širokimi gozdi. A ravno ta okolščina bila je prvi in največji uzrok, da so Slovenci izgubili toliko zemlje v prid germanstvu. Po frankovskih nazorih pripadlo je kralju, kar je bilo zemlje neobdelane in brez gospodarja. Kar danes i: enujemo državno imetje, bilo je takrat kraljeva lastnina; tedaj t. li vsa neobdelana zemlja, katoro je lahko dal kralj, komur je hoi 1 (Verhovec, Germanstvo in njega vpliv na Slov. str. 20.). Večji del jo je daroval svojim zvestim služabnikom in jih na ta način odškodoval za zasluge, ki so si jih bili pridobili. Ti so šli potem na svoja podeljena posestva, vzeli s seboj celo krdelo vsakovrstnih dela\\:v in rokodelcev in začeli obdelovati pusto zemljo.
Lahko se leče, da takrat, ko so prišli Slovenci pod oblast Frankov, bilo jc gotovo veliko več kot polovica njih zemlje puste in pokrite s šuma mi. Treba nam je samo pomisliti, koliko dolgotrajnih bojev od rimljanskih časov pa do Karola Velikega morale so prebiti dežele ob Savi, Dravi in Muri, koliko so trpele slovenske
pokrajine med ljudskim preseljevanjem. Lahko bi se navedlo še več družili dokazov, ki spričujejo slabo obljudenost slovenskih dežel za Karola Velikega, vender ne kaže, da bi jih tukaj našteval. Tedaj več kot polovica slovenske zemlje postala je imovina frankovskih kraljev, ki so potem radodarno delili posestva svojim zvestim, kar nam dokazujejo mnogobrojno ohranjene listine.
Karol Veliki posluževal se je še nekoga drugega pripomočka, da bi laže ukrotil nemirne narode. Po vzgledu asirskih in babilonskih kraljev, ki so preseljevali Izraelce, Jude in druge narode iz jedne dežele v drugo, storil je tudi Karol Veliki z upornimi Saksonci. Več tisoč jih je moralo zapustiti svojo domovino, in te je Karol razdelil po različnih krajih svojo države, na njih mesto pa postavil slovanske Obodrite (Ann. Kinli. a. 801, M. G. S. I; Annalista Saxo, a. 804, Eecardi Corp. liist. medii aevi, Tom. L). Prej ko ne naselil je frankovski kralj Saksonce tudi med Slovence, česar spominjajo marsikatera krajevna imena po Štajerskem in Koroškem, n. pr. Sachsenburg na gorenjem Koroškem, Sachsen fold (Žalec) pri Gelji.
Pa no samo politična, tudi cerkvena gosposka skrbela je za to, da so se naselili med na pol poganske Slovence nemški kristijani, ker na ta način se je najhitreje razširjevalo krščanstvo. V prvi vrsti moramo tu omeniti solnograških škofov, oziroma nadškofov. Ti so nekoliko iz verske gorečnosti, nekoliko pa zarad dobičkarije oznanjajo sveto vero med Slovenci skušali spraviti vse slovenske pokrajine pod svojo cerkveno oblast. Da so solnograški višji pastirji oznanjuje Slovencem božji nauk hrepeneli po posvetnem dobičku, ni težko dokazati. Alkuin je pisal solnograškemu nadškofu Arnu, da naj bi ta za svojega bivanja med Slovenci ne skrbel za izterjevanje desetin, temveč za njih pouk — „Ksto praedicator pietatis, non de-cimarum exactor". Frankovski kralj je obljubil ravno temu Arnu pri njegovem odhodu na Slovensko tretjino vseh dohodkov tistih krajev, katere bo pridobil sveti cerkvi. Dalje je sebičnost rodila prepire zarad mej med solnograškim nadškofom in oglejskim patri-jarhom in zavoljo koristolovja in dobičkarije vnelo se je tudi sovraštvo solnograških nadškofov do Cirila in Metoda.
Slovenci so morali plačevati desetino in druge davke. Ker jih pa niso mogli vselej odrajtovati, izgubili so dostikrat zaradi tega svojo prostost, postali iz svobodnih ljudij sužnji in bili navezani na
26
402 S. Rutar: Slovenska Lcnora aH mrtvi pride po svojo ljubico.
zemljo, katero so obdelovali, kar je tudi nekoliko k hitrejšemu po-nemčevanju pripomoglo. •
Omenili smo, kako je prišlo posestvo za posestvom v tuje roke. Nemški naseljenci množili so se od dne do dne in kmalu je bilo njih število na sedanjem gorenjem Štajerskem in gorenjem Koroškem precej večje, kot prvotnih slovenskih prebivalcev; tudi na Kranjsko in spodnje Štajersko so dohajali, vender ne tako mnogobrojno. Ker je postal v severnih krajih nekdanjega Gorotana nemški živelj močnejši od slovenskega, ponemčili so se ondu stanujoči Slovenci; na sedanjih slovenskih tleh godilo se je nasprotno, ker tukaj so se nemški naseljenci navadno poslovenili.
Da so nemški prišleci dobili v last večji del neobdelano zemljo, kaže nam med drugim tudi to, da je bilo n. pr. na Kranjskem v goratih krajih največ nemških naselbin, kakor na Kočevskem, ki se je ohranila do danes, v Sorici itd. Na Koroškem utrdilo se je nem-štvo najbolj med gorami, kjer je bilo pred tisoč leti največ neobdelane zemlje; na spodnjem Koroškem pa, kjer so tla ravnejša in za polje pripravnejša, ohranili so se Slovenci.
(Dalje prih.)
Slovenska Lenora ali mrtvi pride po svojo ljubico.
Poslal S. Rutar.
nano je, da je Bürger vzel snov svoji baladi Lenori iz nemške narodne pravljice. Ista snov je znana pri Skotili pod imenom „Viljelmov duhu ter se nahaja tudi pri Škandinavih, Litav-cih, Romanih, Grkih, pri Slovencih, Srbih, Bolgarih, Rusih in Čehih. Slovenci imajo popolnoma jednako narodno pesen „Anzelj", natis-neno v Valjavčevi zbirki „Narodne pripovjedke u i oko Varaž-dina", Varaždin 1858. Pa tudi v prozi pripoveduje naš narod isto snov. Za vzgled pripovedujem tu pravljico iz Hude Južine na Tolminskem, kakor mi jo je zapisal g. Kokošar.
Mlad fant je moral v vojake. Imel je pa zvesto ljubico in tej je prisegel, da se vrne nazaj, če ne živ, pa mrtev. Nasprotno mu je dekle obljubilo, da se neče možiti, dokler se fant ne povrne.
S. Rutar: Slovenska Lcnora ali mrtvi pride po svojo Ijnbico. 403
Vojska je bila že davno minila, ali fanta le ni bilo in ni bilo nazaj. Dekle je žalostno premišljevalo, kaj bi se bilo moglo njenemu ljubemu pripetiti. Neko noč sliši, da je zvonček pri hišnih vratih zapel. Mati, ki je z dekletom v isti sobi spala, hotela je pogledati, kdo tako pozno zvoni. A dekle jej reče, da je to njen posel in steče naglo po stopnicah v vežo. Ko odpre vrata, zagleda svojega ljubega pred seboj in od veselja vzklikne. Ljubček, ki je bil na konji prijezdil, reče dekletu, naj se hitro opravi in gre za njim, ker se bodeta še nocoj poročila.
Razveseljeno dekle zleti v sobo, opravi se naglo in zbere vse svoje vrednosti, zavije jih v ruto in dene pod desko. Na to se vrne k svojemu dragemu. Ta jo posadi za se na konja in zdirja v divjem teku iz vasi na piano. In od todi jezdita dalje neizrečeno hitro mimo vasij in pokopališč. Mej potom ogovori večkrat ljubček svojo drago: „Glej, kako lepo mesec sveti in kako hitro mrtvi jašejo! Ali te ni nič strah?" — Dekle mu je vedno odgovarjalo, da je ni strah, saj je on pri njej ;' a da mrtvih ni treba buditi.
Ko pridirjata do tistega pokopališča, kjer je bil fantov grob, krene, jo ta kar naravnost proti njemu. Brez odloga skoči fant v svoj grob in potegne za seboj tudi dekle za predprt. Ta pa se jej utrga in dekle od straha zbeži v mrtvaško hišico na pokopališči. Tu je ležal še nezakopan mrtvec in ta je branil p ribe gl o dekle pred njenim ljubim, ki je hotel šiloma, naj bi šla z njim v grob. Ko je fant videl, da nič ne opravi, reče svoji ljubici: „Ako se hočeš domov vrniti, ,na cesto pej, na zvezde glej,' in ne bodeš zgrešila pota."
Ko se je dan storil, napoti se dekle proti domu. Ali še le čez dolgo časa je prišlo nazaj. V tem se je bilo doma že vse izpreme-nilo in nihče je ni več poznal. Sla je k duhovniku in ta jej pove, la se je bilo pred dolgo leti neko dekle izgubilo iz svoje rojstne hiše. Pa tudi duhovnik jej ni veroval,- da bi bila ona tista izgubljena. Vrne se zopet na dom in zahteva, naj jo pustijo v sobo, kjer je ona nekdaj spa vala. Ko so domači videli, da je tu res znana in da je izpodi deske izvlekla svoje nekdanjo imetje, dovolili so jej, da jo smela do smrti v hiši ostati.

Tiberius Parmonieus.
Spisal dr. Ivan Tavčar.
I.
ja tlaku prod Neronovo zlato palačo raztozavala sta ude rimska postopača Casca in Crispinus. *
„Slabi časi, Casca!" vzdilmil je Crispinus.
„„Slabi časi, Crispine!"" pritrdil je oni.
„Oj, ko je še nebeški Augustus živel, Casca!"
„„Bogovi naj ga poveličajo blagega Oktavijana!""
In Casca je vstal, zavil se v zastarelo, dolgo svojo obleko, naslonil se ob steber ter zrl na krasni cesarski dvor, ki se je ravno tedaj lesketal v žarkih zapadajočega solnca.
„Kaj je ta Ncron, Crispine?" vprašal je zaničljivo.
„„Res, kaj je ta Ncron!"" ponavljal je Crispinus z glasom srditim.
„Požeruh! Polovica dohodkov sveta izgine mu v neizmerni želodec!"
„„Drago pa zazida v taka zidovja! Da bi ga kmalu videli A verna črni duhovi!""
„Naj mu pretrga Parka nit tolstega življenja !"
„„Ali pa naj mu razbije Jovov blisk čepinjo!"" dodal je Crispinus.
„Tam prihaja Pausa, senator!" vzkliknil je y istem trenutku ter vstal s trdega svojega ležišča. Z obširnim trebuhom vlega se vsak dan k imperatorjev i m skledam! Bogovi, kaka sreča!"
„Gaj Pausa! senator!" kričal je prihajajočemu nasproti, doma berem v stari listini, da je moj oča nekdaj volil sorodnika tvojega za tribuna. Bodi hvaležen in spominaj se sina sedaj! Sina siromaka!"
„„Senator!"* oglasil seje tudi Casca, „„in jaz sem Minucius Av-relius Casca, sin A vrel ij a, ki je pri vsaki volitvi dajal glas tvojemu očetu! Usmili se tudi mene! Glad trpim!""
„Dii avertite omen!" godrnjal je trebušni senator ter hitel mimo. Taki postopači! Bogovi, varujte me srda nebeškega imperatorja!"
Izginil je med stebri krasnega portika.
„Naj mu je v strup, vino falernsko, s katerim si bode zalival čeva!" siknil je Crispinus med zobmi.
„„Ali vidiš, Crispine, taki so časi sedaj! Pod nebeškim Tiberijem polnili so nam sklede, sedaj pa nam še cestnega prahu ne privoščijo ti psi!"" In Casca stiskal je pesti.
„Orka pošasti!"
„„Smrt na.nje!""
Umolknila sta ter povesila glave. V tistem trenutku vsula se je z imperatorjevega dvora vojaščina ter potem pohajkovala okrog uhoda. Tu in tam pošalil se je German iz lenušnega proletarstva, ki se je bilo zbralo okrog Casce in Crispina. Takoj so so razburili duhovi.
„„Naš mozeg nam sesajo iz kostij!"" priložil je Casca.
„Sinovi naših robov!"
„Pijavke!" vpilo je vse. „Da bi jih požrlo Pluta črno brezno!"
„Ti barbar! rjul je Crispinus nad bližnjim stražnikom, v Judeji je upor, a ti lenariš, ter si paseš tu želodec za naše denarje!
tiftHa! lia!8" oglasil se je Casca pri tej priči, „„kaj govoričiš^ Crispine, v boj in tako deviško dekliški obraz!""
„Koliko stavim, državljani rimljanski, zadri seje nekdo iz družbe, da ume ta German bolje sklede prazniti, nego pa kopje sukati, državljani rimljanski!"
Zasmehovanemu vojaku pridružita se tovariša, in vsi trije obstoje v srdu pred tulečim krdelom.
„Čemu tu raztegujete usta?" vprašal je tisti, ki so ga prej zasmehovali.
„„Oj, sinovi črnega Orka,"" odgovoril je Casca, „„mi vam želimo vse hudo!""
„Terencij, ali potegnemo iz nožnic!"
„„Nikari Livij, zavoljo krika nikari!""
In vojaki so se hoteli potolažiti.
„Lenuhi!"
„„Bojazljivci!«"
„Sinovi slabih očetov!"
„„In še slabejših mater!""
Taki in jednaki kriki so jim doneli nasproti. Tedaj pa je pre-torijanec, imenovan Livius, potegnil kratek svoj meč.
40f>
„Možje, možje!" kričal je Casca, „tu se pobijajo prosti Rim-ljanje!" Ročno se je vzklonil, izroval kamen iz tlaka ter ga z veliko močjo treščil vojaku v prsi. Streslo se mu je telo, odpadel mu meč; z rokama je grabil po zraku, potem pa telebnil na tla in ječe obležal.
„Minerva neskončna! tovariši tu sem!" zavpil je Terencij. In prihitela je oborožena množica ter hotela z ostrimi meči napasti meščansko druhal. V trenutku bi bilo nastalo krvavo ruvanje! Ali tedaj je prihitel iz portika krasno opravljen vojak, visoke postave, a otročje nežnega obličja. Izpod bliščeče čelade vsnvali so se mu dolgi lasje, čmo-rujavi.
„Kako se vedete, Terencij, Clavdij in ti Menenij !" vprašal je osorno. „Neoboroženemu ljudstvu grozite z meči!"
„Tribun!" odgovoril je Terencij, „začeli so ti! In Livija so s kameni pobili!"
Livij je stokaje poskušal vstati. Tribumi razburilo se je srce.
„Domov!" obrnil se je proti meščanom, „domov, malovredneži, in ne postopajte todi!"
„„Malovredneži!"" oglasil se je takoj Crispinus, „„malovredneži, ali čujete, prosti Rimljanje!""
„Potisni mu bodalce v trebuh, Crispine!" zacul se je Casca iz množice.
„„Potisni ga mu do ročaja, temu rujavemu Germanu!"" pristavil je tretji.
In Crispinus je vzdignil ostro orožje, ali ko blisk zagrabil mu je tribun roko ter jo trdo oklenil.
„Tribun! tribun!" zaječal je Livij, „pri vseh olimpiških bogovih, zabodi ga z mečem, zabodi ga z mečem, da mu gre skozi goltanec čez tanko hrbtišče! Ta pes mi je zdrobil drob v telesu! O Jupiter!"
Tribun je samo z roko stresnil in Crispinus je ležal na tlaku.
Že so se hoteli z nova sprijeti, kar je razpodila rimljanske meščane nemila usoda. Caesar Avgustus začul je hrup pred svojo palačo ter videl ljudstvo v prepiru z vojaštvom.
Razdivjan od srda planil je med prepirajoče.
„Caesar Avgustus!"
In vse je trepetalo, ko je stopil iz portika na ulice.
„Napadli so nas, nebeški imperator!" izpregovoril je Terencij.
„„S kamenjem\uu vpil je drugi.
„Z orožjem!" pristavil je tretji.
„„Ta je hotel umoriti tribuna Tiberija!" dejal je Terencij ter pokazal na Crispina, na tlaku kopernečega.
„Umoriti tribuna! Napadli so mojo stražo! O večni bogovi!"
Imperatorju napele so se žile po tolstem obrazu. Pristopil je k trepetajočemu Crispinu, ki se od groze ni upal vstati. Pobral je bodalce, ki je bilo odpadlo Crispinovi roki. Potem pa se je vzklonil, pograbil s pestjo ležečemu za vrat ter mu z orožjem pretrgal lice, da je Crispinus v groznih mukah zaječal. Ali mogočni vladar ponosnega Rima še ni bil nasičen. Zabodel je konečno nesrečnežu bodalo z vso silo pod vratom v prsi ter je pustil v rani tičati! In še le potem je odšel s svojim spremstvom. Množica pa se je trepetaje razpršila, in vojaci so se smijali za njo.
Crispinus je ležal dolgo časa nem, brez zavesti. Ko se mu je povrnilo življenje, odplazil je proti palači ter se zgrudil ondu v kotu debelega ozidja in čakal skoro pri polni zavesti trenutka, ko se mu izteče vir življenja.
Hrup po mestu se je vlegel in na jasno nebo primigljale so svetle zvezde! —
II.
V visoki dvorani ležal je Neron, imperator pri polnih skledah. Krog njega kadili so mu slavo njegovi privrženci ter si polnili trebuh z izbranimi jedili.
Imperator slonel je na bogati blazini in srd poprejšnji zginil je bil čisto na lahkoživnem tem obrazu.
„Caesar Avguste, bogovi naj te ohranijo! zakričal je senator Vitelij ter vlil v svoj strašni želodec za sedanje čase silno posodo sladkega vina.
„„Kako otemnujes svoje prednike!"" vzkliknil je Galba, pro-konzul, masti 1 se s tolsto pečenko, potem pa zadovoljno sam sebi pristavil: „Kako nebeško ukusna jed!"
„Pregnal si Jova z Olimpa, rod juliškega rodu!" oglasil se je Lucij Telesinus. Bil je konzul tedaj.
„In vzel Apolonu neumrljivo liro!" pristavil je Tigelinus.
Ali imperator je molčal, in le tu in tam vlil vina v se.
