Prvih 800 let frančiškanske kemije za Slovence (ob 800 letnici fran~i{kanskega reda v letu 2009) Stanislav Južnič E-mail: stanislav.juznic-1@ou.edu stanislav.juznic@fmf.uni-lj.si Telefon: (01) 8942-489 & 031 814 742 Povzetek Opisujemo pomembne frančiškanske prispevke k razvoju kemijskih ved na slovenskih tleh. Zanima nas kemijsko in farmacevtsko raziskovanje z ozemljem sodobne Slovenije povezanih fran~i{kanov in kapucinov vklju~no s knjigami, ki so jih nabavljali za svoje knjižnice. Posebno pozornost posvečamo pouku kemije na novomeški nadaljevalni šoli, ki je svojo izobraževalno poslanstvo pod frančiškani vršila domala poldrugo stoletje. Spremljamo nabave kemijske literature v kranjski in škofjeloški kapucinski knjižnici. Med frančiškani in kapucini, ki so vplivali na razvoj kemijskih ved pri Slovencih, opisujemo predvsem R. Bacona in frančiškanskega dijaka R. Lulla. Pomembni predavatelj filozofije s kemijskimi vedami je bili Valentin Vodnikov profesor frančiškan Weibl, po marčni revoluciji pa novomeški meteorolog B. Vovk. Prvič predstavljamo Vovkove kemijske učne naprave kot krono frančiškanskih prizadevanj med Slovenci. Ključne besede: Frančiškani, observanti, kapucini, minoriti, Slovenija, Novo mesto, Škofja Loka, Ljubljana, Vovk, zgodovina kemijskih ved 1. Uvod Vse tri veje frančiškanov so med slovenskimi kemiki pustile svoj pečat: frančiškani, minoriti in kapucini. Izročilo sv. Frančiška s pogledom usmerjenim v naravo je bilo zmeraj zelo blizu kemijskim in farmacevtskim vedam; zato so frančiškani ob svojih postojankah redno postavljali bolnišnice in lekarne.1 Frančiškov napotek za zbiranje spisov na častnih krajih je močno vplival na razvoj knjižnic med Slovenci in še posebej na branje kemijskih knjig. Frančiškani so bili in so še najštevilnejši red na Slovenskem; nadarjena mladina se je šolala pri njih in vstopala v njihove vrste. Kdo so bili frančiškanski kemiki na južnih obronkih Alp? 2. Frančiškanski (al)kemiki: Bacon, Lull, Pavel iz Taranta Kmalu po ustanovitvi reda sta frančiškansko misel vsak zaznamovala Lull in njegov mlajši sodobnik shola-stik Skot, ob njima pa še vplivna frančiškanska srednjeveška znanstvenika Roger Bacon in assisiški minorit Pa- vel iz Taranta. Previdni Pavel je svoja alkimijska dela objavljal pod imenom Arabca Gebra, ker so provinciali posameznih frančiškanskih pokrajin občasno prepovedovali poskuse z alkimijo med letoma 1272-1323;2 Previdnost nikakor ni bila odveč. Pavlov bolj izpostavljeni starejši so-brat Bacon je kar petnajst let grizel zaporniški kruh. Katalonski plemič Lull se je znal izogniti neljubi usodi s pogostimi potovanji ob podpori vplivnega očeta, kraljevega majordoma. Delovanje Lullovih učencev je močno vplivalo na razvoj alkimije. Podobno se je godilo Baconu, ki mu je vrata znanja na Oxfordski univerzi odprl frančiškanski optik, Grosseteste. Katalonec Lull je veliko popotoval; v svojem za tedanje razmere zelo dolgem življenju je razvil sistematično razporeditev znanstvenih panog kot temelj poznejših enciklopedij. Lullova dolga stoletja zelo vplivna prepričanja so temeljila na domnevi, da je vso možno znanje že na voljo; zato ga je treba le pravilno razporediti in razvrstiti, da se bomo znali dokopati do novih spoznanj. Kranjski plemiči so razcvet alkimije v 17. stoletju tesno povezali s preučevanjem Lullovih shem človeškega znanja. Po Lullovi smrti je kralj Ferdinand II. Katalonski v Lullovi domači Palma de Mallorci utemeljil univerzitetno središče lullizma. Lullova dela so bila izdana v številnih inačicah z dopolnitvami njegovih učencev in poznejših občudovalcev, ki so delo velikega mojstra razvili po alki-mijski plati. Seveda so po tedanji navadi Lullovi učenci pod mojstrovim imenom kaj radi objavljali knjige, ki jih sam Lull morda niti ne bi bil vesel; frančiškani so jih brali v deželah poseljenih s Slovenci, med drugim v ljubljanski frančiškanski knjižnici skupaj s knjigo alkimista Erne-stusa Georgiusa Straliusa.3 Deželni glavar Volf Engelbert Turjačan se je z Lullo-vimi spisi zabaval v Ljubljani; celo Gabrijel Gruber in ljubljanski škof Seebach sta iskala navdiha pri Lullu,4 kar priča o globokem zanimanju za frančiškansko alkimijo na slovenskih tleh. V nekoč Gruberjevi knjigi je Alsted uporabil domislice Lulla in Giordana Bruna o splošnem kom-binacijskem stroju, s katerim vse znanje spravimo v nekaj temeljnih postavk oblikovanih v sosredne Lullove kroge. Z vrtenjem krogov temeljne postavke prepletamo na vse možne načine in tako pridemo do novih dognanj. Po