„Caesar, kričal je Atticus Vestinus, Vitelius pokončuje že drugo skledo ptic!"
In Neron je dobrovoljno smeje se pogledal proti omenjenemu.
Vitelij razbleknil je. tolsta ustna, izpraznil polna usta in dejal potem z glasom ponižnim:
„Nebeški plod neumrjočik bogov, ves sem tvoj verni sluga! Drugi ti pokončnjejo divjih Partov krvoželjne čete ter se vojskujejo z barbari, kojim zapoveduje kruti Vologes! Vsakemu svoje! Jaz pa zauživam vesel tvoje nebrojne darove in v senci tvoje milosti ne zavidam drugim bojne slave!"
„Avguste!" dejal je prokonzul Galba, „pošli Vitelija nä Parte, morda jih spravi v svoj grozni želodec!"
Vse se je smijalo in smeje se tudi Neron.
„A jaz sem vesel imperatorjeve milosti!" odgovoril je Vitelius ter pričel zopet jesti. Potem pa je takoj vstal Tigelinus, pograbil velikansko kupo z vinom, postavil jo pred se, vzel vrtnico, trgal njeno rudeče perje ter je metal v kupo.
„Nebeški Avguste, v tvojo slavo!" Tn zvrnil je kupo v svojo grlo in to s tako spretnostjo, da so se začudili vinski bratje na okrog. Oddahnil se je ter dejal:
„Divni Avguste! Tvoji verni hlapci želijo, da bi ti osramotil Apolona sebi v neskončno slavo, in nam v neizmerno radost!"?
Ta poziv dopadal je vladarju sveta. Vstal je vina poln, vzel liro ter pričel prebirati strune. Tn plesal je in divjal in metal ude po zraku, kakor srdita bahantinja. In sinovi slavnih očetov so ploskali v mehke roke ter občudovali smešnega svetu zapovednika, kot bi zrli neumrjočega boga.
Ob strani pri stebru slonel je Tiberius Pannonicus, tribun, in zamišljeno gledal po razsajaj očem dvoru. Tn globoke iskrene želje vtisnile so se mu v mladega lica mehke črte. Misli so ga hipoma postavile med domače gore, do domačih voda in gozdov. Hrepenel je v domačo dolino, kjer mu je stal priprosti dvor starega očeta, veljaka med sosedi. V srci storilo se mu je milo, da je zapustil to drago samijo, in da se je dal, po rimskem blesku preslepljen, v slabem trenutku v Emoni vvrstiti med dvorno stražo. Želel si je nazaj, in solza mu je prihitela v oko ter mu omočila lice cvetoče.
(Konec prihodnjič.)

Črni trn.
<*0i
vije steza v hrib se strm, Oj steza kamen itn, Ob njej pri grmu raste grm, In mnog se že razcvita.
Oj, Črni trn, oj, črni trn. Ob gorski stozi strmi, Ti prvi ndsiš cvet srebčrn Med drevi in med grmi?
Razvil se ni še rdže cvet, Še mrtvo vidim trato, Ni gaj Še svatovsko odčt, Le ti cveteš balutto!
A cvet, ki prvi sc žari, Oli, trnje le zakriva, In pust in trpek sad rodi, Kedd naj pač ga vživa?
To ni, to ni na goro ptft, To tvojo je življenje. In trnje, ki cvete ondöd, To bridko je trpljenje.
Ob stezi tej, ob stezi tej Ti trnje to bodeče Gosteje raste, cvete prej Kot röze sölnene srčče.
In grm trpljenja vsipljc ti Na stezo trne mnöge, Da srce vbogo vtriplje ti, Da krvave ti noge.
A le naj rane krvavč. Ti solz mi ne prelivaj, Zatrl solze, zatri tožbe, Če ne. jih vsaj — prikrivaj f
Ne mara srečni svet solza, Trpinov ne umejc: Ko t<5žbo čujc, — godrnjd. In solzam se lc — smeje!
S. Gregorčič.
Bolnik'.
a beli postelji bolän
Mladenič bled leži; Život, popi*ej takö cvetan, Zapuščajo moči.
In sestrica pristopi zdaj
S postrčžnoj mil roköj, Z očij mu čita vsak migljaj, In s čela briše znoj.'
In glej, bolezen gine že,
Umiri lok mu kri; Še bolj ljubezen pa sestrS Po vrača mu moči. —
Kaj pravim ti, dekle skrbnö?
Bolnik sem tudi jaa ! Ozdravi möne še takö, Ko brata si tač?is! . . .
A ti dekle se smeješ mi Na ude zruč krepkž; Bolezni ne umeješ mi, , Ki tare le sreč!.. .
Gor a z d.

Bajke in povesti o Gorjancih.
Spisal J. Trdina.
9. Volkodlak.
enčika pasla je na Gorjancilh drobnico. Dragim pastirjem delale so nadlego in škodo divje zveri, njene cede pa se ni nobena polotila. V Lenčiko se je zaljubil volk, pa jej ni raztrgal nobene živali niti ni dovolil tega drugim zverim. Dolgo časa mu ni dosti verjela in se ga je bala. Ker pa je ostal jej vedno zvest varuh, izgubila je sčasoma strah in se ga je privadila m se z njim sprijaznila. Ležal je poleg nje, gledal jo in se jej milil, kolikor je hotel. Ce je začutil nevarnost, planil je na sovražnika in ga odpodil ali pa raztrgal in ko se je vrnil, pohvalila ga je Lenčika, lepo ga božala in se z njim pomenkovala. To je volka neizrečeno veselilo. Poslušal jo je rajši in izpolnjeval je nje ukaze bolj na tanko, nego najzvestejši in najprivržnejši pes. Hrane si je hodil sam iskat, svoji preljubi gospodinji ni prizadel ne sitnosti ne stroškov. Takega čuvaja zavidali so Lenčiki vsi pastirji.
Ko pa je odrastla, pustila je pašo in volka in se jela pripravljati za možitev. Snubilo jo je veliko fantov, snubit, jo je prišel tudi volk. Lenčika mu se je zasmijaia in mu rekla: Jaz se nečem zameriti gorjanskim volčicam. Pojdi z Bogom!
Volk odide in jo pride drugi dan zopet snubit.
Lenčika mu veli zastavno: Ljubi volk! saj veš, da se midva ne moreva in ne smeva vzeti. Izberi si za nevesto gorjansko volčico in ostani z Bogom!
Volk odide in jo pride tretji dan zopet snubit.
Lenčika se ga ustraši in mu veli: Ne hodi več k meni! Brat se je zagrozil, da te bo ustrelil. Ostani zdrav in pojdi z Bogoin!
Volk odide ali še tisto noč pride po Lenčiko, zgrabi jo in odnese v svoj brlog. Bila je njegova žena tri let i in tri mesece. Manjkalo jej ni nič. Jedla je vsak dan svinjino in br.ivino, ob nedeljah teletino in v velike praznike tudi srnino in kuretino. Zajcev in
druge drobne divjačine nanosi! jej je mož, da je ni mogla pojesti, Živela je dobro za vse drugo, ali tožilo se jej je strašno po domu in po človeškem društvu. Iz brloga ni smela iti nikamor. Noč in dan je jokala in prosila Boga odrešenja. Volku je rodila sina, ki je bil na videz človeške podobe in lepega obraza, ali rastla mu je po vsem truplu volčja dlaka, da jo je groza obšla, kadar ga je pogledala. Dala mu je ime Volkodlak.
Volkodlaka ni bilo treba tako dolgo zibati in pestovati kakor druge otroke. Rastel je hitro kakor volk, ali pamet mu je dohajala tako počasi kakor drugim otrokom. Ni še dopolnil dve leti, ko je • jel že hoditi sam na lov, trgati ovce in prašiče, žreti surovo meso in piti gorko kri. Srce mu ni poznalo ne gnjusa, ne usmiljenja; vrglo se jo v zversko, ne v človečje. Lenčika ga je lepo učila in skrbno 'svarila, ali ni maral nič za nje besede in nauke. Če se je nanj razjezila in ga pokarala, pokazal jej je volčje zobe, kakor da jo hoče raztrgati. To jo je grozno peklo in bolelo. Globoko se je zamislila in se tudi domislila. Nehala jo jokati in žalovati in začela je preveselo plesati in se smijati. Volk se začudi.
'Lenčika pa mu veli: Presrčna ti hvala, preljubi mož! Zdaj vidim, kako neskončno dobroto si mi storil, da si me unesel. Toliko slastne pečenke ne bi bila pojedla pri nobenem drugem moži. Z nobenim dragim ne bi bila mogla imeti tako čvrstega sina, kakor sem ga rodila s tabo. Matere trpe z otroki po deset, nekatere še po dvajset let in časi tudi celo življenje. Moj Volkodlak pa mi ne dela ne skrbi ne truda. Spečo ne budi me nikoli z jokom in vpitjem: hrano si dobiva sam in od Boga je prejel gorko oblačilo, ki se nikoli ne raztrga. Menda sem bila oslepela, da več ko tri leta nisem spoznala velike sreče, s katero si me nadaril.
Volku so bile te besede jako povšeči. Rekel je Lenčiki: Ne zameri, da sem ti doslej branil zapustiti brlog. Ker te imam tako prisrčno rad, bal sem se, da mi ne bi pobegnila. Zdaj vidim, da si se me privadila, pa ti ne porečem nikoli več Žale besede, če se boš hotela kaj sprehoditi. Ječa se ti odpira; pojdi, kamor ti drago; samo tega ne pozabi, (la si moja žena in da je tvoja spalnica in tvoj dom moj prijazni in topli brlog!
Tako je Lenčika volka prekanila. Še tisto uro šla je na sprehod. Pritekla je na svoj dom in velela bratu: 'Vzemi puško in pojdi z mano! Brat vzame puško in jo spremi. Lenčika mu pokaže brlog
in veli: Volku poznam navado pa vem, da se je ulegel spat. Leliko ti ga bo ustreliti, ali lepo te prosim, ne streljaj mi v Volkodlaka, mojega sina in mojo žalost! Naj živi, dokler bo božja volja! Nečem, da bi mi očital svet njegovo smrt in da bi pogubila zarad njega svojo dušo.
Brat stopi v brlog in volka ustreli. Volkodlak ostane živ in pobegne. Iz goščave pa je bistro pazil in dobro videl, kako sladko se je smijala mati. Lehko je pogodil, kdo je najel in pripeljal očetovega morilca. Dvignil je proti materi pest in jej prisegel maščevanje. Lenčika pa se ni brigala za Volkodlakovo jezo. Vesela šla je z bratom domu in se jela pripravljati za možitev.
Snubilo jo je veliko fantov, prišel je snubit tudi imenitni Hrovat Marko. Lenčika je tolažila domače fante: če vzamem vas katerega, prišel bo Volkodlak in me nadlegoval. Vzela bom Marka, ki prebiva od tod tri dni hoda. Pri njem bom živela brez straha. Pa če Volkodlak tudi pride in me zaskoči, ubranil me bo lehko junak Marko s svojo blagoslovljeno puško.
Lenčika se je poročila z Markom in se odpeljala z njim na Hrovaško. Volkodlak je divjal po Gorjancih in Podgorji in iskal mater. Poprej je trgal ovce in prašiče samo za potrebo, zdaj je mesaril živali in ljudi tudi sit, iz srditosti; izmenil se je v strašnega razbojnika. Lovci so prežali nanj noč in dan ali brez vspeha, ker se ga ni prijela nobena krogla. Dokler ga je gnal le volčji bes, še ni bil toliko nevaren. Ali ko je preteklo več let in mu se je začela razvijati človeška pamet, divjal je ne samo kroto ampak tudi premišljeno. Oblačil se je po podgorsko in je premotil s tem vsakega preganjalca. Noben lovec ga ni več poznal. Če so ga zasledili in mislili, da se ga bodo zdaj polastili, pridružil jim se je čedno opravljen in šel z njimi, kakor da lovi z njimi vred Volkodlaka. Po dnevi je pobijal vse, na kar se je nameril, zvečer pa je hodil po vaseh in poslušal pod okni, kaj se nanj kuje in pripravlja. Na tak način je utekel vsaki zanjki in zasedi. Sovražnikom je zažigal hiše neprenehoma. Brez požara ni minila skoraj nobena noč. Podgorje so vznemirjali že mnogi razbojniki, ali premeteni in srčni Podgorci so jih kmalu ustrahovali. Jedinemu Volkodlaku se nikakor ni moglo priti do živega. Te silovitosti in groze so trajale veliko let. Volkodlaka ni bilo moči ugonobiti ne s silo ne s prekano, dokler ga ni odnesla z Gorjancev strastna jeza na mater.
Pod oknom neke hiše slišal je besede: Ko bi Volkodlak vedel, da mu je mati omožena pri Marku na Hrovaškem, gotovo bi udaril za njo, dasiravno bi imel do nje tri dni hoda. Volkodlak zapustil je Gorjance še tisti večer in se napotil na Hrovaško. Sum ni letel nanj nikakeršen, kar se je bil oblekel po lirovaško. Markove hiše mu ni bilo treba dolgo iskati, poznal jo je vsak človek, ker je slovela na daleč okrog po svojem poštenji in bogatstvu. V veži so se igrali trije otroci, njegovi bratje. Volkodlak skoči nanje in jih podavi.
Njihov krič je slišala mati in pritekla gledat. Prvi hip spozna sina Volkodlaka in pokliče na pomoč junaka Marka. Marko nabije blagoslovljeno puško in ustreli Volkodlaka v srce. Volkodlak je poginil, ali še na smrti je preklinjal mater, da je ubila svojega moža in njegovega očeta.
Lu terski lj udj e.
Povest. Spisal Janko Kersnik.
V.
Molče ozrč sc ona name, Molče ozrem so jaz na njo ; Oko 7. očesom tu se vjamo In r. usti usta so vjemrt.
Boris Miran.
lslej je hodil Kosan dan za dnevom na Potok; mnogokrat, že zjutraj, navadno pa popoludne; vračal se je vselej stoprav pozno zvečer.
„Ali boš še dolgo imel opraviti tam gori?" vprašala ga je čez kakih deset dnij mati, ko je korakal ravno čez prag, da se napoti v grad.
Ozrl se je naglo v njo, kajti v besedah njenih čutil je nekaj, kar mu ni bilo prav po volji.
„Ne vem!" dejal je potem malo osorno ter odšel.
Odslej ga pa mati tudi ni več o njegovih grajskih opravkih povpraševala.
Gori na Potoku mineval mu je dan za dnevom, da sam ni znal kedaj; težko in počasi vračal se je zvečer domov in štel ure
do trenutka, ko bode druzega dne zopet prestopil grajsko mejo; in če se je to imelo zgoditi še le popoludne, hodil je potem prej zjutraj po bližnjih gozdih in goricah, ali pa je sedel doma zaprt v svoji gorenji sobi in slikal tamkaj malo podobo.
V zadnjem času je bilo menj družbe v gradu; Berg in nadlajtnant odšla sta bila za nekoliko dnij v mesto, in ostali hodili so po svojih opravkih; teta Mara je ukazovala in gospodinjila po hiši, grajski gospodar je poglodoval po polji in pri tlačanih, in Olga je v prostih popoludanskih urah, ko je prihajal slikar, imela dovolj časa in prilike ostajati v prostorni, svetli sobi, katero je bil Kosan začasno uredil za svoj atelier.
Delo šlo mu je naglo od rok, čeravno sam konca ni želel. Med njegovim delom govorila sta z deklico navadno malo, le tedaj, kadar je prišla teta k njima, postal je razgovor bolj živahen. Ko je polegla zunaj vročina, odšla sta ona dva ali pa vsi trije ven na vrt, ali na kratek sprehod v okolico.
Takega večera je bilo, ko sta stala Olga in Kosan po malem sprehodu na strmem robu gori nad gradom, raz katerega se je odpiral lep razgled po Rodiški dolini. Debela, košata bukev branila je zadnjim solnčnim žarkom v zatišje pod se.
„Ah, kako lepo bi bilo, gospod Kosan, ko bi se mogla jaz kar tako na perutah prepeljati tja čez dolino!" vzkliknila je deklica po svojem otročjem načinu. „Glejte, kako zeleno je vse pod nama, kakor morje, in vse tako tiho in mirno!"
„Varujte se," dejal je on ter prijel jo za roko. „Vi stojite preblizu prepada, zdrsnilo bi se Vam lehko!"
Spreletelo ga je nekaj zaporedom, kakor mraz in vročina, ko je tiščal na lehko njeno ročico.
„O, ne bojite se!" deje ona, ne da bi ga pogledala, ali za korak odstopila od strmega prepada. Roko svojo pa mu je nehote pustila, ter z drugo obsenčila si oči, kajti rudeč žarek zahajajočega solnca prodrl je bil bukove veje ter obsijal njen obraz.
Slikar pa se še ozrl ni v dolino, le v deklico je imel uprte svoje oči.
„Ali ni tako tukaj, Olga, kakor tam pri vili Borghese?" dejal je. Sam si ni bil v svesti da niti glede panorame niti glede njenega položaja ni pravega sklepa v primeri. Isti dozdeval se mu je morda le za trenutek v možjanih. 0 njijinem srečanji v Lahih pa onega večera na vrtu nista govorila.
Deklica se je ozrla vanj ter močno se zarudela; roko, katero je on sedaj skoro stiskal, hotela mu je na lehko izviti.
A v istem trenutku tiščal jo je okleneno z obema rokama na svoje prsi, in ona položila mu je roki okolo vratu. Poljubila sta se — ne tako, kakor pri svojem prvem srečanji, ne, to je bilo sedaj čisto drugače.
Pa tudi sedaj se mu je ona izvila; dvignila je svoje velike oči, bile so rujave, temnorujave — k njemu, in iz njih sijala je slikarju ljubezen, — nedolžna, zaupljiva ljubezen.
„Ali me ljubiš, Olga?8
„Da, — in ti mene?"
„Čez vse!"
In poljubila sta se zopet.
„Domov morava," dejala je potem ona.
Napotila sta se navzdol ter za roke stiskajoč se šla v dolino proti gradu.
Tam doli, prcdno se je steza stekala ven na piano med njive, stala so še košata drevesa kraj gozda.
Tu je objel še jedenkrat deklico.
„Kaj pa — Berg, gospod pl. Berg?" vprašal je poluglasno, hlastno.
„Ah kaj!" deje ona, „to ni vse nič, to je le tako govorjenje; jaz ga ne ljubim."
„In mene ljubiš že dolgo?" vpraša 011.
„Da, da, dolgo!" zašepeta ona.
„Od — tedaj?"
„Da, — od tedaj!"
In poljubovala sta se v novič.
„In — doma?" vpraša zopet on.
„Ni še treba, da bi vedeli!"
„Dobro!"
Stopila sta ven na piano in med njivami stopala hitreje proti gradu, nego sicer. Molčala sta tudi — kajti denes sta vedela dovolj — jedna misel, jeden čut polnil jima je duši.
Pred gradom se je poslovil slikar.
„Ali že hočete oditi?" dejala je ona; za bližnjim plotom prilival je vrtnar svojim cveticam.
„Oprostite, — mnogo opravil, — pisanje me čaka. Zaostal sem s pismi!"
„Torej jutri, gospod Kosan !"
„Da, jutri.«
Podala stA si roki, kakor drugekrati pri slovesu, le stisnila sta si ji denes mehko pa vender tako gorko!
„Lehko noč!a šepnila je ona.
„Lehko noč!" prikimal je on.
Sto korakov pod gradom srečal je grajski voz, katerega so konji težko vlekli navkreber.
„Ali greste že domov?" klical je nadlajtnant Werner iz voza.
„Da, opravila — "
„Torej jutri na svidenje!"
Berg je, kakor po navadi, hladno pozdravil.
VI.
K]<')>:<lt> hodo k 10! p na Itlrji S Ijovati k.
„No, mati Kosanova, dobro jutro!" dejal je nekaj dnij pozneje Peter Polenček, prišed zarano po ulicah iz vasi in uglcdavši starko pred hlevom. Peter Polenček bil je nekakov vaški norec, pa, kakor so dejali ljudje, bolj zloben nego neumen. Mati Kosanka mu prikima ter hoče ne meneč se za trapa v hlev.
„ITohoho, mati Kosanka," krohoče se oni, „kaj ste povohali denes, da se Vam tako mudi, kos kruha mi dajte, pa malo mleka, kislega; Vam bom pa nekaj povedal, na ušesa se ve da, če niste podplatov našili nanje; na očeh imate pač š ti bale — pravijo ljudje!"
„Spravi se mi, cigan gorjanski," vpije sedaj starka ter se obrne na pragu, „pijan si menda zopet v koprivah ležal, da si tako srborit!"
„Hoho, koprive, kaj koprive! Kaj pijan, nič pijan! Mleka mi dajte, pa kruha, — pa se mi bo dobro godilo, kakor vrabcu v prosu. Če pa ne daste denes, boste pa drugikrat, mati Kosanka! Povedal Vam bom pa vender sedaj le, zakaj pravijo, da ste si štibale na oči nataknili. Vidite, — Izpodreceva Ursa je tako dejala si noč, jaz sem pa tem za kašto ležal — spal pa nisem, ne, — ni treba misliti, da se mi je sanjalo!
„Kaj je dejala?" reče sedaj Kosanka, „ter postav i nogo, s katero je bila že v hlev stopila, zopet nazaj na prag.
„Hoho, da imate štibale, prave štibale na očeh!"
„Hodi, hodi, norec neumni, če ne, ti dam po tvojih škrbinah, dlaka ti prismojena!" rekši pobere grablje, ležeče na tleh tik hleva.
„Čakajte malo, mati K'osanka," vpije Polenček ter odskoči na drugo stran ulic. „Veste, zakaj je tako dejala Izpodreceva Urša? Rekla je, da Vi svojega Franceta ne vidite, tistega ki svojih dolgih kodrov ne striže! Široko je obzinil, in. Vaš France, dejala je, pa požreti ne more. Jaz to le tako pripovedujem, kakor je ona Urša pravila, če Vam pa ni prav, si pa ozel v ruto naredite!"
„Kaj je s Francetom?" v pij o sedaj starka vsa razjarjena.
„Zinil je, obzinil je na široko, za tisto lutersko gospodo v gradu, ali za tisto punico lutersko, pa je požreti ne more! Hudič ga pa bo, pravim Vam, hudič ga pa bo požrl. Bršlinovega zelenja mu dajte pod postelj, da ga rogatec kosmati ne vzame, konjsko smrt mu pa pod vzglavje vtaknite, da bo druzih m i sli j !u
„Komu? Kaj? Kaj kričiš tu?" oglasi se nekdo pred hišo in France stopi na ulice proti Polenčku.
„Oj, oj, joj, — nič, nič!* vzklikne ta ter, ko bi trenil, skoči skozi maklenovo grmovje na breg nad ulicami in zgine za robom.
„Kaj pa je hotel ta norec?" reče France dobrovoljno ter koraka čez dvorišče proti materi.
JTa je stala malo bleda in s stisnenimi ustni pred hlevom.
„Slišal si ga lehko, če si nisi ušes mašil!" reče jezno ter se obrne k sinu; „to ti pa povem, bodi kar hočeš, stori kar hočeš, tega pa ne morem, da bi ljudje za menoj kazali! In tudi doma te ni treba, če misliš samo gori pri tistih grajskih zijala prodajati — pri tistih, ki še naše vere niso, — da bi jaz še jedenkrat odgovor dajala! Bojim se jih pa tudi ne, in če hočeš, povem jim vse to na vsa usta, saj jaz ne dajem desetine tja gori! In da boš vedel — rajša bi ti bila na vrat stopila takrat, ko si so rodil, kakor pa doživela, da bi mi ti luteranko v hišo vodil, in če bi bila — zlata!"
Piekši pobrala je grablje, zaobrnila se urno ter stopila v hlev.
„I, kaj pa je vender?" dejal je slikar poluglasno za njo; pa ganil se ni z mesta. Zrl je nekoliko pred se k tlom, a potem obrnil se ter odšel ven iz vasi v gozd.
Ko ga tudi opoludne ni bilo domov k obedu, vprašal ni nihče domačih po njem, in molče so se razšli vsi po svojih opravkih.
(Dalje prihodnjič.)
Zemeljski potresi.
Spisal J. J csen ko.
XXVII.
Ali potres res prizdiguje in znižuje zemeljsko skorjo?
a drugem mestu je bilo že rečeno, da potresi naklanjajo ali tudi vzdigujejo poprej vodoravne in skupne sklade zemeljske skorje ter napravljajo tako zvane premete. Posebno zanimljivo pa je vzdigovanje in nižanje sulie zemlje in podmorskih tal, ker se po tem preminja površje zemeljskega obla, zlasti pa naličje suhe zemlje. Tu ne mislimo na ono počasno in redno vzdigovanje in nižanje, ki se godi v teku mnogih let ali vekov, ampak le na primerne prikazni, ki so jih potresi h kratu učinili.
Najlaže se hi prikazen opazuje ob morji; ker se skoro nič ne prominja srednja visokost gladine vesoljnega morja, vreze to oft suhi zemlji ali bregu skoro povsodi tako natanko mejo med vodo in suhim, da se zlasti vsako vzdigovanje zemlje lehko spozna.. A tudi sredi celin opazujemo lehko tako vzdigovanje in nižanje zemeljske skorje po raznih premembah na njej n. pr. po padu in hitrosti rek, po večjem ali manjšem obzorn itd. Leta 1822. (19. novembra) je razsajal silovit potres po Čilskem ter mesti St. Jago in Valparajzo skoro popolnoma pokončal. Ravno takrat se je tam mudila glasovita angleška prirodo-znanka Mrs. Graham. Ta je poročila v Kvropo, da po natančnih preiskavah je potres vzdignil primorje zelo 30 mirijamctrov na dolgo. V V Valparajzu je vzdignil zemljo za jeden meter, pri Quinteri pa za 1 V3 metra. Ob bregu so to spričevalo, tudi razne morsko živali (kamo-nice, školjke in druge), ki so vsled toga prišle 11a suho in poginilo. Roka pri malinu komaj pol d rug kilometer od morja jo na 100 metrov po potresu za 35 centimetrov močneje padala, kar je zopet očitno pričalo, da se je bila zemlja ondu šo bolj vzdignila kot ob morji. Angleški rastiinoslovec Crnikshanks je takrat pri Quinteri opazoval grebenine iz zelonjaka, ki so prod potresom zmerom bile pod vodo, a po njem so molele iz vode. Navaja tudi, da so vsi ondotni ribiči
trdili, da jo morje onda postalo bolj plitvo in da se je umaknilo od bregov.
A evropski učenjaki niso verovali poročilu, ker še nikdar niso opazovali jednaeega dogodka. Zatorej se ne bodemo čudili, da so vsi prirodoznanci, ki so pozneje obiskovali čilsko obrežje, pregledovali rečene razmere, da bi ono poročilo potrdili ali pa izpod-kopali. Leta 1831. je prišel tja Meyen tor je pritrdil vsem besedam učene gospice Grahamove. Našel je še razne navedene priče, kolikor so se mogle čez devet let ohraniti. Videl je še ob skalovji ostanke morskih rastlin in živalij, ki jih je bil potres prizdignil na suho. Isto so spričali tudi Freyer, Caldcleugh in Darwin. A če so kljubu temu še nekateri dvojili o resnici, priznati so jo morali, ko je še mladi bistroumni Darwin poročal o jednakem dogodku iz Južne Amerike.
Angleški ladiji Adventure in Beagle sta na potovanji okrog zemlje bili ravno v Valdiviji, ko je močen potres razsajal po ondotnem pri-morji (20. febr. 1835) ter nad svojim središčem popolnoma porušil mesto Conception. 4. marcija sta bila Darwin in učeni voditelj onih ladij, slavni Fitzroy že na pretreseni pokrajini ter sta jo natanko preiskala in premerila. Dokazala sta, da je rečeni potres pokrajino vzdignil za 100 do 130 centimetrov; res se je pozneje zopet nekoliko znižala, a v aprilu je bila še zmerom 70 do 90 centimetrov nad nekdanjo visokostjo. Isto sta spričala pri otoku sv. Marija, ki stoji 4 miri-jamet.ro od celine. Ta otok se je iznad morja vzdignil na južni strani za 2 V2 metra, na severni pa dobro za 3. Grezilo ali globomer je tudi pokazal, da so se v jednaki razmeri vzdignila podmorska tla, namreč za dobra 2 '/s metra.
Dve leti pozneje je potres vzdignil primorje pri Valdiviji (7. novembra 1837.) Pomorščak Coste je f> tednov po potresu obiskal otok Lemus, a našel je, da so se podmorska tla vzdignila za 2 Vs metra. Nekatere greben ine so bile poprej zmerom pod vodo, a sedaj so molele iznad morja ter so bile pokrite z gnijočimi ribami in školjkami.
Ker je bilo dokazano, da so omenjeni potresi res prizdignili suho zemljo in razne grebeniue in podmorska tla, iskali so potem dokazov za jednako vzdigovanje zemeljske skorje, v minulih časih. Že bistroumna gospica Grahamova jo dokazala, da se je čilsko primorje v minulih časih večkrat vzdignilo. Zasledila je namreč očitne, po večem vzporedne meje med morjem in suhim v preteklih časih.
27*
Nji drobno in bolj korenito je isto dokazal Darwin na vzhodni in zahodni strani Južne Amerike. Pozneje je v istem oziru preiskoval Alcide d" Orbigny vzhodno stran Južne Ameriko zlasti poreče La plato tor dokazal, da se je ondu večkrat zemlja h kratu vzdignila. Res da nimamo zgodovinskega poročila, da so potresi todi prizdigovali suho zemljo, tudi ne poznamo časa, k od a j so jo to dogajalo, a po vsem smemo sklepati, da se je to dogajalo po potresih kakor pri Valparajzu, Valdiviji in Concepcionu.
Jednake učinke so opazovali tudi po drugih zemljinah. Leta 1819. (10. junija) je močen potres razsajal po delti "veletoka Tnda ter mesto Rhooj popolnoma porušil. „Precej po potresu, piše Lyell, so zapazili prebivalci Sindrijski 8 kilometrov od njih vasi dolg vzpet nasip, kjer je poprej bila popolnem ravna planjava. Temu vzdignenemu pasu so rekli Ulah-bund ali božji nasip ter ga tako ločevali od druzega nasipa, ki so ga bili naredili prek posebne reške panoge. Ta novo vzpeta pokrajina je zelo 8 mirijametrov dolga ter seza od otoka Puhuma do Garea; nje širjava od severa proti jugu meri dobro 2 mirijametra; najvišja nje točka stoji 3 metre nad nižino ob ustji." Najnovejši dogodek so opazovali leta 185o. na otoku Novi Zelandiji. Potres je 23. januvarja skoro za 3 metre vzdignil zemljo na severno stran od Cookovega preliva. Prizdignil jo je na raznih krajih različno visoko, da, na južno stran od Cookovega preliva se je celo posedla ali znižala.
(Dalje prihodnjič.)
Ti ostri pogledi, to resne grtbe Na vašem obrazi So živi dokazi
Obsodbe moje in moje pogube! Obsojen tedaj pred vami stojim, Plaho ne, a žalostno res se držim! Ko ostra obsčdba zveni na uho mi, Pri srci bridkö je, bridkö in težk6 mi.
Kak<3 bi sred mi ne tfla bol6st?! Posvetil domovju sreč sem in glävo, Da služim s tem svčto mu, bil sem si svest : Ne svoje, iskkl sem le naroda slavo, Ne svoje, iskal sem domovj a korist, Nam6n mi je bil kot solučece čist, —
In zdaj takö! Ko bilo brezplodno moje bi d61o, Sreč občutljivo bi pač me bolelo, A ne kot sedaj neizmerno strašnč. Oh, misel, da domu Škodljiv je moj trad, Ta mojemu srcu jo vdarec prehud, Pač hujši na sveti Bi mene nikoli ne mogel zadeti. In vender še tega naj trpel bi nem ?! Ne tega pa nečem, ne moreni, ne smem! Gospoda! Vi bridko ste södbo izrekli, Očitno povem:
S to sodbo ste y živo dušo me spekli. To moje brezmejno dušno bolest Hladi mi jedino .notranja zavest,
Zavest nepremična, Da sodba je vaša brezmejno krivična. Krivična je sodba vaša in nična, To trdil bom, dokler bom živ! In ker sem uvcrjen, da sem nekriv, Do naroda syoj prijavljam priziv. Gospöda, ki naglo sie me Obsodili, Ne da bi y zagovor mi časa pustili, Vi bili mi trdi tožniki ste, Ob jednem mi ostri sodniki ste! Thko ni V navadi tlrugodi: Drugjč drug toži, a drug pa sodi, Takö še med nami v tej pravdi se zgödi! Zatožbo vašo moj narod je bral, Natančen odgovor jaz nanjo bom dal, Sodnik pa med nami — naš narod bödi! Tožniki, s5 sodnjega stola dol, A narod naj sede na sodnji stol!
II.
Vam ,javno menenje" sicer nič ni v oisli, Le vaše sodbo so všeč vam in misli; A vender že star pregovor uči. Da vedno več vidi več očij, Več glav resnico prej zasledi.
Zat<5 ker so glave posamne bolj zmotne, Pri nas so .nvedli sodnije porotne, — Pravično in pametno to se mi zdi. In sodbi vseobčne porotne sodnije Prepuščam zdaj svoje jaz poezije!
m.
Izrek je pozndn in sploh priznan, Da ni poezija kot svetli poldan, Ko solnce prejasno stvari obseva; A tudi ni kakor brezzvezdna polnoč, Ko göste temo sovražna moč
Nebo in zömljo odeva. Ampak poezija je — polumr&k, Ko zarje večerne zlati trak. Ob temonu gör polagoma gasne, Ko zvezde v višavi se vžigajo jasne, Ko zemljo ogrinja pökoj sladak. Skoz sveti pokoj in zvezdni odsev Odmeva prijazno slavčev spev, In listje v veterci lahkem trepeče, Sladki, ko duh spet z duhom šepeče. Skrivnostno vso krog, Vrt, polje in log! Oj, polumraka čarobnost vabljiva, Kak<5 te z veseljem mi duša uživa! Kcdor je pa plah, In čutnice rad pretresa mu strah, Oj, tega so groza polöti, Ko mrak ga zasači na poti. Ko listje na grmu mehko zašumi, Žo misli, da ropar za grmom preži; Te skale beleče se v luni prijazni Mrličev se zdijo mu grobne prikazni; Mogočni, samotni hrast Pa njemu je grozna, peklenska pošast, Ki hoče ga v svojo dobiti oblast. Oh, že se bliža, Že roke steza, Po njem žc seza! Z odprtimi na široko očmi On plah beži, Bežeč se križa, Polmrtev domov prileti, Dom& omedli.
Na Kranjskem je torej 68% občin narastlo, 0•$% občin jednakih ostalo, in 31*7°/0 palo. če Ljubljane ne jemljemo v poštev, imamo samo 8 sodnij, v katerih so vse občine narastle; več občin je narastlo, kot zmanjšalo se, v 15 sodnij ah ; jednako jih je narastlo in palo v 1 sodnij i; večjih je palo kot narastlo v 6 sodnijah; vse občine se pa v nobeni niso zmanjšale. —
»Število občin z več kot
Kamnik . Ljubljana Zatičina . Kočevje , Črnomelj Brdo. ,
8	Radovljica
9	j Vipava .
10: Kranj
11	Bistrica .
12	i Metlika .
13	Novo Mesto
14	Ribnica .
15	Škofja Loka 10; Idrija 17 j Senožeče 181 Lašče .
19	Vrhnika .
20	Kranjska Gora 2l| Logatec .
22	j Mokronog
23	Postojina .24 Trebnje . 251 Tržič
26	Žužemperk
27	Kostanjevica
28	Krško .
29	Radeče .
30	Lož . .
Skupaj
— 1 2
I—.
1
1-2
— 2 — 1
1
4 1 1
5 4
2, 1 2 1 — 1
1 1
2	8 27	
10	9	3
1	5	17
5	7	8
5	8	7
1	11	6
4	8	1
	4	1
3	7	3
3	2	1
1	2	6
5	4	—
2	1	—
1--
H 1

i —
— 3 1 2
- 2, 4
2 2 2 1 1 5 4 1 1
2 —
3—
1
3 3 3 1 2
3 1 1
2 a
1- — 2; 2
-:— 2 2--
11 i 2 —j—j—
31. decembra 1869.