Al-stedovi smrti so objavili še njegov povzetek hermetične filozofije filozofije slovitega Lulla; knjigo je Gruber kupil za svojo ljubljansko katedro mehanike od nemškega lastnika, ki jo je zaznamoval leta 1739 v Halberstadtu. Redka knjiga dokazuje Gruberjevo zanimanje za alkimijo, ki mu ga je javno slabšalno očital Hacquet. Prvih 666 strani ponazarja Lullov nauk, ki ga je tiskar Zetzner iz Strasbourga posvetil Janezu Martinu Sacklu (Säckel) iz Trbinje (Treffen) severno od Beljaka na Koroškem; tako je Beljak ob Paracelsusu gostil še druge prvovrstne kemike. Iznajdljivi Zetzner je obogatel s tiskanimi opisi alkimijskih zvarkov. Lullu pripisano delo v Gruberjevi zbirki je v sklepnem poglavju obravnavalo transmutacijo z velikim delom: Ars magna. Na koncu so objavili pismo, ki ga je Lullov študent Jordanus Bruns napisal med Pražani cesarja Rudolfa II. (10. 6. 1588). Do strani 1109 je sledila pojasnitev Lullovega nauka izpod peres Brunsa in drugih Lullovih učencev, kot sta bila Agrippa ali beneški patricij Valeri de Valeriis.5 Gabrijel Gruber je posebno pozorno preučeval Lulla; o njegovi zavzetosti pričajo številne marginalije in kazalo v Gruberjevem, danes NUKovem izvodu Lullove-ga dela, privezanem ob razglabljanja Lullovih študentov. 3. Frančiškanske inkunabule 3. 1. Frančiškanska kemija Najstarejše knjige so dober pokazatelj srednjeveških kemijskih zanimanj slovenskih frančiškanov. Med inku-nabulami goriških frančiškanov se skrivajo vprašanja o Aristotelovi fiziki s kemijo Francoza Johannesa de Jandu-na6 in Franciscusa de Senis Sansona.7 Jandun je leta 1310 magistriral iz svobodnih umetnosti na Pariški univerzi. V službi papeža Janeza XXII. je sprejel Aristotelove in Aver-roesove ideje. Leta 1326 je prešel na dvor cesarja Ludvika Bavarskega, ki ga je imenoval za ferrarskega škofa, čeravno je papež proglasil Janduna za heretika skupaj z Jandu- novim prijateljem Marsilusom iz Padove; oba predrzna mladca sta namreč cesarsko oblast predpostavila papeževi. Jandun je objavil opombe k Aristotelovi fiziki; svoj lonček je pristavil domala k vsem Aristotelovim in Aver-roesovim delom. De Senis Sanson je prav tako pisal o Averroesu, predvsem pa o Skotu; četrt stoletja je služboval kot generalni minister minoritov. Ljubljanski frančiškani so nabavili Johannes de Ma-gistrisova vprašanja iz filozofije narave s kemijo vred,8 Raymudus de Sabundovo naravno teologijo9 in po tedanjih navadah razmeroma naravoslovno obarvan Almanah (1480).10 Katalonec Raymudus de Sabunde je predaval kemijo znotraj pouka filozofije, končno pa je postal kraljev profesor teologije v Toulousu. Menil je, da sta Biblija in narava dve Božji knjigi; poldrugo stoletje po Sabundo-vi smrti je francoski filozof Michel de Montaigne z navdušenjem prevajal njegova dela. 3. 2. Zdravniki-kemiki slovenskih frančiškanov med inkunabulami in barokom Na različno naravnanost frančiškanskih in kapucinskih knjižnic je vplivalo predvsem poučevanje v javnih šolah, ki so se ga lotevali le prvi; v javnih nadaljevalnih šolah so poučevali zlasti v Novem mestu, Kamniku in Kostanjevici; kostanjeviški frančiškani pa so občasno predavali v Gorici. V skladu s svojo zaverovanostjo v naravo so frančiškani tudi na Slovenskem nabavljali številne zdravniške in kemijske knjige. Ljubljanski frančiškani so kupili Mathaeus Silvaticusovo medicino11 kot zaznaven napredek svojega časa. Terpin je katalogiziral drugo sočasno italijansko izdajo Silvaticusa na Gornjem Gradu, medtem ko so poznejši natis brali v Mariboru. Ljubljanski frančiškani so nabavili tudi Ambrozius de Spierajeve opise rož (1485/1489), ki jih je uredil Marcus Venetis; gotovo so jih s pridom uporabili pri lepšanju domačega vrta. Ljubljanski frančiškani so imeli Manliisovo Luminare;^12 vezali so jo ob lekarniški priročnik Augustisa de Quiricusa in ob razpravi o urinu in italijanskih toplicah ferrarskega predavatelja medicine, Giovannija Michela Savonarole.13 Loški kapucini so si priskrbeli starejši natis Manliisa (1513), Turjačanov knjižničar Schönleben pa je popisal poltretje desetletje poznejši natis te slovite Manlii-sove knjige o lekarnah, aromatičnih in drugih zdravilih. Suardi14 je nadaljeval Manliisovo delo v samostojni knjigi o dišečih zdravilih; zdravila so gotovo vabljivo dišala izza loških in drugih samostanskih zidov. Frančiškanski samostan v Kamniku,15 kjer so vodili osnovno in pozneje s Kostanjevice premeščeno nadaljevalno latinsko šolo, hrani medicino slovitega Helmonta; morda jo je nabavil kamniški gvardijan