Ti
—, 1
O 00 M
2, 2 9 311 8
2! 3
2| 4 6 10
—I 5 1 6
1 —
— 1
7 8 11 6 1
41 1
3 7! 3 5| 21 2 1 l! 2 2" 6 15 4-
5 1
1 —;
-i 1-31 1 2 2 o
1-1-
--! i
1 1,2
2 — 2 4
3 1 1 —
3 — 2 — 1 —
2 1 —
— 3 2 — j 2
3 i!
i i — — i
9,17,52;74 9(j 92| 3 7 16,47 8094 97
Najmočneje je tedaj narastlo število občin z več kot 2000 ljudmi, namreč za 5 ali aa ravno toliko, za kolikor je palo število najmanjših občin. Najmočneje je palo število občin z več kot 1000 prebivalci, namreč za 6, to je za toliko, za kolikor je narastlo število največjih občin z nad 3000 ljudmi in število občin z več kot 500 ljudmi skupaj —
Štv.
Občine z več kot 3000 ljudmi
Prebivalstvo
31. dec^l 31. dec. 1880 1860
Mesto Ljubljana . Št. Mihael-Stopičc Vrhnika .... Žužemperk . . . Krško.....
6
7
8 9
10 11
12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Cirknica-Begunje . . Dobrunje p. Ljubljani Selca pri Skofji Loki Cerklje pri Krškem . Stari Trg pri Loži . St. Rupert pri Mokro-
26.284 7.364 5.556 5.231
_5.228
4.999. 4.964 4.679 4.439 4.349
24.25«.» 6.955 5.290 3.985 5,072
4.656 4.791 4.722 4.233 4.2
Idrija......
Bloka nad Ložem . Škofja Loka . . . Vinica pri Črnomlji . Št. Jarnej pri Kostanjevici .....
Žir z Vrhom pri Idriji
Planina.....
Stara Loka .... Hrenovice-Razdrto . Postojina . . . . Mirna Peč pri Novem Mestu ..... Cerklje pri Kranji . Velika Dolina pri Kostanjevici .... Raka pri Krškem Studenec pri Krškem Št. Jurij pri Kranji . Devica Marija v Polji Trnovo pri Ilirski Bistrici .....
Medvode pri Ljubljani Kočevje.....
4.345	4.224
4.284	3.937
4.099	3.790
4.051	3.885
I 3.907\	3.898
3.866 .5.7/1;
3-661] 3.631\ 3.612 3.5131
3.362 3.269
3 .'436 3.147
3.101 3.101
3.084■
j
3 083 3.044 3.042\
3.786 3.649 3.220 3.767 3.892 3 606
3.155 3.449
2.929 3.029 3.090 3.193 2.481
2.927 3.015 2.501
Štv.
Občine
ceni
Devica Marija v Polj Kočevje . . Planina . . Velika Dolina Idrija . . . Ljubljana Bloke . . . Cirknica-Begunje Št. Mihael-Stopiče Vrhnika . Žužemperk Cerklje pri Ki Škofja I/)ka Raka . . Dobrunje . Mirna Peč Krško . . Št. Rupert Žir-Vrh . Št Jarnej Trnovo . Stari Trg Medvode . Studenec Vinica Selca . .
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 12
23
24
25
26
27	Postojina
28	Št Jurij .
29	Stara Loka
30	Cerklje pri Kranji
31	Ilrenovice-Razdrto
Na-rastaj
v «V«,
4-24 1 4-17-0 + 13-8 + 10-6 -f 8-9
11+ 84 +
+ +
+ 4-9; + 4-3
81 7 4 5'8 50 4-9
* + + + + + + + +
39 36 33 30 29 25 21 1-9 1-6 10 0-3 0-2
—	0-9
—	26
—	29
—	3.5
—	52
—	7-2
Omenjene občine imajo skupaj 147.209 prebivalcev ali 30.(5 °/0 vsega kranjskega prebivalstva. V zadnjih jednajstih letih so se
pomnožile za 0.411 ljudij ali skoro za 4*7 °/0, to je za 1*5 °/0 močneje, kot prebivalstvo kranjsko sploh in za 3*9 °/0 slabeje, kot dolitavsko prebivalstvo sploh. Močneje, kot v Dolitavskem sploh, narastlo je od omenjenih občin samo 5; močneje, kot na Kranjskem sploh, 16.— Zmanjšalo se je prebivalstvo v 6 občinah. Posebno velik je narastaj občine Devica Marija v Polji, in to vsled tega, ker so jej prišteti prebivalci novo osnovane blaznico na Studenci.
Edidit V. J agič. Spt. 1882, 8°, 147. T. p. n. „Obrazcy jazyka cerkovnoslavjan-skago po drevnčjšim pamjatnikam glagol ičeskoj i kirillovskoj pisimenosti.
Odkar je že pred blizu petnajstimi leti pošla slavnoznana staro-slovenska krestomatija Miklošičeva, nismo imeli nobene učne knjige, katera bi bila sistematično sestavljena ter v formalnem ožim točna in dovršena, mogla v berilo služiti onim, ki se uče staroslovenskemu jeziku, tako da je moral sam Miklošič s svojimi učenci čitat.i svojega v čisti panonski slovenščini pisanega sv. Matevža. Taka knjiga je pa neizogibna potreba vsem vseučiliškim slušateljem, vsem srednješolskim učiteljem in sploh vsem samoukom, ki se resno pečajo z divnim jezikom staroslo-venskim; kajti le malokdo ima priliko po velikih knjižnicah čitati razne imenitne rokopise same/ ali svoje znanje zajemati iz dovoljnega števila tiskanih knjig staroslovenskili, osobito ker so tiskani zborniki staroslo-venski navadno tako dragi, da si jih posamezen človek vseh raznovrstnih niti nakupiti ne more.
Veseli pozdravljamo za tega dclj novo krestomatijo staroslovensko, katero je te dni v Peterburgu na svetlo dal akademik V. Jagič, profesor slovanskim jezikom na vseučilišči Peterburškem.
Vsebina jej je ta:
Prvi list nam kaže azbuko glagoliško in cirilsko, zadnjo v stari cerkovni in novejši grajanski obliki. Ostala knjiga je razdeljena v štiri dele: I. obseza spomenike glagoliško, II. cirilske, III. vzglede „pravopisanija russkago" in „pravopisanija srbskago", in IV. kratek slovarček.
„Glagoličeskie pamjatniki" polnijo v knjigi celih 33 stranij in priobčeni odlomki so vzeti iz najstarejših, najlepših in najznamenitejših spomenikov glagoliških: namreč iz Zografskega, iz Marinskega ali Gri-gorovičevega, iz Vatikanskega ali Assemanijevega evangelija, iz Klocovega
Specimina linguae palaeoslovenicae.
zbornika, iz Makedonskega lista, iz Sinajskega trebnika in iz panonsko-moravskega služebnika po* latinskem obredu.
Drugi del („Kirillovskie pamjatniki") tudi na 33 straneh obseza večje odlomke iz Savine knjige, iz evangeljskih beril Undolskega (fragmentom Mosquense) in Kiprijanovega (fragmentom Petropolitanum), iz psaltira Sluškega, iz zbornika Supraselskega (mart.yrium s. Codrati, vita s. Gregorii papae) in odlomek Hilandarski.
V tretjem delu, 43 strani j obsežnem, nahajamo najprej Ostromirovo evangelije, Turovske liste (fragmentom Taurinum), Evgenijevske liste (fragmenta Eugeniana), izbornik Svjatoslava iz 1.1073., Moskovsko-uspenski zbornik XII. veka. Dalje v srbskoslovenskem pravopisu: Simeonovo evangelije iz konca XII. veka, kormčajo iz 12G2. leta, in napösled zbornik poučenij XIII. veka iz slavnoznane rokopisne zbirke MihanoviČeve.
Zadnjih 34 stranij nam podaje vestno sestavljen staroslovensko-grško-latinski slovarček.
Po tej tukaj navedeni vsebini vsak znalec staroslovenskih spomenikov lahko posnema, s kakim bistrim očesom je Jagič izbral in s kakim finim ukusom sestavil to v resnici krasno berilo staroslovensko. Osobito nas veseli, da je v svojo krestomatijo vzel tndi odlomke nekaterih do-zdaj nam zapadnim Slovanom največ samo po imenu znanih zbornikov staroslovenskih.
Knjiga je v prvi vrsti namenjena učencem Jagičcvim in za tega delj so kratke opazke in naslovni napisi sestavljeni v ruskem jeziku, vender se nftdejemo, da se bode tudi po slovanskem jugu in zapadu razširila tako, kakor zaradi prelepe vsebine svoje po polnem zasluži. Kje se dobiva in po čem, danes svojim bralcem še ne moremo povedati,
ker je v Ljubljano do šla naravnost iz Peterburga»	L.
•♦■g»
Knjige „Matice Slovenske" za 1881. leto.
II.
Somatologija ali nauk o človeškem tclesn, učiteljiščem in višjim učilnicam spisal dr. Jan. N. Woldfich. — Po četrtem natiskn poslovenil Fran Erjavec. V berilo vtisnenih je 140 slik. Založila in izdala „Matica Slovenska". V Ljubljani, 1881. Natisnoli J. Blaznikovi nasledniki. Cena 76 kr.
Komur so bile znane zapreke, ki so se bile pokazale o porodu potrebne te naučne knjige, ta pač ni pričakoval, da bode že letos ležala pred nami. A zastalo delo vzel je g. prof. Erjavec v roke in v teku
I Šubic: Knjige „Matice slovenske" za 1881. leto.	431'
nekoliko tednov je že iznenadil Matičin odbor z dovršenim prevodom, tako da ni bilo konečno nobene zamude. Somatologija je poslovenjena po znani Woldfichovi knjigi, ki se rabi že mnogo let po višjih učiliščih našega cesarstva; slike so one, kot jih ima izvirnik. Pri njihovem opazovanji motijo nekoliko črke, ki zaznamenujejo posamezne dele slik; v nemškem originalu so te črke navadno začetnice dotične besede — n. pr. m a kaže na Magen — kar iskanje organov zelo olajšuje, a Matica je bila primorana rabiti založnikove clicheje in tedaj se te neprilike ni bila moči ogniti; sploh pa se na to lehko pozabi pri tolikih prednostih, ki jih nahajamo v lični tej knjigi.
O razdelitvi njeni ne bodemo govorili, ker je jednaka originalu, ki je v svojih novejših izdanjih mnogo izboljšan in popravljen. Pridejana so mu tudi zZdravstvena pravila", kjer se ob kratkem poučuje, kako je treba gojiti in negovati razne organe (gibala, hranila, občutila, kožo itd.); sploh je vsa knjiga sestavljena tako, da ni samo suhoparna šolska knjiga, temveč tudi prijetno berilo, ki mora zanimati vsacega omikanega človeka in ki bi je ne smeli pogrešati v nobeni olikani hiši. Zato pozdravljamo tudi s tega stališča novo Somatologijo in jo gorko priporočamo prijateljem prirodopisja, osobito človeškega.
Knjigi je pridejan tolmač, ki nam razlaga poprej rabljene izraze. In tu se pač izplača, da si te izraze nekoliko bolj natanko ogledamo. Ako je že sploh vsako Erjavčevo delo zanimljivo v jezikoslovnem oziru, menimo, da to velja še posebno o tej Somatologiji. Tu nahajamo za razne organe toliko krasnih izrazov, ki so vzeti iz naroda in ki so marsikomu že ušli iz spomina, kdor je živel po mestih in si pojil dušo s tujim znanstvom; drugi izrazi pa, koje je ustvarila veda sama, zopet so taki, da ne vemo, bi li prej omenili krasote in gibčnosti rodnega nam jezika ali pa spretnosti g. pisatelja, ki nam podaje tako lepe, blagoglasne termine. Iz zoologične terminologije smo imeli do sedaj pač malo izrazov; tisto, kar so nahaja v „Prirodopisji živalstva za spodnje razrede", obseza le zunanji opis telesa, a kdor bi jih bil iz anatomije iskal, prišel bi bil kmalu v zadrego. S Somatologijo- naredili smo sedaj velik korak naprej. Kdor nam bode pisal znanstveno zoologijo, imel bode primeroma lehko delo; da bodo tu nam podani termini obveljali, pač ni dvojiti, saj je učeni g. prelagate lj prva naša avtoriteta na tem polji 1
Nemški jezik hvalijo zaradi lepih zloženih samostavnikov, ki olajšujejo posebno v znanosti razumljivost, in natančnost izraza in ki delajo prelagatelju na naš jezik čestokrat preglavico. In vender je
slovenščina jako zmožna za jednake besede, ki nam jih podaje v ravno tako krasni, a mnogo krajši obliki; naj omenimo tu le nekaterih na pr. gibala = Bewegungsorgane, okostje = Knochensystem, prebav je = Verdau-nngssystem, žilje = Gefitsssystcm itd.
Zraven nahajamo nekaj izrazov, ki so do sedaj malo znani v našem slovstvu, a umejo se lehko vsled druzega priprostega in umevnega jezika, v katerem je pisana vsa knjiga; dolge perijode nemškega izvirnika razcepljene so na posamezne, stavke, kar omenjeno lastnost in rabljivost knjige, osobito šolske in učne knjige — jako povikšuje.
Tisk je lep in razločen, samo da bi nekoliko debelejši papir ne bil škodoval; a to se pozabi pri vsebini Krjavčeve knjige, ki jo konečno še jedenkrat toplo priporočamo slovenskemu občinstvu. Ne samo oni, ki se peča s šolo, temveč vsak prijatelj prirode in vsak jezikoslovec našel bode v njej mnogo, kar ga bode zanimalo in veselilo!
Ivan Šubic.
„Archiv für slavische Philologie".
Jagičevega zbornika za slovansko filologijo, o katerem smo že večkrat govorili v svojem listu ter ga priporočali svojim bralcem, prišel je VI. knjige 2. zvezek na svetlo; poln najzanimljivejših učenih razprav in književnih naznanil. Prof. Nehring nadaljuje svoj članek „über den Kinfluss der altčechischcn Sprache und Literatur auf die altpolnische" in A. Kai in a svojo razpravo „Anecdota palaeopolonica". Prof. A. Brückner priobčuje jako imenitno razpravo „Pripegala", v kateri dokazuje, da Pripegala ni Priapus ali Belphegor, kakor se je do zdaj mislilo, ampak slovansko božanstvo, stsl. Pribyhvalü, augmentum laudis habens, katero ime Miklošič navaja v „ Bildung der slav. Personennamen" str. 239. Prof. Jagič začenja daljšo razpravo „zur Berichtigung der altrussischen Texte (passio st. Codrati). Osobito zanimal nas je koreniti spis W. Wollnerjev „der Lenorenstoff in der slavischen Volkspoesie*, v katerem g. pisatelj dokazuje in z vzgledi pojasnjuje, da je snov Bürgerjeve balade znana do malega vsem narodom slovanskim, Grkom in Arbanasom. „Der Inhalt dieser Mährchen und Lieder ist einestheils der, dass der verstorbene Liebhaber (Bräutigam) durch die Thränen und die Sehnsucht seiner Geliebten, oder auch durch die Zauberkünste derselben, aus seiner Grabesruhe aufgestört, die, meist von seinem
Tode nichts ahnende Geliebte aufsucht, mit ihm zu gehen beredet und sie dann mit sich ins Grab zu ziehen bemüht ist. Soweit stimmt der Stoff mit dem der Lcnore. Nun tritt aber in der Mehrzahl der slavischen Versionen ein neues Motiv hinzu: das Mädchen flieht in dem Augenblicke, wo sie ins Grab steigen soll, in ein Haus, das sich als die Todten-kammer herausstellt, und riegelt sich ein. In der Kammer liegt ein Leichnam (in einer Version drei); an ihn wendet sich der Verfolger um Herausgabe seiner Braut. In den meisten Fällen ist auch der Todte bereit dazu; ehe es ihm aber gelingt zu öffnen, kräht der Hahn und das Mädchen ist gerettet. In einem Mährchen gelingt es beiden Todten des Mädchens habhaft zu werden, wogegen in einem andern der Verfolger • durch den anderen Todten, der des Mädchens Partei ergreift, zurückgewiesen wird." G. pisatelj navaja potem vsebino dotičnih pravljic in i narodnih pesnij iz malomskega, litavskega, poljskega, češkega, slovenskega, srbskega, bolgarskega, grškega in arbanaskega jezika. Iz našega slovenskega narodnega pesništva omenja g. W. Wollner znano, po vsebini Lenori podobno narodno pesen „Anzelj" in kajkavsko pravljico „Cura jaše s mrtvecom" iz Valjavčcvih „Narodnih pripovedk". Veseli nas, da more tudi „Ljubljanski Zvon" danes podati interesanten donesek k temu gradivu. G. prof. S. Rut.ar na drugem mestu priobčuje v našem listu narodno, do zdaj še ne znano pravljico o Lenori iz tolminskih hribov. G. A. Wollner prihaja v svoji lepo pisani preiskavi do tega rezultata, da je pravljica o Lenori najbrž srbskega izvira/
V oddelku „kleine Mittheilungen" nahajamo naslednje razprave. Prof. J. Gebauer v članku „über die Nationalität der Prager Gregorius-glossen" dokazuje, da so te gipse česke, a ne staročeske in starobol-garske, kakor misli Patera. V. Jagič nam v razpravi „das russische Adjektiv „c bor oš i j" podaje etimologijo te do zdaj temne besede ter priobčuje vrhu tega še dva jezikoslovna spisa: „litauisch to: slaviseh tu, atft" in „das slavisehe Praesens bad aK. Prof. Tieft run k popravlja nekatere napake, katere o češkem, osobito pesniškem slovstvu obseza znana Pypinova zgodovina slovanskih književnost i j. Taki popravki bi bili zelo potrebni tudi o slovenski književnosti, katero je Pypin po nekatera mesta po vrhu in v obče pogrešilo opisal.
Zadnji oddelek je „bibliographischer Bericht". V njem akademik V. Jagič ob kratkem neizrečeno točno, stvarno, poučno in ljubeznivo poroča o vseh raznovrstnih znanstvenih knjigah, ki so zadnje mesece
28
v raznih jezikih slovanskih ugledale beli dan. To je poročilo, iz katerega ne samo strokovnjak, temveč vsak omikan Slovan, ki se je' nekoliko ozrl okolo sebe, more zajemati obilico krasnih poukov. Predaleč bi sezali, ako bi o tem poročilu hoteli kaj več govoriti. Omenjamo mimo grede naznanil samo dveh treh knjig. Dobravskega razpravo „der slaviscjie Interrogativsatz", katera se je tudi v nas Slovencih — hvalila, Jagič odločno graja, naštevajo jej mnoge napake. „Sein bester Freund, pravi, würde offenbar der sein, der ihm den Rath ertheilt hätte (jetzt leider schon zu spät) diese Leistung in d i eser Form überhaupt nicht zu veröffentlichen". O Cel es t i no vem „Preširnu" omenja, da pogreša v njem natančnejšega izvestja o prijateljski zvezi Prcširnovi s Stankom Vrazom.....
„beide sind und bleiben ungemein liebliche dichterische Gestalten, die in gleichem Maasse verdienen von den benachbarten Slovenen und Kroaten gelesen zu werden." Obširneje govori o Šu mano vi h „Slovencih" ter iz knjige našteva nekatere nedostatke, o katerih je največ tudi prof. Rutar že pisal v našem listu. Svojo sodbo konečno sklepa tako, „dass in dem Werke, wie es jetzt aussieht, der mir im ganzen so sympathische Charakter der Slovenen nicht voll in allen seinen ethnischen und moralischen Zügen zum Vorschein kommt0. O tej priliki pripovedujemo, kar smo pozvedeli iz bistrega vira, da je imela knjiga v začetku drugačno podobo, a da se je pozneje brez vednosti in brez dovoljenja prof. Šumana iz rokopisa ne glede na celoto marsikaj izbrisalo in izpustilo; za tega delj nam knjiga ni prišla taka v roke, kakeršno nam je hotel prof. Šumau podati.
Imenitna za literarno pravdo, v katero se je prof. Suman s svojim v obče vrlim in jako hvale vrednim delom zapletel o kajkavcili, zdi se nam izjava prof. Jagiča, kateri o tej stvari piše tako: „Sprachlich, d. h. wenn die linguistischen Merkmale eines gesprochenen Dialektes allein in die Wagschale fielen, würde ich selbst nach dem Dialekte meines Elternhauses, meiner Vaterstadt (Varaždin, ured.) und der engsten Heimat überhaupt zu den Slovenen zu zählen sein, das lässt sich nicht läugnen; ebenso wie man anderseits sagen darf, dass der politische Verband und die höhern Ideen der glücklichen und segensreichen neuern Zeit meine Heimat zum untrennbaren Glied eines andern grössern Ganzen gemacht' haben." To je tudi stališče Miklošičevo in •— Šumanovo! Čestitamo veleučenemu hrvatskemu in ruskemu akademiku Jagiču na tej korektni, plemeniti, iz globokega znanja in nepristranskega mišljenja izvirajoči izjavi, zaradi katere so ga njegovi hrvatski zemljaki, kakor vidimo iz njih glasil, začeli že smešiti ter in effigie križati.
L.: „Vračara ili Baba Hrka*.
435
„Archiv für slavische Philologie" izhaja pri Weidmannu v Berolinu. Vsako leto pride na svetlo po jedna knjiga v štirih zvezkih. Vsaka knjiga stane 20 mark (= 12 gld.), ali vsak zvezek G mark (= 3 gld. 60 kr.) Po Slovenskem bi si ga morala naročiti vsaj vsaka srednješolska učiteljska knjižnica,	1	L.
„Vračara ili Baba Hrka".
Opereta Davorina Jenka.
Srbski listi, ki nam dohajajo iz Novega Sada, in tudi druge novine, katere nam je iz Belega Grada prijazno poslal g. inženir S. Roš, polni so vznesene hvale našemu genijalnemu rojaku g. Davorinu Jenku, ka-pelniku pri narodnem srbskem kraljevskem gledališči v Belem Gradu. Dne 3. maja predstavljala se je namreč v tem gledališči prva izvirna srbska opereta Jenkova: „Vračava ili Baba Hrka" in občinstvo je to prvo večje" delo našega rojaka na polji vokalne muzike vzprejelo s tako živo pohvalo in takim srčnim odzivom, da se je morala opereta štirikrat ponavljati in da je moral gledališki upravitelj na željo kraljice Natalije skladatelju izreči njeno kraljevo zahvalo „na ozbiljnom zauzimanju oko razvida narodne tnuzike". Libreto je sicer rumunskega izvira ter nima posebne vrednosti, a muzika Jenkova jo tako divna, da je srbski glasbeni krititi ne morejo prehvaliti. Takö na priliko pišejo novosadske „Srpske Ilustrovane Novine" (1. 20, str. 127) „Jenko je ovim delom uvenčao sve. svoje dosadanje radove . . . Pesme u ovoj opereti odlikuju se sve, kako lepotom sa tehničke strane, tako i varijacima u izkazu osečaja" . . . In „Srpske Novine" pravijo: „G. Jenko je sa svojom kompozieijom podigao srpsku mnzikalnu svest, otvorio novu eru muzike u Srpstvu i na sjajan način pokazao, št o je u stanju učiniti t a 1 e n a t, u d r u ž e n s narodnim genijem. On je ne samo osnažio i podigao našu odanost prema njemu i naše poštovanje prema njegovom talentu, koji nam jo i pre. lepe probe svoje moči dao, nego nam je i našu narodnu muzu učinio milijoni i dragocenijom. Jenko je ovim delom podigao sebi spomenik u našoj muzikalnoj literaturi, spomenik, koji če, pored Stankovičevog, vrlo časno mesto zauzimati, a kako se U nekoliko i riznieom narod nog muzikalnog blaga poslužio, to je pokazao, kakve dragocenosti leže u našem narodnomo pevanju".
A osobito človeku dobro de, da Srbje o tej priliki Davorinu Jenku presrčno hvalo in največje' spoštovanje izrekajo zaradi velikih zaslug, katere si je ta rojak na« pridobil za razvoj srbske muzike v Obče, naštevaje ogromno število prelepih koncertn i h pesnij njegovih, s katerimi je obogatil poprej skromno glasbeno literaturo srbsko. Iz vsega srca radujemo se tudi mi te.ga krasnega vspeha Jenkovega ter obžalujemo o tej priliki, da so se baš o tem genijalnem rojaku našem mogle obistiniti besede: nemo propheta in patria sua! I)a se je to moglo pri näs zgoditi, to ostane večni madež na slovenstvu.	L.
Zlata knjiga.
Poezije. Zložil S.Gregorčič. I. Založil Ig. Grnntär; tiskala Klein in Kovač v Ljubljani 1882, 8°, 158 str. Cena po 1 gld.
II.
Odkar nam je za Vodnikom v tridesetnih letih tekočega stoletja „Kranjska Čebelica" po obliki in vsebini presnovala pesništvo slovensko, poslala so dobrotna nebesa Slovencem v vsakem desetletji velikega pesnika, ki je s svojimi neumrjočimi pesnimi korenito označil razvoj našega pesništva ter vrhu tega zaznamenoval lepi napredek vsega književnega, vsega kulturnega življenja slovenskega: četrto desetletje nam je rodilo Preširna, peto Levstika, šesto Jenka, sedmo Stritarja in zdaj na meji osmega in devetega veselimo se Gregorčiča.
Gotovo bi bilo poročevalcu mikavno in tudi hvaležno delo, na tem mestu obširneje govoriti, kakšnega literarnega pomena je Gregorčičevo ime v književnosti slovenski ter preiskavati, v kakšnem razmerji stoji s predniki svojimi: kaj ima z njimi skupnega, kaj od njih različnega; kaj se je od njih naučil, kaj je svojega prvotnega in izvirnega položil v svoje „Poezije". A da se že danes ne lotim take razprave, najimenitnejši uzrok je. ta, ker mislim, da nam bode tako priden in delaven pesnik, kakor je Gregorčič, še večkrat dal priliko obširneje razpravljati o njegovih poezijah in potem tudi ta, ker sem uverjon, da naš pesnik, dasi je že zdaj klasično dovršen, nikakor še ni dospel svojega umetniškega vrhunca.
Zbral nam je pesnik svoje „tule", kakor pravi, da bi nam podal svoj -kip"; a ta kip, dasi tako krasen, tako veličasten, vender še ni celoten. In hvalo moramo vedeti nebesom, da jo tako; kajti ako nam že te „Poezije*, kar jih imamo tukaj pred seboj, tako živo sezajo v dušo, koliko nam je pričakovati od njega, kadar celotna podoba njegova stopi pred strmeči svet.
Ako pa tudi Gregorčič ni še priobčil vseh svojih poezij, ako se bode pesnik tudi odslej še množil in dopolnjeval na vse strani, vender nam je že iz priobčenih proizvodov njegove muze poznati „glavo in srce" njegovo.
In to glavo, to srce hočemo si tukaj v kratkem ogledati.
Ko prebiramo Gregorčičeve pesni, kažejo nam po svoji večini nekaj jednakega, nekaj skupnega. Misli so raznovrstne, motivi razni, vtis različen; a skrivaj med vrstami leze kakor rudeča nit nakakov duševen razpor. Skrivaj, pravim, in zategadelj ga morebiti nekritični bralec niti opazil ne bodo, a paznemu presojevalcu je ta razpor očiten ravno zaradi tega, ker se na več mestih', dasi v raznih oblikah ponavlja. Nečem trditi, kar sem že večkrat slišal, da je ta duševni razpor Gregorčiča za pesnika naredil, a vplival je gotovo nanj, sodim pa, da ne bode vedno. In kadar so tega vpliva • iznebi, storil bode velikansk korak v oblast večnolepega pesništva. To je še neko „prerojevanje, presnovljänje". Boj še ni končan, a konec ga bode, konec ga mora biti! Ko čitamo otožno donečo pesen, vsiluje se nam nehote misel in navdaje nas strah, da bode naturna, zdrava in krepka sila v pesniku podlegla, da bode pesnik zašel v nepogumno, a vender tako zapeljivo gibanje in guganje mehkega subjektivnega svetobola; preobrnemo list, in divna moč pesnikova vzraste zopet tako gigantično, da se jej mora klanjati vsak ter pripoznavati, kako visoko nad nami stoji ta pesniški genij! Kdor nc čuti tega. bere naj zaporedoma pesni „V mraku" (str. 38) in „Človeka nikar!" (str. 45).
In Vavno ta zdrava, krepka, elementarna sila pesnikova ustvarila nam je najlepše, najveličastnejše pesni. In med te bi v prvi vrsti štel pesen „Soči" (str. 85) in „Človeka nikar!" Ideja, dikcija, stik — vse je nedosežno dovršeno in izvirno in kakor je pesnik v prvo položil ves sveti ogenj domovinske ljubezni svoje, tako je v drugi upodobil naj-globokejše filozofiške svoje nazore. V slovenski književnosti nimamo nobenega pesniškega proizvoda, ki bi se tema. pesnima mogel primerjati. Take pesni so neumrjoče!
In kako ta elementarna sila premaguje v našem pesniku, kaže nam jasno še mnogo pesnij, tako n. pr. „Kupa življenja" (str. 20): Kedor je mož&k, Strupene se kupo ne brani, Sladke se nikdar ne vpijäni, No vedno ostane enak, In vedno ohrani Si pokoj sladak!
A še krepkeje jednak čut izraža veličastna pesen: „Na bregu" (str. 40). Pesnik stoji na skali ob morskem bregu ter zre v razljučene valove, ki srdito butajo ob kamenito bregovje, tako da mu bele pene brizgajo v obraz. A skala se ne gane, in tudi pesnik na skali se ne umakne morskemu viharju:
Ko v steno valovjo osode vihar
Ob me se zaganja; A duh se ponosni ne vklanja: Ti streti me moreš, potreti nikdar Osode sovražne bosneči vihar!
To je vznesena možka beseda!
In kaj pravi v „Izgubljenem raji"? (str. 48):
Nespametno ljudstvo, Ceniti—li tvoj stok ? Na delo! Ne nosi mi križema rok! Povrni se samo v prvotnost nazaj, In našlo povsod i prvotni boš raj!
Te pesni zde se mi za pesnikovo zdanje in bodoče mišljenje tako značajne, da jih nalašč poudarjam na prvem mestu.
Poleg teh moramo v obče domovinske pesni Gregorčičeve prištevati najlepšemu cvetju slovenske lirike. Koga ne bi do solz genila oda „Domovini" (str. 107), peta zlati, zapuščeni, tožni, s solzami in krvjo napojem materi? Ta glas, ta mehki, srčni glas, ki od kraja do konca preveva všo pesen, odkriva nam vso neskončno ljubezen, katero blag sin goji do nesrečne matere, bas zaradi nesreče njene žc bolj iskreno ljubljene! Isto plemenito ljubezen razodeva tudi „Znamenje" (str. 150), ki nam v priprosti obliki narodne pesni izraža najglobokejši čut. — Ali kaj naj porečem o pesni „V pepelnični noči" (str. 111)? Komaj je bila lani v „Zvonu" natisnena, že so jo deklamovali po vseh čitalnicah in šolah slovenskih. Človek ne ve, komu bi se bolj čudil: ali izvirni veličastni ideji, ali načinu, kako je pesnik izrazil to idejo. — Čisto nova je tudi misel v klasični elegiji „Na potujčeni zemlji" (str. 86). Pesnik gleda
ravno, solčno, vinorodno Furlanijo, podobo rajskega vrta; a srce se mu užalosti, ko se domisli, da
Naš bil nekdaj je ves ta raj; Očetom našim domovina! A zdaj se širi tod tuj rod in tujci gospodarijo zemlji nekdaj naši. Kako se je to zgodilo? Najde se časi, pravi pesnik, pergamenet, na katerega je bil učen mož napisal krasne pesni, modre reke, vredne, da bi se ohranili na večne čase. A ta list dobi neveden tujec v roke in ker napisane modrosti ne ume, izbriše stara slova ter nariše nanj svoje črte. Tak list prostran si ti ravan! Naš ded tu pisal svoja dela, Naš govor čul si prek poljan, Tu pesem naša jo živela.
A zdaj zatrt je tod naš glas, In tuji krog zvenč glasovi, Tuj trg in grad, tuj ves je kras, Oh, naši so samo — grobovi.
In tista nedosežna „Na sveti večer" (str. 8)! Kakor mlado dekletce gre na sveti večer v potok gledat, da bi v vodi opazila podobo svojega ljubega in jo iz dna valov pozdravi krasan, ljub obraz, ki jej s sladkim nasmehom pravi, da je tukaj Čas njiju združbe: tako tudi pesnika vleče na sveto noč, da bi se prinagnil nad vodo ter iz proročnih valov zvedel svojo in svojega naroda usodo:
Kdaj srečno moje bo domovje? Rešitve njemu le še ni? Kaj mi razkrilo boš. valovje? Nadjd srce se in — boji!. . .
V tretjo vrsto prišteval bi tiste pesni, v katerih nas pesnik z živo,' s pravim krščanskim. duhom napolnjeno, iz srca izvirajočo in v srce prodirajočo besedo vzpodbuja k pravi ljubezni do svojega trpečega brata in k dejanski ljubezni do trpeče domovine. Odpri srce, odprl rokč, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje! Kcdor pa srečo vživa sam, Naj še solze preliva sam!
„Sam" (str. 10).
Tako nas.uči pesnik ter dostavlja:
Odločno odpovej se svoji sreči, Goreče išči drugim jo dos6či, Živeti vrli mož ne sm6 za» s6.
„Daritev" (str. 28).
Odprto sreč in odprte rokč Imej za trpečega brata; A trdno zapahni uhtf in sreč, Ko trka sovraštvo na vrata.
„Samostanski vratar" (str. 07). In svojega prijatelja opomina („Slovo in naročilo str. 90) : Značajen sam še v ljudstvu značaj, Oživljaj, goji in krepčaj! Na to mi prvo skrb obračaj: To naša je naloga zdaj. In še krepkeje isto misel izraža v nedosežni pesni „Življenje ni praznik" (str. 62).
Ni praznik, predragi mi, naše življenje, Življenje naj bode ti delaven dan, Od zora do mraka rosan in potdn Ti lajšaj človeško trpljenje! Ne plaši se znoja, ne straši sc boja, Saj moško dejanje krepčujc moža, A pokoj mu zdrave moči pokonča, Dejanje ti ljubi, a böj se pokoja! Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan! Kakor vsak velik pesnik, povzdiguje se tukaj Gregorčič do "pravega narodovega in domovinskega učenika, ki najplemcni-tejše nauke seje svojim rojakom v srce!
A ne uči nas samo ljubezni do trpečega brata, nego dejanski jo tudi sam zvršuje. Saj je duhovnik, duhovnik živo čutečega, blagega srca, kateremu se tolikrat odkriva človeško gorje ondu, kjer je prikrito posvetnim očem:
Pravico v grob so d 6 val i,	Zrl hratoljubja sera poköp . . .
Pri grobu jaz sem bil,	Ko grob se je zaprl,
Pogrebci so prepevali,	Smejal so je spremnikov trop,
A jaz solzö sem lil.	V bridkosti jaz sem mrl.
Uzore pokopali so, . . . — Oh, to dočakal sem! — Na grobu tam plesali so, Grenko jaz plakal sem. On plaka s siromakom, ki (str. 420) toži: To pa nadloga vseh nadlog
To hudo je najhuje, Da, ker sem reven, ker ubog Me ljudstvo zaničuje.
Gorečo molitev moli za zapuščeno siroto (str. 34) in v pesni, po formi kakor po mislih čudovito dovršeni, prosi „O nevihti" (str. 70) grozečega Boga, da bi se usmilil siromaka-kmeta, kateremu toča preti uničiti žulje pridnih rok. — In tudi mrtvih ne pozabi! Ko na vseh svetnikov dan vsak venča s cveticami grobove dragih svojih pokojnih, Koga, kogä pa srce moje Spomina se tačas? . . . Vas, zabljeni grobovi,' Kjer križ ne kamen ne stoji, Ki niste veiičani s cvetovi, Kjer luč nobena ne brli.
O če nikdo Nocoj se vas ne spomni, Pozabil ni vas pevec skromni In pa — nebo!