Donatus Valvasor, sin slovitega Janeza Vajkarda? J. Helmont je po skupinskem portretu s sinom (in izdajateljem) Franciscom Mercuriusom van Helmontom le-temu posvetil svoja posmrtno zbrana medicinska in kemijska dela ob koncu tri- desetletne vojne. Obravnaval je štiri antične elemente, pline in naravo vakuuma s kritiko Aristotela vred.16 Opisal je magnetno silo in še posebej Paracelsusa (Paracelz); sin izdajatelj je dodal še nekaj prav posrečeno neverjetnih zgodb o učinkovitosti filozofskega kamna,17 za katere oče Helmont gotovo ne bi dal roke v ogenj. Deželni glavar Volf Engelbert Turjaški seveda ni hotel zaostajati za kamniškimi frančiškani. Zato je kupil enako Helmontovo delo v nekoliko starejši izdaji; k zbranim delom na osemstotih straneh je dal privezati nekaj sto listov Helmontovih dotlej neobjavljenih kritik zagovornikov Galena, raziskav ognja, bolezni in predvsem kuge v štirih posebej paginiranih delih. Po kamniškem frančiškanskem katalogu iz leta 1760 je medicina s kirurgijo, anatomijo in botaniko vred spadala v dvanajsto, filozofija z matematiko, meteorologijo in aritmetiko pa v deseto od skupno 14 strokovnih skupin.18 Med medicinske knjige so uvrstili Gasparja Bauhinusa, Levinusa Lemniusa,19 jezuitskega kemika Gasparja Schotta, izumitelja flogistona Stahla, Daniela Stolciusa, Daniela Milliusa in Mediolanusa; Newtonovo Optiko z dodatkom njegovih razprav objavljenih v Phil.Trans. so kupili v latinskem Clarkovem prevodu izdanem pri graš-kih jezuitih. Ob baronih Erbergih so v slovenskem prostoru zgolj kamniški in novomeški frančiškani kupili originalni Newtonovi deli, ki so ju uporabljali pri pouku na višji stopnji.20 Ettmüller,21 ki so ga brali novomeški frančiškani in loški kapucini, je sledil principom s kemijsko-anatomski-mi poskusi Helmonta, prav tako pa je sprejemal jatroke- mike Thomasa Willisa, Franciscusa Sylviusa Le Boeja in Sylviusovega beneškega pristaša, Tacheniusa. Sylvius Le Boe je bil eden od začetnikov kemične biologije; s kemijsko afiniteto je pojasnil uporabo soli v telesu. Postal je zgodnji zagovornik Harveyjeve teorije o krvnem obtoku in začetnik destilacije alkoholnih pijač »aqua vitae«. Po letu 1658 je utemeljil jatrokemijsko medicinsko šolo kot profesor medicine v Leydenu, vodja tamkajšnjega prvega kemijskega laboratorija in vice kancler (1669/70). O jatro-kemiji Sylviusa Le Boeja je razpravljal Sennert v Consensu, ki ga je Mayr ponujal Ljubljančanom leta 1678 in so ga brali tudi loški kapucini.22 Tachenius se je od pruskega lekarniškega pomočnika povzpel do padovskega doktorata in med Benečani zaslovel s suho destilacijo strupa kač. Willis je predaval kemijo in naravoslovje v Oxfordu, dokler si ga ni kralj vzel za osebnega zdravnika in mu omogočil ustanovitev Kraljeve družbe; Willis je domneval, da zrak vsebuje gorljivo snov potrebno za dihanje, ki so jo stoletje pozneje odkrili kot kisik. Z Ettmüller-jevo knjigo, ki jo je graviral Georg Franco, so krški kapucini na velika vrata vstopili v svet tedaj napredne jatroke-mije; le-ta je sledila zgodnjim idejam frančiškana Janeza iz Rupescissa in poznejšega Paracelsusa, da je treba bolezni zatirati z umetno destiliranimi zdravili, med njimi z alkoholom.23 Paracelsus in za njim še marsikateri veseljak je pretiraval glede dobrobiti alkohola užitega v rujnem vinu; Paracelsusova dela (1605) so brali ljubljanski frančiškani24 z loškimi kapucini vred. Poznejša Ettmüllerjeva zbrana dela so hranili novomeški frančiškani dopolnjena s spisi Morellusa in Schroederja, ob njih so brali še precej Paracelsusovih knjig.25 Slika 1: Slike iz Paracelsusove Opera (1603, 1605), ki so jo uporabljali ljubljanski frančiškani Slika 2: Michael Ettmüllerjevo teoretično in praktično zdravilstvo s komentarji urednika, zdravnika Johana Gašperja Westphala (1697); knjigo hranijo v krški kapucinski knjižnici. 4. Fizika, medicina in alkimija med gorenjskimi kapucini 4. 1. Loška fizika znotraj filozofije Loški kapucini brali Albertusa Magnusa; predvsem so listali njegovo mineralogijo s kemijo, manj pa fiziko ali astronomijo. Albertov življenjepis so nabavili izpod Trit-hemiusovega benediktinskega peresa kot uvod v Albertovo mineralogijo, ki jo danes hrani tudi NUK v dveh žepnih izdajah brez ekslibrisov. Preglednica 1: Kemijsko-fizikalna literatura loških kapucinov po Joahimovem katalogu ' Pisec Naslov Leto, jezik Magnus, Albertus Divi Alberti Magni phisicor(um) sive De phisico auditu libri octo. Joan et Forlivio Gregorio, Venetiis (KSSKL-Loka S 3). 1494 L Magnus, Albertus Liber Alberti Magni De C(o)elo et mundo (adligat) 1495 L Magnus, Albertus Liber Alberti Magni De Mineralibus (adligat) 1495 L Magnus, Albertus De secretis mulierum: item de virtutibus herbarum, lapidum & animalium^ de mirabilium mundi. Amstelodami: Henriem et Theodor Boom (KSSKL-Loka Y 3); 1558. Lugduni: Haeredes Jacobi Junta (NUK-DS 75758); 1637. Strasbourg: Zetzner (NUK-8858). 1485 L Aristotel Aristotelis de natura hominum, animalium^ (KSSKL-Loka S 1). P: Guid. Charboni Philos per argumenta complicata tom 1 (KSSKL-Kranj, Loka S 4) Lull, Raimund; Valeriis, Valerius de; Brunus, Jordanus Raimundi Lulli Opera Ea, Quae Ad Adinventam Ab ipso Artem Universalem, Scientiarum Artiumque Omnium Brevi compendio, firmaq(ue) memoria apprehendendarum, locupletissimaq(ue) vel oratione ex tempore pertractandarum, pertinent: Ut Et In Eandem Quorundam Interpretum Scripti Commentarii^; Accessit Huic Editioni Valerii De Valeriis Patricii Veneti aureum in artem Lulli generalem opus. Argentorati: Zetzner; 1609. Argentorati; 1617. Argentorati: Zetzner (KSSKL-Loka S 9); 1651/52. Argentorati: Zetzner (NUK-3272, NUK-5273) Universa philosophica (KSSKL-Loka S 11) 1598 Juan Caramuel Lobkowitz (* 1606; cistercijanec; t 1682) Joanis Caramuel Percursor Logicus seu philosophi rationalis (KSSKL-Loka S 1a); 1642. Rationalis et Realis Philosophia Authore Reverendo asmodum et Exinuo D.D. Joanne Caramuel Lobkowitz Dunensi Religioso^. Lovanii: Everard de Wite (NUK-4403) Joannis Gabriel Boyvin (* 1605; OFMConv; t 1681) Philosophia Scoti a prolixitate, & subtilitas eius Opus philosophicorum studentibus sic attemperatum. Ut in illo habeant ad manus philosophiae Scoti integritatem, & profunditatem planam. 1-4, Venetiis: Gaspar de Storti (KSSKL-Loka S 16-19) Balthasar Geraldini (Gerraldini, * 1624; t 1678); Franc (Anton) grof Dietrichstein (* 1643;t 1721) Quaestiones philosophicae in antiquissima et celeberrima universitate Viennensi, ab illustrissimo Sac: Rom: Imp: Comite Francisco Antonio de Dietrichstein, disputandae, praeside R.P. Baltasare Geraldino, Soc: Jesu. Viennae Austriae: Matthei Cosmerovis (S; NUK-21411; KSSKL-Loka S 21-22) 1661 Schott, Kaspar Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. Francoforti: Moen (NUK-4217; KSSKL-Loka T 1) 1699 Pomey, Franjois-Antoine (Pomay, Pomai, * 1619 grofija Venaissin; SJ; t 1673 Lyon) Indiculus universalis rerum fere omnium, quae in mundo sunt, scientiarum item, artiumque nomina, apte bréviterque colligens. L'univers en abrege^(KSSKL-Loka T 36; NUK-14033; NUK-62903) 1667 L Silvestro Mauro (Maurus, * 1618/9 Spoleto; SJ; t 1687 Rim) P: Silvestri Mauri SJ Aristotelis opera brevi paraphrasis illustrata. 1-6. Romae (S, KSSKL-Loka S 4, 5). 1668 Anonimno Calendarium novum. Ad bene moriendum perquam utile^ Viennae: Joan. Bapt. Hacque/Monachii: Sebastian Rauch 1-2 (KSSKL-Loka T 33). 1673 Zahn, Joannes (* 1633; t 1707), kanonik v Würzburgu Specula physico mathematica-historica notabili al mirabili scientiorum in qua mundi mirabulis aeconomia, necv non mirifice amplus, et magnificus^ 1-2. Norimbergae: Lochner (NUK-8462; KSSKL-Loka S 27) 1696 Gervais Pordicensis (Brisacensis, * 1648 Breisach; OFMCap; t 1717) Cursus Philosophicae brevi et clara methodo in tres tomules distributus; auctore P.F. Gervasio 1699 L Brisacensi, Ordinis fratrum minorum Capucinorum Provinciae Helveticae. Tomulus primus, Logica. Tomulus secundus octo libros Physicorum, seu Physicam universalem. Tomulus tertius, complectens libros de coelo, de generat., de meteoris, de animae, seu Physicamparticularem et Metaphysicam. Coloniae Agrippina (Köln): Joan Schlebusch (NUK-4615; KSSKL-Loka/Kranj 13-15, C 75, D 230) Pisec Naslov Leto, jezik Reinzer, Francisco (Reinitzer, SJ) Meteorologia philosophico-politica, in duodecim dissertationes per quaestiones meteorologicas et conclusiones politicas divisa, appositisque symbolis illustrata. Augustae Vindelicorm: Wolf (W-1412; NUK-8357, Folio; 2; KSSKL-Loka S 2, 3) 1709 L Purchot, Edmond 1700. J. Cl. Edmundi Purchotti Exercationes scholastico in varias partes Philosophia. Paris: Goignard; 1730. Venetiis: Manfrè (KSSKL-Loka S 23) 1730 Semery, Andreas 1690. Triennium Philosophicum quod P. Andreas Semeryremus e Societate Jesu in Collegio 1690, (* 1630; SJ; t 1717) Romano Philosophiae iterum Professor Detabat Qu. Ac Editione ab Authori Recognitum & Auctum. Annus Secundus. Venetiis (NUK-4449, 2. izdaja; KSSKL-Loka S 25); 1708. Venetiis (NUK-5188, 4. izdaja) 1708? Johann Rudloff (SJ); R.P. Joannis Rudloff