Gregorčič se nam v „Poezijah® kaže skoro izključivo lirika. Pripovedni odlomek „Biser" (str. 152) je prekratek, da bi mogli po njem sklepati in soditi o epični strani pesnikovi. Vender sta nam prelepi pripovedni pesni „Jeftejeva prisega" (str. 23) in „Tri lipe" (str. 138) predobra poroka, da bi mogli dvojiti o velikanski zmožnosti Gregorčičevi v tej stroki; želeli bi, da bi epika postala Gregorčiču močnejša stran in da bi s proizvodi te vrste vzbudil in povzdignil slovensko pripovedno pesništvo, katero se zadnja leta v nas Slovencih tako malo goji!
O vnanji obliki Gregorčičevih pesnij danes nečem govoriti. Poudarjati hočem samo, da tudi v tem oziru njegove „Poezije" v slovenski književnosti zaznamenujejo izdaten napredek; da, neko posebno obliko liriških pesnij je on v Slovencih iz nova ustvaril. Na mislih so mi osobito pesni, kakor „Soči", „O nevihti", „Pozabljenim", „Člo veka nikar" i. dr. Že X. je pri nas rodil vse polno epigonov. Vzemi v roke kateri si bodi leposlovni list slovenski, koliko pesnij znanih in neznanih pesnikov te spomina X-a! Ako ima že ta toliko naslednikov, koliko jih bode imel še le Gregorčič! Veselo znamenje je to, da se dobre stvari pri nas tako hitro posnemajo. Ni se nam bati več za našo liriko. In da je osnovana zdaj na taki krepki podstavi, za to imata največjo zaslugo Stritar s svojo teorijo in svojim vzgledom in zdaj Gregorčič s svojim dejanjem.
Ker že ravno govorim ob obliki, ne morem završiti tega naznanila in priporočila (kajti ta namen imajo v prvi vrsti pričujoče vrstice), da ne bi čestitih čitateljey opozoril še na dve pesni, na „Pastirja" (str. 106) „Oljko" (str. 143). Prva se mi zdi jedna najblagoglasncjših pesnij slo-
venskih, ki bistro kaže, kaj more pravi pesnik slovenski ustvariti z našim jezikom. Jednako zveneča,je jedina Levstikova:
Oh, koliko moških in ženskih ljudi In mladih in starih na goro, Ob romarski palici molit hiti In delat za grehe pokoro!. . . Druga je tako veličastna, da se vsaj z daleka mora primerjati s Schillerjevo-pesnijo o zvonu.
Ako pa pesnik „Oljko" završuje:
Pred duhom vidim nizko sobo, A v sobi bledo sveč svitlobo; Med svečami pa spava mož, Bled mož, ogrnen s plaščem črnini, Ki s trakom je našit srebernim; On trdno spi, nevzdramno spi, Strudila ga je težka hoja. Moža pa množica ljudi Z mladiko oljkovo kropi Žclcč mu večnega pokoja Oj, bratje, ko se to zgodi, Tedaj končana pot bo moja In konec bo težav in boja,
Tedaj potihne za vsekdar	V-"
Sred mi in sveta vihar ... odgovarjamo mi in z nami gotovo vsa slovenska zemlja, da se to prerokovanje njegovo zdaj ne sme še uresničiti, nego dolgo dolgo narodu našemu dobrotni Bog zdravega in delavnega ohrani genija slovenskega Simona Gregorčiča!	L.
Slovenski glasnik.
Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Boleč in Cerkno z njih prirodoznanskim in statističnim opisom. Spisal S. Rutar, profesor na c. kr. gimnaziji v Spljetu. Na svetlo dal Josip Deveta k, deželni poslanec in župan tolminski. V Gorici nat. Hilarijanska Tiskarna 1882, 8°, 320 str. Cena 1 gld. po goriških knjigarnah in v Tolminu pri g. Devetaku. — V obče Slovenci še vse premalo poznamo lepo svojo domovino, bodi si v narodopisnem, jezikoslovnem, zemljepisnem, zgodovinskem ali prirodo-pisnein ozira: za tega delj tem veselejši pozdravljamo to krasno, iz Gorice došlo nam knjigo, katera ima namen do dobrega opisati nam važen del naše Slovenije ter seznaniti nas z zanimljivo zgodovino in vrlimi stanovniki njegovimi. V uvodu
nam pripoveduje g. pisatelj, kako mu je prišlo na misli pisati tolminsko zgodovino. Že v prvih razredih svojega gimnazijalnega učenja se je počel baviti z zgodovino svoje ožje domovine ter spisovati zgodovino Tolminskega. Ali kolikor je on sam v znanosti napredoval, tako je ob jednem videl, kako nepopolno je delo njegovo. Zato jo jo vedno popolnjeval in predeloval, tako da jo pričujoča knjiga že peti izdelek istega predmeta. Tistemu, ki bi so čudil, da si jo g. pisatelj odbral baš Tolminsko za predmet svojega zanimljivega opisovanja, odgovarja tako: „Ta deželica je okoli in okoli s prirodnimi mejami tako obdana, da se je morala že od nekdaj smatrati kot za se samostojna, lepo zaokrožena celota. In zares, odkar se nam začne zgodovina teh krajev jasniti, prikazuje se nam Tolminsko (z Idrijo, Oslico in Davčo vred) pod oglejskimi patrijarhi, goriškimi grofi in avstrijskimi vladarji vedno kot za se odločeno okrožje z lastnimi glavarji. Da, še celo do leta 1848. se lahko trdi, da je bilo Tolminsko posebna deželica med drugimi avstrijskimi pokrajinami. — Tudi glede cork vene uprave bilo je Tolminsko ločeno od ostalega Goriškega, ker je spadalo še do novejšega časa pod čedadski kapitelj, kateri je je vedno smatral kot svojo dragoceno lastnino na avstrijskih tleh. — Natorno je torej, da se je začelo na Tolminskem različno ž i ven je z lastnimi navadami in značajnimi svojstvi. Zato je opravičena trditev, da ima Tolminsko svojo posebno zgodovino, kije vredna, da se marljivo zbira in skrbno preiskuje, ter sedanjemu in bodočemu svetu spisuje v prijetno zabavo, še bolj pa v pouk in živ vzgled." — Za danes samo svoje čitatelje opozarjamo na to zanimljivo delo, priobčnjoči jim njegovo vsebino, ki je ta: I Tolminsko prod začetkom patrijarške oblasti. A. Najstarejše zgodovinske vesti do prihoda Slovencev (str. 5). B. Od pvihoda Slovencev do začetka patrijarške oblasti (str. 15). — II. Tolminsko v srednjem veku. A. Tolminsko pod oglejskimi patrijarhi (str. 27.); B. Tolminsko pod Čedadom in goriškimi grofi (str. 48.); C. Kulturno živenje v srednjem veku (str. C3.) — III. Tolminsko pod Avstrijo do francoskih vojen (str. 83). — IV. Kulturne razmere na Tolminskem od XVI. do XVII. stoletja (str. 131). — V. Od francoskih vojen do 1. 1880. (str. 185 do 215). Dalje obseza knjiga „Dostavke in pojasnila (str. 216-253), t j. izvirno listine in izpiske iz važnejših dokumentov, nahajajočih se v grofovskem arhivu v Tolminu ter v kapiteljskem arhivu v Čedadu. Na str. 254. začenja se „Prirodo-znanski opis Tolminskega", ki je razdeljen na A. Splošni pregled; B. Gore (str. 257); C. Dolino (str. 281); D. Vodovje (str. 283) in E. Geologijo (str. 291.) Pridcjano je znanstveno -Kazalo osobnih in krajnih imen41 ter „Važneje pomote". — Že ta vsebina^sama na sebi priporoča knjigo; a priporoča jo še bolj ime pisatelja profesorja Rutarja, ki je vsemu svetu slovenskemu dober in drag znanec po prezanimljivih in korenitih zgodovinskih študijah, priobčenih zadnja leta po .Zvonu", „Soči", „Edinosti", „Slovenskem Narodu" in po Letopisu „Matice Slovenske". Hvalo smo dolžni tudi č. g županu tolminskemu Josipu De veta ku, da je knjigo založil ter tako pomagal slovstvo naše obogatiti z dragocenim znanstvenim in domoljubnim delom.
h'okoviijaa, historičen roman. Spisala Josipi Jurčič in Janko Kersnik. Ponatis iz „Ljubljanskega Zvona". V Ljubljani 1882, 8°, 133 str. Natisnila „Narodna Tiskarna". Cena 50 kr., prodaje J. G ion ti ni v Ljubljani. — Dolžni smo
povedati, zakaj smo ta roman iz svojega lista ponatisnili. Stvar je ta: Ko so nam lani pošle „Ljublj. Zvona" prve tri številke, ukazal je Jurčič iz njih ponatisniti svoje „Rokovnjače", da bi novi, a prepozni naročniki vsaj to zgodovinsko povest vso dobili v roke. Iz istega uzroka smo po smrti Jurčičevi nadaljevali ponatiskovanje. Dostavljamo še, da je prvih jednajst poglavij (do 54. str.) spisal Jos. Jurčič, a ostalih trinajst Janko Kersnik.
„Matica Slovenska" imela je svoj občni zbor za leto 1881 (!) dne 14. junija t. I. v Ljubljani. Iz obširnega obravnavanja priobčujomo tu najimenitnejše točke. Računski sklop za 1 1881. nam kaže, da ima Matica imovine 44.006 gld. 52 kr. v gotovini in 0760 gld. v obligacijah. Po proračunu ostaje 3103 gld. 20 kr. za izdavanje knjig leta i882. Veliko se je tudi govorilo o preosnovi društvenih pravil ter konečno ukrenilo, naj odbor še jeden pot o tej stvari ukrepa ter svojo nasvete prihodnjemu občnemu zboru predlaga. V odbor so bili izvoljeni gg. M. Pleteršnik, Fr. Erjavec, Fr. Leveč, dr. Jarn. Zupanec, Ivan Vilhar, V. Zupančič, Fr. Wiesthaler, And. Senekovič. Fr. Hnbad, Fr. Šuklje, A. Kržič, And. Marnšič, dr. A. Jarec. L. Robič, Mih. Žolgar, J. Majciger, S. Gregorčič. Razen teh sed6 zdaj v odboru šc gg. Peter Grasselli, K. Klim, Jos Marn, And. Praprotnik, Fel. Stegnar, I. Tomšič, I. VavrS, M. Vodušek, Matej Cigale, And. Einspielcr, Jurij Grabrijan, dr. A. Jeglič, Fr. Košar, dr. J Poklukar, Božidar Raič, L. Svetec, dr. Jurij Šterbenec, K. Šavnik, I. Šolar, Jos. Šuman, dr. I. Šust, dr. Jos. Tonkli in Vilj. Urbas.
Odbor za Jurčičev sjtomeuik jo imel 24. t. m. sejo, v kateri je ukrenil: 1. drugi zvezek Jurčičevih zbranih spisov dati takoj v tiskarno; 2. vzidati lotos 15. avgusta v pisateljevi rojstveni hiši na Muljavi spominsko pl#$čo iu 3. v ta namen prirediti na Muljavi in v Zatičini primerno narodno slavnost ter povabiti narodna (osobito ljubljanska) društva, da se udeleže tega narodnega praznika. Spominsko ploščo bode izdelal g. V. Čamernik. V slavnostni odbor so izvoljeni gg. dr. Dolenec, dr. Stare, II. Turek in Fr. Leveč.
Gregorčičeve „Poezije". „Slovenski Gospodar" in za njim drugi listi slovonski poročajo, da jo prevzvišeni ljubljanski vladika g. Janez Kriz. dr. Pogačar slovenskemu pesniku g. vikarju S. Gregorčiču pisal pismo, v katerem mu lepo čestita zaradi njegovih krasnih „Poezij". V pismu tudi izreka željo, da bi pesnika rad osobno poznal. Dozdaj so že vsi večji slovenski listi govorili o Gregorčičevih „Poezijah" in vsi so — razen jednega — polni hvale! A kakor se nekdaj krivo-verci v slovenskem narodu niso mogli ukoreniniti, tako smo preverjeni, da tudi ti „protestautje" v slovenskem pesništvu ostanejo bi-ez — občine in brez pastirja! Tudi „Novice" (1. 23) so prinesle o njih prav lepo razpravo in v praškem „SvStozoru* (I. 23) jih Jos. Penižek svojim češkim rojakom toplo priporoča; najbolj so mu po volji pesni „Soči8, „V pepelnični noči" in „Na sveti večer4'. Zadnjo pesen je v „Svetozoru" g. Penižek tudi na češki jezik preložil. Glasbeni direktor g. A. Nodvčd je že jedno uglasbil in sicer: „Vojaci na poti". Kakor čujemo, misli šc nekaj drugih uglasbiti.
G. Ivan Lapajne, šolski ravnatelj na Krškem, vabi na naročno „Praktične metodike," v kateri misli slovenskim učiteljem podati navodilo za poučevanje v vseh predmetih ljudske šole. Knjiga, okolo 130 str. obsežna, stala bodo 80 kr.'
Slovcnsko-latinske vaje za III. gimnazijski razred obsezajoče sklonoslovje (Casuslehre) izdeluje g. prof. Val. Kermavner. Stavke zbira iz latinskih klasikov, zlasti iz Kornelija Nepota in Cezarja, Kadar to knjigo z vrši, začel bode pisati si ovens ko-latinske vaje o načinoslovji (Moduslehre) za IV. gimn. razred. Nadejati se nam je tedaj od tega izvrstnega šolnika v kratkem dvoje temeljitih izvirnih šolskih knjig.	And. K.
Prof. Miklošič je v seji dunajsko cesarske akademije znanostij 20 aprila 1.1. predložil spis: „Doneski h glasoslovju romunskih narečij. O konsonantizmu. II. del".
„Slep je, kdor se s petjem rkvarja!" Te dni so v poslopji ljubljanske c. kr. gimnazije našli izvirni rokopis pesnij znanega pesnika in rodoljuba slovenskega profesorja dr a, Jakoba Zupana. Našli so ga v samotnem kraji, kamor peš hodijo kralji in cesarji. Zanimljivi ta rokopis hrani zdaj g. prof. Fr. Wiesthaler.
Imenovanje. Naučno ministerstvo je slovenskega pisatelja gosp. Jožefa Kri ž m an a imenovalo za verskega učitelja na c. kr. gimnaziji v Päzinu.
Občni zbor „Glasbene Matice" v Ljubljani je bil dne 20. aprila t. 1. Po nagovoru predsednikovem poročal je društveni tajnik g. V. V al en t. a o odbo-rovem delovanji, ki je merilo na to, da se 1. ohranijo stari društveniki, 2. da so pridobe novi, 3. da se, kolikor mogoče, zadovolč z raznimi muzikalijami za leto 1881. na svetlo danimi. 4. da si društvo pridobi spretnih skladateljev in 5. da si .Glasbena Matica" pomore do boljšega materijalnega stanja. V to svrho se je društvenikoni marljivo dopisovalo, da njih podpova ni izostala; — za pomnožitev podpornih udov je slovensko časništvo objavši in priporočivši društvena dela hvalevredno delovalo; — za letni donesek 2 fl. so dobili člani 22 pol mnzikalij in sicer: Lavoriko, II. del z 38 nekaj znanimi, nekaj novimi napevi, tiskanimi v 4 glasovih za tenor I. in II.. bas I. in II. v mali prii>oročni obliki, kar posamičnim pevcem in pevskim zborom posebno ugaja (tržna cena 2 gld.) Dalje je bilo razposlanih 15 novih večinoma nenatisnenih napevov in parti tur, katerim so skladatelji ranjki Kam. Maše k, Iv. pl. Zajec, Gjuro Eisenhut, dr. Gust. Ipavec, P. A. Hribar, Danilo Fajgelj, K. K niti, N. Stross, Fr. II lav k a (tržna cena 80 k r.) in 10 strani obsezajoča transkripcija Jurij Flajšmanovega napeva „Luna sije", urejena za klavir po D. Fajglji (tržna cena 65 kr.) — Z muzikalijami so društvo podpirali razen že omenjenih skladateljev tudi D. Jenko ter svojo daljno pripomoč zagotovili še gg. Ant. Ned-včd, Ant. Foe rs ter, F. S. Vi 11« ar, vodja glasbenega zavoda v K ar lovci, dr. Benjamin in dr. Gustav Ipavec: istotako je odboru došla od g. Janka Lebana ponudba glasbenih del (4 glasni napevi) iz zapuščine umršega g. Avgusta Lebana in od g. Hilar. Zorna na Goriškem 4 dela. — V izboljšanje denarstvenih razmerje r Glasbena Matica" dne G. aprila 1881 vložila pri slavni c. kr. deželni vladi prošnjo za državno podporo; na ministorijalni poziv se je prošnja obširno podprta ponovila, a do sedaj še ni rešena. Slavna hranilnica kranjska je darovala društvu 50 gld. Tudi od slavnega deželnega zbora je dobila „Glasbena Matica- 100 gld. podpore. Z oddajo vseh dosedaj na svetlo danih muzikalij proti vložnini 8 gld. je blagajnica pridobila precejšnjo svoto. Po tej znižani ceni pa so dobivali muzikalije samo naročniki, ki so postali potem podporni društveniki.
Tako se je delovalo sploli; -posebe pa je po odboru bila izročena visoko-rodni gospici M. AVinklerjevi.njej posvečena Fajgljeva transkripcija „Luna sije".
Za arhiv je odbor najel svojo društveno sobo pri visokočestiti gospe Drag. Bleiweisovi-Trsteniški. S tem je delovanje odbornikom mnogo olajšano. V osnovalni odbor za ustanovo Bleiweisovega spomenika sta bila voljena dva odbornika, in za „Narodni Dom" je odbor volil 200 gold, v nakup jedne delnice. V Zagrebu se je osnoval odbor, ki napravi ranjemu slavnemu goslarju Fr. Krežmi nagrobni spomenik; v ta namen prosi ustanovljeni odbor podpore. Glasbena Matica je priobčila slavnega umetnika prvo delo „Moje sanje/ romanco za gosli in klavir, zato ima prijetno dolžnost, storiti kaj za dostojen spomenik. Odbor se društvenikom priporoča za prostovoljne doneske. Tajnik se konečno spomina Še društvenikov umrših v pretečenem letu in poudarja zlasti izgubo gosp. dr. Jan. Blei\veisa-Tersteniškega, ustanovnika Gl. Matice.