SJ. Philosophia rationalis. Olomucium: Rosenberg (KSSKL-Loka 1712 Joseph Traurig S 20) Jaslinszky, Andras P. Andrea Jaslinszki SJ Institutiones Physicae. Tyrnavia (NUK-8497; KSSKL-Loka T 4) 1756,1761 (* 1715 Szinna; SJ 1733 Košice; t 1784 Rozsnyó) Ferrari da Monza, Josephi Antoni Ferrarii Philosophia peripatetica adversus veteres et recentiores^ Joseph Anton (* Monza; OFMConv) Venetiis: Modest Fentius (KSSKL-Loka S 11) 1746-1747 Loški kapucini se niso branili protestantskih knjig, če so le pripomogle k bolj{emu poznavanju kemije zdravil. Kupili so knjigo wroclawskega luteranca Daniela Sen-nerta, profesorja medicine v Wittenbergu (1603), kjer je poučeval skupaj s svojim svakom, Michaelom Döringom. Sennert je zastarelo Galenovo medicino in Aristotelov nauk usklajeval s kritiko Paracelsusovih novosti v spodbudo napredku raziskovanja atomov; s tem je postal poglavitna opora Boylovih razmišljanj.27 Volf Engelbert Turja-čan je nabavil kar dve Sennertovi knjigi, Mayr pa je leta 1678 svojim ljubljanskim strankam poleg dveh Sennerto-vih del ponujal Barnerovo knjigo o Sennertovih medicin- skih sistemih. V Ljubljani so hranili dva ponatisa Senner-tovih medicinskih pisem (1634), ki jih je kupil tudi Volf Engelbert Turjaški. V enem od ljubljanskih izvodov je bila Sennertova razprava o vročini vezana za Sennertovimi Pismi; v drugi izdaji28 brez portreta pisca pred naslovnico je bil najprej vezan tekst o vročini. Loški kapucini so nabavili zgodnejšo objavo Sennerta iz leta 1611. Sennert je opisal naravo, prav tako pa razdelitev medicinskih ved,29 vzroke bolezni, diagnostiko, prognostiko in indikacije. Loški kapucini so kupili celo filozofijo Johannes Decius Barovusa iz romunske pokrajine onstran Donave, tiskano v protestantskem Wittenbergu (1595). Preglednica 2: Nedatirani katalog kranjskih kapucinov s kemijskimi knjigami v strokovni skupini filozofije Pisec Naslov Leto, jezik Décsi, Janos (Decius Barovius, Joannes) D: Deczy Joannis (Joanni Dezii) Synopsis philosophiae in privatum memoriae subsidum Thesibus et velut Aphorismis quibusdam comprehensa^ Wittebergae: Welac (KSSKL-Kranj V 65, Loka S 6). 1595 Marci a Bavdunio (OFMcap) Marci a Bavdunio ord. cap Paradisus philosophica usus et doctorum angelici Seraphici studiosi (KSSKL-Kranj V 21, Loka S 5) 1670 Magirus, Johann (* 1537; t 1614) Magiri Joannis Physiologiae peripatetica libri 6 cum comentariis Accessit Caspari Bartholini (* 1585; t 1629) Malmogii Dani Enchiridon Metaphysicum (KSSKL-Kranj V 62, Loka S-7) Porta, Giovanni Battista Della (* 1534/5; t 1615) 1561. Magiae naturalis, sive: De miraculis rerum naturalium Libri III. Joanne Baptista Porta Neapolitano Auctore. Lugduni: Guilielm. Roullium, Peter Leffen; 1650. Rothomagi (KSSKL-24; KSSKL-Kranj V 61; S) L Pauluccio, Joseph D: Paulucciis Josephi sem. dom. Cler. Apes Philosophis mellificante, sive universa philosophia sub Aussicius Barberinum Apium. Roma: Ignaz de Lazari (KSSKL-Kranj V 85, Loka S 5; NUK-25198) 1654 L Bartholomei Barbaris de Castelvetro (OFMCap) Flores etfructisphilosophico^^30 1677 L Stroz, Anton (benediktinec); Edel, Conradus; Kobolt, Wilibaldus (* 1676; t 1749) P: Stroz Antoni ord. s. Benedicti quaestiones speculativo moralis in logicam, et Metaphysicam Angelici Doctoris et Aristotelis junctis peregis physicae. Pro suprema Philosophia Laurea in lucem e arenam dederunt. Conradus Edel & Wilibaldus Kobolt^bacalavris philosophicae^ Salisburgi: Jo.Bapt. Mayr (KSSKL-Kranj V 46; NUK-4822, adligat NUK-4823 z Joannes Werlein Bambergensis bacalavris philosophicae). 1696 Pisec Naslov Leto, jezik O'Kelly de Aghrim, Sir William D: O Kelly Guilelmi philos doct. J.u. Licentiati Philosophia Aulica Juxta veterum ac recentiorum philosophorum placita. Compendiose, ac methodo parisiensi pertractata, et illustrioribus superioris aevi inventis, et experimentis illustrata, et quatour in partes, amputata prolixitate, divisa. In gratiam studiosae nobilitatis, aut vulgarem philosophiam fastidientis, aut scholarum taedium non ferentis, aut denique rerum curiosarum avidae. Pars I. Ex praenotionibus, & logica. 2. Ex ethica. III. Ex physica. IV. Ex metaphysica, & interprete. Neo-Pragae: Hampoelan, Joan Georg Hofeaker (KSSKL-Kranj V 45, Loka S 12) 1701 Thonhausen, Theophil (SJ) P. Thonhausen Theophili SJ Disserttatio physico-ethica de hominidphysigonomia et disertationes physicis selectis Francisci Bayle Tolosatus (KSSKL-Kranj V 91) Mitterdorfer, Sebastian (* 1686; SJ; t 1743) P: Mitterdorfer Sebastiani SJ Admirandi globi terraquei opificio (KSSKL-Kranj V 108) Rentz, Placidi (benediktinec) P: Rentz Placidi ord. S. Benedicti philosophia ad mentem Angelici doctor Thomae Aquinas - logica, ejusdem physica universalis, ejusdem metaphysica. Coloniae 1-3 osmerka (KSSKL-Kranj V 81-83, Loka S 1-3) 1723 Oberhauser, Bernard (* 1694; benediktinec; t 1739) Oberhauser Bernardi ord s. Benedet Philosophia universalis peripatertico - thomistica in 4 partes divisa quarum I. sumulus II. Logicam III. Physicam universalem IV. Physicam particualarem^ Salisburgi: J.J. Mayr (KSSKL-Kranj V 36, KSSKL-Loka S 9) 1725 Kircher, Athanasius De venenis liberphysico-medicuspublico commodo recusus ... Gradec: Widmanstad (KSSKL-Kranj V 72, Loka Y 16) 1739 L Caroli Francisci d'Abra de Rochus (* 1580 grad Raconis; t 1646) Caroli Francisci d'Abra facultatis Phligica Doct Summa (Rationis) totiusphilosophia in est logica, ethica, physica ex ethica quam physica (KSSKL-Kranj V 11, Loka S 10) 1617 Felicis Brandimarlis a Castro Felicis Brandimarlis a Castro veterano ord. capuc. Sapientia tuba scientia id est tractatus scolasticos de arte sacra concionandi (KSSKL-Kranj V 38) Distinctione ex natura oli formali vulgo statistica contraversia prima philosophica et contraversia 2da physica (KSSKL-Kranj V 73). Universa philosophia disputationi solenni exposita (KSSKL-Kranj V 79). Perbegg, Joseph (SJ) P: Perbegg Josephi SJ Magnetismus, et Sympatia rerum, seu experientia quadam physica exprobatis authoribus collecta (KSSKL-Kranj V 110). Khell, Joseph Physica ex recentiorum observationibus accommodata. 1-2. Viennae: Trattner (KSSKL-Kranj V 29, Loka T 2-3; NUK-8206). 1751, 1754/55 L 4. 2. Lo{ka medicina s kemijo Zdravilstvo je bilo vtkano v temelje nauka sv. Fran-čiška.31 Antična medicina vseh vrst po vzoru na Plinija je prišla med loške kapucine v eni poznejših beneških izdaj inkunabule Simona iz Genove.32 Ponatis Kircherja (1739) je našel svojo pot h kranjskim in nato loškim kapucinom, obenem pa v ljubljanski NUK, Reko, Olomuc in Gradec. V tem času so Graški univerzitetni profesorji fizike in filozofije za boljši pouk ob Kircherju tiskali še veliko drugih jezuitskih baročnih učenjakov, med njimi predvsem Casa-tija. Kircherjevo knjigo o strupih so sestavili iz njegovih mnogoterih medicinskih prispevkov o kugi, kačjem kamnu in plesu žrtev pika tarantele začinjenem z zdravilnimi učinki glasbe, sprva priobčenih v Ars Magnetica (1654). Obravnaval je mineralne,33 rastlinske in živalske strupe. V Gradcu so h Kircherjevemu delu privezali še popis baka-lavrov, dovršenih slušateljev fizike; najprej so našteli študente iz jezuitskih vrst, nato pa še nekoliko manjše število dijakov iz drugih redov. Slika 3: Portret pisca pred naslovnico iz druge izdaje Portove Magije Kranjski kapucini so brali še več jezuitske fizike od loških sosedov, ob Kircherju še Khella, Krausa, Thonhau-sena in Mitterdorferja. Med svojimi pisci so brali Bavdu-nija, profesorja teologije kapucinske province sv. Ludvika, med frančiškani pa Bartholomei de Barbarisa; upoštevali so tudi dva benediktinska filozofa. Niso pozabili kupiti za razvoj optike zelo pomembne knjige Napolitanca Porte, člana Cesijeve in Galilejeve Akademije dei Lincei. Tako kot krški, so tudi loški kapucini prisegali na ja-trokemijo: zato so kupili Morellijevo predelavo Brunno-vih predpisanih medicinskih formul. Novomeški frančiškani pa so ob Morellusu hudomušno nabavili še njegove tekmece, med njimi delo enega poglavitnih nasprotnikov jatrokemije, jatromehanika Jona Freuda.34 Schönleben je za Turjačana katalogiziral Lazar Ri-vièrovo knjigo Institutiones medica (1657) pod latinsko zvenečim Ryffovim priimkom »Rivius«, medtem ko so se loški kapucini raje zdravili po navodilih leto dni poznejše Rivièrjeve medicine.35 Ryff se je izučil za lekarnarja v Güstrowu (Mecklenburg), preden je odšel v Strasbourg za mestnega fizika. Gojil je samosvoje ideje o destilaciji in kirurgiji; objavil je celo prvo nemško pisano anatomijo. Leta 1540 in 1542 je v Strasbourgu priobčil Majhno nemško lekarno z opisom domačih zdravil, predvsem pa kuhanja; kupili so jo loški kapucinski ljubitelji dobro obložene mize. To knjigo polno barvnih skic rastlin36 so v Strasbourgu tiskali še celo stoletje pod psevdonimom Quintusa Appollinarisa, eno zadnjih izdaj pa je Mayr prodajal leta 1678 v Ljubljani. Zdravnik, paracelsijski alkimist in pesnik, Joachim Tancke, je postal leta 1589 leipziški profesor; tam je večkrat vihtel celo rektorsko palico. Do leta 1624 je sodeloval pri objavah Johanna Thöldeja