O denarnih razmerah poroča blagajnik S. Ste g 11 ar. Društvo je imelo
dohodkov v pretečenem letu........... 952 gld. 53 kr.
in stroškov.................. 852 „ 50 „
torej je prihranjene gotovine............100 gld. 03 kr.
Nedotakljive ustanovnine ima 1000 gld. pri podpornem obrtnijskem društvu naložene.
Društvenikov je pri Glasbeni Matici razen 3 častnih, 191: izmed teh je 21 ustanovuikov in 170 podpornikov: ti se delo v 22 društev (čitalnic 9, pevskih društev 5, učiteljske knjižnice 3, 8 društva vseučiliščnikov in 2 drugi društvi). Po deželah se dete člani tako: Hrvatska jih šteje 27, Štajerska 17, Primorska 12, Koroška 7, in po drugih deželah 9; na Kranjskem je torej 119 članov in od teh jih je v Ljubljani 43, drugod po Kranjskem 76. V letu 1881. je na novo pristopilo 21 društvenikov, torej polovico menj nego leta 1880.
To poročilo se odobri in blagajniku izreče priznanje za njegovo delovanje.
Naposled nasvetuje g. Jos. Maier v izboljšanje denarnih razmer naslednje resolucije: 1. društvo naj vabi rodoljube k pristopu in nabira male dar rovc za povišanje ustanovnine. 2. naj se slavni dež. zbor prosi za ustanovo deželne štipendije v izobražbo domače moči, ki bi potem vodila slov. glasbeno šolo; 3. naj se ponavlja prošnja do slavne vlade za državno podporo; 4. naj bi se na korist blagajnice priredil vsaj jedenkrat v letu kak koncert, pri katerem naj se producirajo domače kompozicije, da se občinstvo ž njimi seznani. Resolucije so bile vzprejete, istotako tudi g. Valentova nasveta, naj se slovenska glasbena predavanja priredijo v izobražbo prijateljev muzike in diletantov, in naj bi društvo izdalo „nauk o igri na glasoviru." —
V odbor so izvoljeni: Fr. Ravnikar, predsednik, Srečko Stegnar, blagajnik, ki sprejema naročila in oglasila, dalje V. Valenta, Fr. Drcnik, J. Maier. dr. K. pl. Bleiweis, A. Foerstcr, P. A. Hribar, Alfred Lcdenig, A. Razinger. dr. J. Stare, Drag. Žagar, vsi v Ljubljani in vnanji: D. Fajgelj, Fr. Gerbič, S. Gregorčič, Ig. Gruntar, M. Sušteršič, J. Žirovnik in Ä. Gnezda v Zagrebu. Častnima članoma g. dr. B. Ipavcu in g. A. Nedvedu se po društvenih pravilih ni več naložilo odborništvo. —	S. St..
Deseiorica literarnega in zabavnega kluba v Kranjt\ ki je 28krat v Peter-Majerjevih zgornjih prostorih zborovala, sklenila je 20. maja svoj redni zimski tečaj. — Beril je bilo 18. Brali so: 15. oktobra g. dr. Šavnik: „o vplivu vode in zraka na človeško zdravje3; 22. in 29. oktobra prof. Fran ke: „Čemu sem potoval v Kitr»j (resničen roman iz 19. stoletja); 5. novembra prof. K ari in: „o stari atiški komediji" ; 12. novembra g. Maj d i č: „o polaganji prvega atlantskega kabla"; 19. novembra g. Maj er: „o pivovarstvu", (s praktičnim razkazovanjem); 26. novembra g. dr. Me ncinger: „ozmotnjavah"; 3.deeembra g. Pirec: „geologična slika gorenjske ravnine"; 10. decembra g. Pezdič: „maksimo de Larochefoucauldove*; l". decembra prof. Ska be me: „Od zajca do medveda", (lovski dogodki v Gorjancih); 27. decembra g. dr. Savn i k : „o sanjah" ; 7. janu-varjag. sod. adjunkt Škerlj: „pravo in advokat"; 14.januarja g.dr. Mencinger: „občni državljanski zakonik v sedmem zakramentu", (o priliki ženitovanja klu-bovega uda); 21. januvarja prof. Karl in: „nekaj o Aristofanu;" 1. februvarija prof. Franko: rpogreb v indiškem oceanu"; 18. februarja gosp. M. Pirec: „o vesoljnosti"; 25. februavarja g. Majdič: „o maškeradah"; 18. marcija g. Pezdič: „Svift: Čudna sanja" — Vrhu tega se je zložilo 14 sonetov in 21 godovnih alt spominskih pesnij (med njimi jedna pečena in nekatera „apte dieta"), katere so ustvarili ali posamezni izvoljeni poeti ali ad hoc izbrani odbori. — Predstavljali so se tudi dramatično-lirični prizori. — 0 godovih in izredno svečanostnih priložnostih narisal je klubov ud 19 historičnih, krajepisnih in genre-podob, jedno častno diplomo in jeden red. — Ob takih prilikah so se pele tudi primerne izvirne pesni in govorili prilični govori. — Za vsak večer se je izvolil po listkih „gospod" (reditelj). — Obravnave so se vršile po pravilih vzglednih evropskih parlamentov. Ukrenila se je „lex*, da nihče nego „gospod" ne sme govorniku sezati v besedo, in da ta „lex" dobi ime po tistem, ki se prvi zoper njo pregreši. Ta „Iex£; do sedaj šc nima imena. Pilo se je pivo domače (Peter Vlajerjcvo), vino pa Meniško (Valvasor, Ehre des Ilerzogthuins K rain lib. II. cap. 9.) in Marsalko (Horatius carmen I. vers. 19.). (Iz tega dopisa vidimo, da je bil vranjski klub res zabaven in literaren. Želeli bi samoto, da bi svoja berila in svoje pesni priobčil v katerem koli si bodi listu slovenskem. Ured.)
Klubov a v g u r.
Jlusko slomtco. V Peterbuvgn prišla je na svetlo v štirih zvezkih tretja dopolnjena izdaja s o č i n e n i j G. P. I) a n i I e v s k e g a. V prvem zvezku so po-meščeni: Pervyj vypusk sokola, povest iz časov carja Alekseja Mihajloviča; Večer v tereme (graščini) carja Alekseja Mihajloviča; Na Indiju pri Petre I. povest v 12 delili; M i r o v i č, roman v treh delih, in Poslednie Zaporožcy, povest. V drugem zvezku so natiskani: Ekaterina velikaja na Dnepre, povest; Potomk in na Du n ae (Donavi), roman; Semejnaja starina, povest: Belyja v Novorossiji roman v dveh delih, in Cctyre vre-m e n i g o d a u k r a j i n s k o j o h o t y, povest. Tretj i zvezek obseza: Volja, Beglie vorot.il isj. roman v dveh delih; Novyja mesta, roman v dveh delih in povesti: ßelyj Lavruška za grar.iccj in Svjatočnaja legenda — bes. Zadnji zvezek obseza: Dcvjatyj Val, roman v treh delih; U krajin-skija skazki; svoje pesniško proizvode G. P. Danilevskega in njegovo pre-vodo iz Schillcrja, Mickieviča in Heineja. Cena vsem 4 zvezkom je 6 rubljev
brez poštnine. Dobivajo se pri avtorji (Spt. Nevskij, d. 69, kv. Nr. 5) in v knjižnem magacinn M. Stasjuleviča. (Vas. ostrov, 2 linija, Nr. 7.) — Naznanja se, daje A. S. Snvorin v Moskvi jel izdajati popularno Ilustrovano zgodovino Petra Velikega v posameznih zvezkih. Sestavljanje teksta za to delo prevzel je profesor Derptske univerze A. G. Brückner (zdaj v Berolinu, ured.) Ilustracije bodo ksilografovane od najboljših rezbarjev v Rusiji in za granjco. Podobe vzprejemale se bodo le take, ki imajo premo odnošenje k carovanju Petra Velikega. Slike spodvižnikov Petra bodo so posnele po najboljših izvirnikih, sliko mest, poslopij, noš, prizorov iz življenja iz originalov sovremenih Petru. Od slik novejših umetnikov vzprejele se bodo lo one, ki zgodovinsko verno izražajo tedanjo dobo.	R.
Iz urednikove listnioe. G. dr. Fr. S. na D.: Žvabov „Popovič", kolikor ga je bilo natisnenega v lanskem „Zvonu", res ne obseza vsega, kar bi se moglo povedati o tem znamenitem rojaku našem; a tega ni kriv pisatelj g. L. Žvab, ki je s posebno pridnostjo, vestnostjo in natančnostjo zbral vse zanimljivo gradivo oNPopoviči, nego podpisani urednik, ki je pod spis zapisal „konec", predno je bil v resnici dokončan. Prisilili so ga v to mnogi naročniki, katerim razprava ni ugajala — ne zaradi tega, kar je pripovedoval g. Žvab, ampak zaradi načina, kako je pripovedoval. Iz spisa so za tega delj izostale najinteresantnejšepartijo, n. pr. o Popovičcvih slovenskih črkah, o njegovi slovnici, o njegovem slovarji in dr., o katerih bi želeli, da jih g. Žvab priobči v Matičinom letopisu. — G. Fr. T. v I. na T. Kaj pa misliš! Zdaj sem založen za tri leta. Lepa hvala! Le poskusi! — Naročnik naš g. Vikentij Šumi, profesor v Niž. Uralsku v Sibiriji nas prosi, da bi mu doposlali 1. št. lanskega „Ljublj. Zvona"; a ker je sami nimamo na razpolaganje, obračamo se do svojih naročnikov z uljudno prošnjo, da bi nam jo kdo izmed njih blagovolil vrniti, ako mu prebiva, ter nam tako pomogol z njo oveseliti rojaka našega v daljni Sibiriji. — G. J. K. v K. O priliki pismeno. — G. M. H. v Kr. To so še le detoustni glasovi slovenskega pesnika. — G. J. Z. Nekoliko. — G, V. Š. na Z. pri Tr. Ni mogoče! - Al A' Patrik v Wab. Minn. G. Jeram Peter je v letošnjem letopisu M. SI. na 283. str. vpisan za ustanovnika, najboljši dokaz, da jc M. resnično prejela poslani znesek. — G. Fr. N., k. pri sv. J. na Šč. Pesen Vašo smo poslali „Poetu". —■ G. A. B. v C. Uganjko tiskamo na zavitku, ker smo s prostorom v večni zadregi. Ako jih hočete ohraniti, recite knjigovezu, naj Vam zavitek konec leti k „Zvonu" zveže. — G. Bogomil: O priliki. Hvala! — G. O' B. v Wabashi U. S. of N. A. Presrčna hvala! Prihodnjič. — G. Ant. Bez. v Sofiji: Za danes prepozno!
Upravništvo še jeden pot lepo prosi vse gg. naročnike, ki ponavljajo svojo naročnino, da bi blagovoljno svojim naročilom vselej dostavljali število svoje a drese.__
„Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih, ter stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt, leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijsko dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld na leto.
Založniki: dr. 1. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. UrednlSivo: v Novih ulicah 5. — L'i>ra\ui&tvo: na Marije Terezije cesti 5.
Tiska „Närodna Tiskarna" v Ljubljani.
Uganjke.
Sestavil Fr. Tomšič v Imstu na Tirolskem.
III.
Aritmogrif.
1) 19, 14, 17, 2, 6, uzrok trojanske vojske. 2) 7, 13, 7, 20, 2, 7, 12, prerok. 3) lli 4, 12, 7, 8, 4, španjsko mesto. 4) 7, 18, 14, 16, osoba sv. pisma. 6) 17, 7 19, 6, 7, vas na Gorenjskem. 6) 1, 2, 3. 4, 5. opica. 7) 17, 4, 8, 10, 6, grški otok. 8) 14, 17, 14, 16, pijača. 9) 6, 14, 17, 19, 2, laški zgodovinar. 10) 6, 7, 8, 7, 9, del v gledišči. 11) 7, 5, 1, 7, 17, 14, 10, loka za konjske dirke pri Požunu. 12) 12, 7, 19, adjektiv. 13) 12, 2, 16, 14, 8, 14, travnik. 14) 2, 16, 14, 5, moško ime.
Začetnice teh besed od zgoraj doli čitane dajo ime, koncevke pa dostojanstvo slovenskega narodnjaka.
IV.
Skakalnioa.
Sestavil L. Cvet nič na Dunaj i.
					-	tOT	1..,				
				nc	Ta	Tra-	«	_			
			sam	n<-	bra-	ne-	mo	iaj			
	1	sre-	04	iic*	od-	bi-.	te	T	o-		
	gre-	0-	od	a	bes	ki	ni	j«	ni-	'1	
h	čen		gor-	k«	sam	mno-	me-	bra-		f« ; bO	
	ti-	tOT-	ni	go	še	ro-	gor-	dah	no-	ti I maš	Ta
raj ske	pre-	sam	naj	«	kdor ple-		tam	pri	i"	Iii-1 sil	sam
1 Ta	san		it	sol-	ro-	sre-	sre-	li		od- sam	
	sol-	«	Tii-	TÜ-	sam	SOJ	sr-	o-	čo		
		ra	ne	si-	li	pa	a	gor-	«		
			to	Tal	bo	j*	laj-	pri			
				ko-	src-	od-	dor				
OPOMNJA. Oglašati hočemo vselej imena tistih naročnikov, ki uganjke pogode ter nam o pravem času pismeno to dado na znanje. Uganjke v zadnji številki: L Logogrif = 1. Iškarijot, 2. Okaleja, 3. Žagar,
4.	Evzeb, 5. Ipsilanti, G. Utreht, 7. Rateče, 8. Čas, 9. Ime, 10. Čud. — Začetnice od zgoraj doli dajö: Jože Jurčič, koncevke od zdolaj gori: Deseti brat.
II. Aritmogrif: 1. Drogobič, 2. Epei, 3. Sembratovič, 4. Epidaur,
5.	Totfalu, 6. Ignacij, 7. Belvedere, 8. Revež, 9. Airolo, 10. Trsteniški. — Začetnice od zgoraj doli čitane dajo: Deseti brat, koncevke od zdolaj gori Jože Jurčič.
Pogodili so uganjki gg : 1. Hladnik Ivan, sedmošolcc v Ljubljani; 2. Ant. Ukmar, c. kr. mor. adjunkt v Trstu; 3. Štefan Šorn v Zagrebu; 4. Andrej Fckonja pri sv. Pavlu v Savinski dolini; 5. Lovro Rakovec v Škocijanu pri Divači; 6. L. Cvctnič, c. kr. poštni uradnik na Dunaji; 7. Henrik Povše. gimnazijalec v Ljubljani; 8. Janko Schweiger v Črnomlji; 9. V. vitez Andrioli v Ilirski Bistrici; 10. Marija Kobilca v Ljubljani; 11. Anton Gorečan pri Novi Cerkvi; 12. A. R. Mauri v Gorici: 13. Fr. Vrečko, dijak v Brnu; 14. Jak. Gorup, dijakv Ljubljani; 15. Ivan Skerlj, c. kr. sod. adjunkt v Kranji: 16. M. K. v Ložkem Potoku; 17. Fr. Japel, dijak v Ljubljani; 18. Ant. Brezovnik, učitelj v Vojniku.

Štev. 7._V Ljabljani, 1. julija 1882,_iL leto.
INSERATI
„LJUBLJANSKEGA ZVONA".
Vsak inserat četrt strani obsežen stane vselej po 3 gld., če se tiska jedenkrat,
po 2 gld. 50 kr., če se tiska dvakrat in po 2 gld., če se tiska trikrat. Pri daljših inseratih, osobito ako se tiskajo večkrat, dajö se znatni odstotki. Inserate vzprejema „Ljubljanskega Zvona" upravništvo v Ljubljani, na Marije
Terezije cesti 6.
J. GIONTINI,
knjigarna, trgovina z umetnostnimi izdelki in muzikalyami, kakor tudi s papirjem in pisalnim orodjem v Ljubljani, Mestni trg,
št. 24
priporoča se za oskrbovanje vseh v to stroko spadajočih stvarij, katere se vsakikrat nitro in jako ceno oskrbujejo. Velika zaloga slovenskih molitvenih bukvic in slovenskih ljudskih spisov.	7)
I KLEIN in KOVAČ, 1
% tiskarn.a, in 3sa,aax<?-notis3s:a.r33La. -v Xjj-u."k>lja,rxl
Spitalske ulice št. 5 ® priponka svojo dobro urejeno, z najnovejšimi črkami dobro oskrbljeno
§	TISKARNO.
Nahajajo se pa tudi v zalogi: Deželal zakon in ukazi deželnega poglavarstva oziroma deželne vlade od leta 1852. do leta 1879., veljavni za vojvodino Kranjsko. V pol platnu vezane 1 gld. 50 kr.
JNank slovenskim župauoin, kakö jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžndsti. Spisal Anton Glo-bočnik. Na slovčnski jezik preložil Fr. Levstik. — Cena 1 gld.
Leitfaden für Gemeindevorsteher in ihren Geschäften des selbstständigen und übertragenen Wirkungskreises. Von k. k. Bezirkshauptmann Anton Globočnik. — Cena 80 kr.
Občinski red (zakon) vojvodine Kranjske s potrebnimi dodatki in s piidanim zakonom ob odrčdbinah občinskih. — Cena 60 kr.
Stavbeniki rčd (zakon) vojvodine Kranjske s 25. oktobra 1875. — _ Cena 30 kr. Oboje v nemškem in slovenskem jeziku.	^
Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko. — Posamezne pole po 4 kr.
Nesrčča Čez nesrečo ali mrtvaška glava. — Cena 12 kr. Izbrane narodne srbske pesni z- dodatkom iz smrti Smail-Age Čengiča. S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo. Priredil Janko P a j k. — Dragi pomnoženi natis. Cena 40 kr.	(4—3)


Po znižani ceni
se dobivajo „Slomškovi zbrani spisi" pri g. iz-
datelju Mih. Lendovšku v Ptuju (Pettau) in sicer:
I.	Pesni po 50 kr. —
II.	Basni po 70 kr. —
III.	Životopisi po 70 kr.
Pri istem oddajejo se tudi „Val. Orožnovi spisi" in to po 40 kr. broširan izvod.
(6—1)
i. Sparovitz,
jnvelir in zlatar v Ljubljani, mestni trg št. 13, priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo juvel, zlatih in srebrnih stvari, katere so vse od c. kr. puncnega urada puncirane. Vsako v mojo stroko spadajoče n o v o delo, kakor tudi poprave iz-vrše se pod jamstvom, solidno dobro in ceno. Tudi se kupujejo biseri, perle, zlate, srebrne in starinske stvari po najvišjih cenah ali pa zamenjuje.
Vnanja naročila vsake vrste se hitro, točno in ceno izvrše.
Kupujejo se tudi pasi in haube, majolike in tobakire z eraajlom in popravljajo murčki, da so ko novi.
J. Jurčičevi zbrani spisi I.
Deseti brat, l gld., po pošti l gld. 5 kr. 1. Jurčič Rokovnjači, 50 kr., po pošti 55 kr.
so ravnokar v novem izdanji izšli. Zaloga v Ljubljani J. G ion ti ni, knjigarna mestni trg. Dobivajo se i v Zagrebu: L. Hartmann, knjigarna; v Celji: T h. Drexel, knjigarna; v Gorici: J. D ase, knjigarna; v Gradci: Leuschner & Lubensky, knjigarna; y Celovci: Leon, knjigarna; Ed. Liege 1, knjigarna; v Mariboru: J.Leon, knjigarna; v Novem Mestu: J. Krajec, knjigarna; C. Tandler, knjigarna; v Trstu: J. D ase, knjigarna.
Knjiga
„Russland seit Aufhebung der Leibeigenschaft"
von I>r. Fr. J. Celestin,
ki je dozdaj stala 4 «Id., dobiva se v vseučiliški knjigarni Albrecht et Fiedler po S gld. in pri pisatelji v Zagrebu po 1 gld. 50 kr.
Mina pri „Ogrski Erosi"
v Zagrebu.
(Hotel zur ungarischen Krone.)
Podpisani naznanjam si. občinstvu, posebno potnikom iz slovenskih pokrajin, ki hodijo v Zagrob, da som dn6 1. novembra m. 1. zopet prevzel
gostilno pri „Ogrski Kroni"
v Zagrelm, sredi mesta, v Žlici, tolizu JelaMčevega trga.
Naj se vsakteri potrudi k meni priti, £ ki želi biti dobro postrežen; pripravljena V J jo zmerom najboljša pijača in izvrstna ku- W hioja, a be posebno priporočam potujočemu V J občinstvu snažna in v cono prenočišča. V V obče pa obetam, da bodem vedno skrbol V 2 z vso močjo za to, da bodo moji gosti za- £ 2 dovoljni s postrežbo, kakor tudi z nizkimi £ cenami.	£
2 Pri vsakem dohodu železniškega vlaka £ 5 stoji na kolodvori moj omnibus.
^	Janez Kregar,
^ (12—7)	gostilničar.
Zynvrrvrvwiwrrrrrrr i

v
l turni.
kamnosek
p, XjJvLbljeuaaJ.,
sv. Petra nasip tik mesarskega mostu,
priporoča se si. občinstvu za vsa- | k vrstna stavbna dela in izdelovanje nagrobnih spomenikov iz raznovrstnega marmorja in po najnijžih cenah.
Prečastiti duhovščini in gg. cerkvenim predstojnikom priporoča se za izdelovanje vsake vrste oerkvenih del, katera izvršuje solidno, v ceno in hitro.
S spoštovanjem
V. Čamemik,
S)	kamnosek.
H. Hauptman
v semeniškem poslopji,
Ljubljana,
priporoča po nizki ceni najboljše fino semlete
oljnate in suhe barve, firneže in lake
ter najlepše čopiče (penzlje)
za slikarje in zidarje.
(4-3)
Oroslav Dolenec,
svečar,
v Ljubljani Gledališke ulice št. 10,
priporoča visokočestiti duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo garantiranih, iz čistega voska izdelanih
voščenih sveč, voščene zavitke, meden vosek, sveče za pogrebe, procesije itd.
Podpisani pošilja rožni med kilo po 50 kr. in zaračuna plehasto posodo 30 kr., če se mu novci naprej pošljejo ali pa proti poštnemu podvzetji. Tudi kupuje in prodaje med in vosek.
Za mnogo naročila se priporoča
Oroslav Dolenec,
svečar.


;
Umetne zobe in zobovja
postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v zlatu, vnlkanitu ali oeloloidu brez bolečin. Plombira z zlatom itd.
Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik
A. Paiehel
v IJ nblj an i,
poleg Hradeckega železnega mostu v I. nadstropji. r
j j Josip Geba, f
Najnovejše iz
[pminintirijt,
kakor:
Atlas, faille, plis, surrdh taffet v vseh barvah; korsette, kravate, srajce, manchette, telovniki francoske fa^one; rii, špice, vezenine, svilante cachanece, robci za gospe in gospode j kakor tudi vsake vrste najnovejših in najfinejših olepševalnih stvarij. Trakovi za vence z napisi vred se hitro oskrbujejo.
Priporoča se
Ana Šinkovic,
v Ljubljani, Mestni trg Št. 10.
Tudi vnanja naročila se urno in zanesljivo izvršujejo. ($_i)
urar,
Ljubljana, Slonove ulice, v Lukmanovi hiši.
Zaloga vsakovrstnih zlatih in srebrnih žepnih ur, visečih in drugih ur, srebernih verižic itd.
Stavba elektrwnagnet itoiih telegrafov za hiše in sobe.
Vnanja naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetji.
Za mnogo naročila se priporoča
J. Geba,
(4—3)	arar.


•Hi
B. Schitnik in Kunst
t Ljubljani, Judovske ulice žt. \.
Bogata zaloga obuval vsakovrstne lastne fabrikacije iz raznovrstnega usnja, po naj novejših modnih žurnalih izdelanega, priporočata po najnižjih cenah
B. Schitnik in Etrnst v Ijabljani.
Izdelana obuvala si lahko vsak pogleda in izbere iz naše zaloge.
Popravila vsake vrste izvršujejo se natanko in hitro po naročilu in se zaračunajo po najnižjih cenah.
Naročila po pošti se hitro, solidno in točno izvršujejo, ako se nam pošlje uzorno obuvalo.
Mere se za poznejša naročila skrbno spravljajo in cenilniki franko razpošiljajo. <2i4-7)
♦♦♦♦♦♦♦♦
:
6*f5?r,G. kr. prviligirana
Riunione Adriatica di hü,
Jadransko zavarovalno droštTo,
. i * • i . najstarejše avstrijsko zavarovalno društvo ustanovljeno 1. 1822.
Ustanovni kapital: 20,000.000 gld.
Prejema proti dober kup	4
premijam in najkulantnejšim po-	f
gojem zavarovanje proti ognju	•
in transportnim škodam, kakor	4
tudi zavarovanja na življenje	J
in nesrečne slučaje v raznih	♦
kombinacijah.	*
Glavni zastopnik za Kranjsko	♦
J. Perdan,	♦
trgovec in hišni posestnik, cesarja ♦ Jožefa trg	J
v Ljubljani. (12-7) ♦
HOTEE*»*^*
pn

čaru
(„Kaiser ton Oesterreich") sv. Petra predmestje št. B, v Ljubljani,
priporoča p. n. potujočemu ob-] činstvu svoje na novo jako lično ' ■ opravljene
spalne sobe.
V hiši je tudi dobro znana restavracija z vrtom, kjer se toči dobro dolenjsko vino, vkusno Auerjevo pivo in se dobiva v ceno zajutrek, kosilo in večerja.	<*-«>

■ F. A.

v Ljubljani,
j največja zaloga raznih klo-> bukov in slamnikov za gospode, dečke in otroke
po jako primernih cen ah.
fllarna zaloga Stari trg $t 1. Pilijala Slonom ulice tik Gneidore kararue.
Naročila z dežele se prav v ceno izvršujejo in se embalaža najceneje zaračuna. Za mnoge na- ( ročila se priporoča si. občinstvu, \ j sosebno prečastiti duhovščini »
S spoštovanjem
F. A. Supančič
v Ljubljani, («-*>	Stari trg št 1.
«W äff
Pogrebna ustanova Frana Doberleta
v Ljubljani
priporoča svoje takozvane
imitirane rakve od kovin.
Izdelane so od lesa v jako lepi obliki in solidno, slične so po meUlični barvi z bogatim ukusnim lišpom od brona pravim rak vam od kovinjpopolnem in so ravno tako cene, kakor do zdaj navadne lesene rakve.
Na telegrafično naroČilo z naznanjeno dolgostno moro poäiljajo se takoj na vso felozniške postaje.
Ustanova deva na prost oder in pokopava, ona tudi oskrbuje sijajno dekoriranje in poerebe v Ljubljani in zunaj mesta kakor tudi oskrbuje vence in trakove a napisi» naposled tudi transport mrličev na vse kraje to-in inozemstva in se priporoča v ceno oskrbovanje."	(6—*)
Resnično je šivalni stroj dan danes že nepogrešno hišno orodje za vsako hišo in razširjenega je na miljone komadov po raznih stanovih človeških.
Šivalni stroj lepša vsaki salon, navdušuje dame in igraje gospe na-pravljajo svojo obleko, perilo in druge stvari. Nihče, kdor ga še nima, naj tedaj ne zamudi istega kar najhitreje pri meni naročiti, pa to samo tedaj, ako želi zanesljiv, gotov, dober, soliden in primeren šivalni stroj kupiti, a ne zameta ti novcev za ponarejen šivalen stroj.
Velikanska zaloga pravih ame-rikanskih JSiugerjevih strojev, od katerih se jih rabi že sedaj 4,000.000 komadov, nadalje mnogokrat izboljšanih pravih "Wheeler-Wilson-strojev, med temi najnovejša vrsta z ravno iglo, konečno originalni stroji Elije Howeja, ki je šivalne stroje iznašel v Newyorku z najnovejšimi neverjetno umetnimi popravami, nahaja se pri meni. Zastopstvo vseh teh pravih strojev je po pogodbi za vso Kranjsko le v mojih rokali in, hvala Bogu, vsled konkurencije s slabo ponarejenimi stroji, kateri svoji nalogi nikdar že zdaj ne zadostujejo, a ki bodo Še menj zadostovali v prihodnje, prisiljen sem bil, da sem v Ljubljani najel še jedno prav veliko proda-jaluiCO in da sem svoje delavske moči znatno pomnožil.
Prodajam vsakega teji za 5 let garantiranih strojev, kakor že več let, tudi zdaj proti majhenim mesečnim vplačilom na obroke od 4 do 5 gld. in na aro od 10 do 15 gld. Po tem potu je mogoče prav lahko kupiti danes tako v ceno potrebni šivalni stroj. Ako treba poprav pri šivalnih strojih, oskrbujejo se v moji mehanični delavnici brzo in najboljše. Tudi se prevzema čiščenje strojev.
Velika zaloga svile za stroje, cvirn na vretenih in v mrežah, velika zaloga v ovčji in bombažni robi, isto tako v iglicah za šivalne stroje. Posamezni oddelki za šivalne stroje dobivajo se pri meni boljši in cenejši, kakor kje drugod.
Neprestano imam tudi v zalogi proti ognju in ulomu popolnem vame blagajuiee od P. Wertlieima in Comp, tudi po izredno nizkih izmanjšanih fabriških cenah.
Za solidno in točno postrežbo jamči moja dobra že 11 let v Ljubljani obstoječa in po vsej deželi Kranjski dobro znana firma, katera se priporoča i nadalje blagovoljnosti sL občinstva in za mnoga naročila najiskrenejše s spoštovanjem
(«-')	Fran Detter.
Ljubljana, Mestni trg 168 na oglu pod Trančo poleg železnega mosta.
Lekarna
.a*
M
jn samorogu
Jul. pi. Trnkdczy-jeya na Mestnem trgu v LJubljani.
priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmerom sveže (frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot Izvrstno uplivne priznane specijalitete, izkušena domača in homeopatiška zdravila:
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliöu,
je odločno najboljše zdravilo zoper j>rotin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraren stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski,
I m
'Z,
(O
(b
izb oren zoper kašelj, hripavost, vratobol itd.;
Pomuhljevo (Dorsoh) jetrno olje,
naj bolj ž o vrst«, izborno «opor bramore, pljučnico, kožno izpustko in bezgnvne otekline. 1 stoki. CO kr.
Anaterinska ustna voda,
najbol.'ia za oliraujenje zob tor zobnega mosa in takoj odpravi •mradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri Čistilne krogljioe, o. kr. priv.,
no smele bi te v nijcducm gospodinjstvu pogrošna in so so užo tisočkrat sijajno osvedočile pri *abas»nji človeškčga tolesa, glavobolu, otrpnonib udib, sknžcnem žolodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Jkatljah ft 21 kr.; jeden zavoj s 8 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Mazilo zoper pčge,
Sinjo, bradavice (gtčice), rudečico na obrazu itd. ; če se jo nokaj večerov s tem mazilom nnmazulo obraz, odpravi vso nesnago z njega brez sledu. — Lonček stano 50 kr.
Angleško mazilo za barvanje l&s.
Jako dobro in noškodljivo sredstvo za barvanje osivelih lAs. Lonček z navodom 50 kr. (11—6) g	Odličnim spoštovanjem
stoki. 56 kr. Koristnejši nogo vsi v trgovini se nahajajoči soki.
Aromatična pomada za rast las od dr. Pitha
pospešuje rast hi« in podoli lasčm prokrasen lčsk. Lonček 60 kr.
Malinöin in ribizljev sdk
iz najboljših što.iorskih gorskih malino in ribizljev sok, zelö lepo vonječ, čisto in popoluem vztrajen. — Kilo 80 kr.
Jamaica-rum, pravi,
dobivam ga naravnost iz Londona in jamčim za njega izvirnost ceno so vs^kojako, a tudi v buteljah po 30 kr. in 60 kr. so dobiva
Čaj, naravnost iz Kitajskega,
vedno avčže in najfmeje kakovosti in ima znamenit aroma; daljo sonehong, pecco-cvet. carski molang po vaakojakih cenah, a tudi r haličkih po 30 in 60 kr.
Najfinejši pariški „Poudre za dame",
rozk in bfli; po 30 kr., z rožnim duhom 40 kr.
Homeopatična zdravila
so pri nas žo mnogo let uvedena, katerih p. t. občinstvo v naši lokami zflo zahteva.
rodila. Iz dožole lzTrxž-va.J ©3 o so ta-JcoJ.
Julij pl. Trnköczy, lekar in kemik.
I.
Ü
k
I i
r
s
Adolf Eberl,
stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec slikanih napisov. Lekarnik.
Lastna fabrikacija oljnatih barv, lakov in firnežev. Prodaja na debelo in drobno.
Ljubljana, Marijin trg tik frančiškanskega mostu.
Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi.
E. Pogorek,
fotograf v Ljubljani,
kolodvorske ulice št. 9 priporoča se slavnemu občinstvu za izdelovanje raznih fotografij vsake (4-s) vrste, po najnižjih cenah.
Podoba dr. J. viteza Blei-weis a, katerega sem edino le jaz o priliki 70. letnice zadnjikrat fotografiral, dobiva se pri meni po 30 kr., podoba Jurčičeva pa 20 kr.
(4-3)
A. Orehek
krojač,
t Štlttburgovih ulicah sL 1 (t Čitalniihm poslopij priporoča svojo bogato izbrano
veliko zalogo zgotovlje-nih oblek
za gospode, dijake in dečke. Cela deška spomladanska obleka počenši od gld. 2.— više. Obleke za gospode počenši od gld. 12.— više. Spomladanski svrhmki za gospode (fina roba, netiskano blago) počenši od gld. 12.— više.
(4-4)	---
Vrhu tega se zdelujcjo obleke iz v zalogi se nahajajočega sukna po iz volj i solidno, brzo in v cenö; podpisani sprejeralje tudi sukno v zdelovanje oblek in se priporoča prav mnogobrojnim naročbam. Sigurnim odjomnikom ugotavljam obleke tudi na mesečne obroke.
Gustav Treo, I
trgovina s špecerijskim, * materjalnim in barvenim blagom
v Ljubljani, Preš ir no v trg št. 1. tik železnega mosta
priporoča svojo bogato oskr-beno zalogo
barv, lakov in čepičev (pinselnov)
za slikarje, mazilce in lakirarje.
(8—4)
Vnanja naročila se točno in v ceno izvršujejo.
Železna trgovina
na drobno in debelo
Joh. Nep. Achtschina
(prej Sp. Pessiacka) Ljubljana, Gledališke ulico 8.
Zaloga hranilnih ognjišč vsake vrste, peči, ki se dado regulirati, okove pri stavbah in za razno hišno orodje, vsakovrstno dejavno orodje za delo v zemlji pri zidanji železnic in cest, traverze, cement in debel papir za strehe, kakor tudi vsakovrstno železo in železno blago in kuhinjsko orodje.
Najboljše vrste plugov. Cementirske priprave in ce-mentirane tehtnice, mere in uteži. Velika zaloga železnih in prav dobro pozlačenih nagrobnih križev in spomenikov. Velika zaloga rodnih žag in pil z garancijo.
Prevzemajo se vsa ključavničarska dela, kakor ognjišča, železni okovi pri stavbah, ograje, vrata itd.
Zaloga
c. kr. priv. svinčene in cinkove belobe in kemičnih barv iz fabrike CONCORDIA
v Hrastniku.
Samo pri meni se prodajajo EKSTINKTERJI „Patent Beghl", tako imenovani priročni in prenesljivi samodelujoči, ogenj hitro gaseči aparati.
Cenilniki in risarije se drage volje razpošiljajo.	(12—")
M. JVeumann-ora
velika zaloga narejenih oblek za gospode, dečke in otroke. Velik izbor ženskih oblek.
"V LJubljani, Slonove ulic© dt. 11.	<*—$>
Dunajskega „Zvona" letniki 1877., 1878; in 1880. se še dobivajo po 2 gld. 50 kr. Vsi drugi tečaji so pošli, tudi se ne hranijo več posamezne številke. Isto tako so na prodaj „Boris Mirans Gedichte" po 50 kr. pri podpisanem.
t»-«	Jos. Stritar,
Wien VIII. Lange Gasse 44.
„N&rodna Tiskarna" v Ljubljani.