Hessenskega, mestnega ko-mornika v Frankenhausenu in solastnika obrata za proizvodnjo soli, ki je objavljal alkimijo pod posrečeno izmišljenim imenom nemškega benediktinskega meniha, Basi- Preglednica 3: Kapucinski medicinsko-kemijski spisi v loški zbirki Pisec Naslov Leto, jezik Simon, Genuensis Clavis Sanationis 1507 L Suardis, Paulus Thesaurus Aromatariorum medic^ 1512 L Manlius, Joannes Luminare maius (Lumen apothecarum in folio) (KSSKL-Loka Y 1) 1513 Jacobus de Brunschwig, Hieronim Apoteck für den g [e ]meyne[n ] man. Witte(m)berg 1527 N Brasavola, Anton Antonimuse Brasauoli Ferrarie 1536 L Villanova, Arnaldus de Schola salernitana Authore Joane Mediolano (KSSKL-Loka Y 5) 1557 Hessus, Helius D: Elbani Hessi Libelus de tuenda bona valitudine libr. (KSSKL-Loka Y 4) 1560 L Wittich, Johan Tröstlicher Unterricht; Consilium Apoplecticum (KSSKL-Loka Y 7) 1598 N; 1602 N; Trancke Joachim; Balduss, Christoph Promptuarium Alchemiae 1610 N Sennert, Daniel Institutionum medicinae libri 4. Wittenberg (KSSKL-Loka Y 2; S) 1611 L Nolle, Heinrich Naturae sanctuarium 1619 L Minderer, Raymund Raimundi Mindereri Medicinae 1617 L Ruland, Johann Joannis Davidi Rulandi Medici Doctori 2. Pharmacopoea nova in reposita sunt sterecisa. Michaelis Endter, Noribergae (KSSKL-Loka Y 2) 1644 L Rivière, Lazare Lazari Riverii, ConsSiCliarii; Praxis Medica (KSSKL-Loka Y 11) 1658 L Ryff, Walther Kurtzes Hand-Büchlein, und Experiment 1659 N Morellus, Petrus; Brunn, D: Petri Morelli Methodus praescribendi formula remedis (KSSKL-Loka Y 2) 1680 L Johann Jacob Naturae sanitarum (santituarum) quodphysicum et Hermeticae (KSSKL-Loka Y 6) D. Felicuis Maurer, medici doctor Observationes curiosa Physicare (KSSKL-Loka Y 3) Apotheke fur den grewinen Mann (KSSKL-Loka Y 4) Johann Joachim Becher (* 1635 Speyer; t 1682 London) Jos. Joachim Becher Land Medicus (KSSKL-Loka Y 10) D: Chimisten Gottfried Schwenken - Worstellung eines nutzsten mässigen Lebnis (KSSKL-Loka Y 24) Paracelsus Dess Fürsten aller Artzeten Aureoli Paracelsi Tractat (Dess erfarnesten Fürsten aller Artzeten Aureoli Theophrasti Paracelsi von ersten dreyen Principiis, was ire Formen und Wirckung: Item zwen Tractat von Läme)^ Basel (KSSKL-Loka Y 1) 1563 Dubé, Paul Il medico de'poveri trattato (Da Sebastiano Castellini Pharmacorum conficiendum ratiotiano Castellini-il medico de poveri trattato practi.) (KSSKL-Loka Y 22, 25) 1734 I liusa (Bazilij) Valentinusa.37 Loški kapucini so kupili posmrtno predelavo Tanckevega dela iz leta 1610, ki je bilo ponatisnjeno štiri leta pozneje. Balduss je podpisal posvetilo v prvi knjigi posvečeni filozofskemu kamnu; Tancke je že uporabil naziv kemija, ki je bil tisti čas novost.38 Ob Tancku so loški kapucini brali še Heinrich Nollovo hermetično alkimijo filozofskega kamna (1619). Nolle je bil profesor na univerzi Giessen; med letoma 1612 in 1619 je tako posrečeno pisal o okultni medicini, da ga še dandanes tiskajo. Številna razglabljanja o filozofskem kamnu v loški kapucinski knjižnici so bila pristen odmev razmišljanj tedanjega časa. Ločani so brali Paracelsusa in Stahlovega predhodnika Becherja; slednji je leta 1666 postal komercialni svetnik na Dunaju, kar je stopnjevalo priljubljenost njegovih del pri nas. Ločani niso pozabili niti na strokovnjake kova Sorbaita ali Rantzauja. Dunajski klinik Sorbait je hvalil kopanje v termah potem ko je leta 1680 uspešno zdravil grofa Zrinjskega z vodo rogaške slatine, lastnino kneza Herbarda Turjaškega. Verbcova doktorska disertacija pri Sorbaitu je bila bržkone prvi domači zapis o zdravilni moči rogaške slatine.39 Kranjski kapucini so brali celo medicinsko-kemijsko delo Heinricha Rantzaua, Tychove-ga prijatelja in danskega kraljevega upravitelja SchleswigHolsteina. Uvod v knjigo je podpisal arnstadski mestni zdravnik J. Wittich: na koncu je bila dodana nepaginirana Pontanova razprava o kugi, za zaključek pa še stvarno ka- zalo. Dve skupaj vezani Wittichovi razpravi povezani s študentskimi razpravami so imeli tudi krški kapucini, vendar sta danes shranjeni pri njihovih loških sobratih. 5. Regiomontanusova alkimija v [kofji Loki Loški kapucini so kupili posmrtno izdajo Regio-montanusovega medicinsko-astrološkega koledarja na 71 listih, ki so ga privezali k dvema daljšima anonimnima medicinsko-kemijskima spisoma; na konec so dodali še anonimno knjigo o zdravilnih kopelih, daljšo od vseh drugih privezov skupaj. Pod naslovnico dne 8. 9. 1539 tiskanega Regiomontanusovega dela najdemo dve sliki: leva kaže debelušnega kemika z retortami in armilo, nad njim pa se bohotijo zvezde. Desno sliko dopolnjuje kemik, ki s košaro otovorjeni kmetici ponuja posodo z zdravili. Prvi listi so ponujali koledar s svetniki, ki so ga krasile še napovedi narisanih delnih in popolnih mrkov Sonca in Lune s podatki o trajanju. Za stranjo razlage je sledilo kazalo poglavij: liste 25-28 in posamezne slik nagih teles je pretirano zavzet bralec, žal, izrezal iz knjige, ki jo krasi nekaj obrobni zapisov zvedavega bralca v gotici, nekaj pa latinskih zapisanih s svinčnikom. V drugi od petih knjig je Re-giomontanus opisal posamična ozvezdja, v tretji bojevitega Marsa z drugimi planete v podobnih človeških vlogah, Preglednica 4: Medicinski spisi s farmacevtskimi, botaničnimi in kemijskimi deli v kranjski kapucinski zbirki, ki jo danes hranijo loški kapucini Pisec Naslov Leto, jezik Petrarca, Francesco Petrarca, Francesco; Lemmer, Manfred (ur.). 1532. Von der Artzney bayder Glueck, des guten und widerwerigen. De remedies Utrisque fortunae, dt. Leipzig: Steiner (T; KSSKL-Kranj W 1). 1532 Regiomontanus Kalender, vonn allerhandt artzney. planeten. Augsburg (KSSKL-Kranj W 33) (adligat) 1539 N Cordus, Valerius Valeri Cordi Dispensatorium sive pharmacorum conficiendorum ratio, a Petro Coudebergo Pharmacopeo Antverpiano. Antwerpiae: Christophor Plantin (KSSKL-Kranj X 90). 1580 L Rantzau, Heinrich (Rantzovi, * 1526; t 1598 grad Breitenburg v Holsteinu); Pontanus, Joannes (t 1572); Wittich, Johan (* 1537; t 1596). Thyraei, Petrus (* 1546; SJ; t 1601) Thyraei, Petrus (SJ) De Sorbait, Paul (* 1624 Hannover; t 1691). 1576. De conservanda valetudine, Das ist: Von Erhaltung menchlicher Gesundheit: ein sehr 1587 nützliches Handbuch, alein Menchen hohes und niedriges Standes, auch den Wanders und Kriegssleuten gantz dienstlichen^ von Heinrich Rantzau in Latein gebrach, Jetzt aber gantz trewlich verdeutscht und zum andernmal ubersehen und mit vielen herrlichen Experimentlein^ vermehrt. Darbay auch 2 nützliche tractetlein von^ der Pestilentz^ Johannis Pontani^ desgleichen ein kurtzer Extracts Die peste. Durch Johannem Wittichium. Leipsig: Hans Steinmann; 1585. Leipsig: Hans Steinmann. 1587. Leipsig: Hans Steinmann (KSSKL-Kranj X 51, KSSKL-Loka Y 3) R.P. Petri Thyraei Novesiensi SJ Theologi, et Professoris Herbipolensis De apparitionibus 1600 spiritum tractatus duo: quorum prior agit de apparitionibus omnis generis spirituum dei, angelorum, daemonum, et animarum humanarum^ Coloniae: Cholin (Petri Thyriaci; Thaurli Petri SJ Demonica, KSSKL-Kranj W 18, 32, Loka T 2). P: Thurai Petri Novesiani SJ tractatis s^ spirituum angelorum^ veteris testamenti (KSSKL-Kranj W 19). Authorisirte zum zeit der ras Praeservatin. Sorbat Pauli ubear dau batriben (KSSKL-Kranj X 84). Morda: 1679. Consilium medicum^ Wien/Salzburg: Mayr (M) Joseph Kraus (* 1678 Neumarkt; SJ t 16. 11. 1718 Osijek). Consolatio Geographiae in solatium desolatae mathesis et discipulorum per modum recreationis automnalis instituta. Labaci: Mayr (KSSKL-Kranj W 88). 1717 v četrti planete, v peti pa navodila za destilacijo; navajal je kemijske raziskave Balduina, Albertusa, Petra Hispanija in turških zdravnikov.40 6. Novome{ka fran~i{kanska kemija Konec 15. stoletja so novomeški frančiškani začeli zbirati knjige v svoji knjižnici; nabavili so tako dobre zgodnje farmacevtske in medicinske knjige, da so njihovega kirurga in lekarno laični tekmeci v boju za vsakdanji kruh zatrli šele v 18. stoletju. Med 150-180 novomeškimi farmacevtskimi in medicinskimi knjigami jih je osemnajst iz 16. oziroma 17. stoletja; večino kirurgije in farmakologije jim je daroval novomeški zdravnik z rimsko diplomo, dr. Peter Nikolaj pl. Jurko. Najstarejšo medicinsko knjigo novomeških frančiškanov je Joannes Ruellius objavil leta 1522 kot priredbo Rimljana Dioscoridesa.41 Deželni glavar Volf Engelbert Turjaški je hranil dve knjigi Neronovega armadnega kirurga, Dioscoridesa, ki je kar šestnajst stoletij slovel kot najpomembnejši evropski botanik. V petih zvezkih je opisal zdravilne učinke okoli 600 rastlin in skoraj tisoč zdravil. Zanimal se je za kondenzacijo (idrijskega) živega srebra, kar je pozneje dalo idejo za destilacijo alkoholnih pijač. Njegovo delo so v latinščino prevedli iz arabščine, Volf pa je kupil razmeroma pozno Mattiolijevo lyonsko izdajo, medtem ko so novomeški frančiškani brali starejšo lyon-sko izdajo. Ob De medica materia je Volf nabavil še herbarij, ki ga je neznani Bizantinec leta 512 po Dioscoride-sovih načelih opremil s 396 slikami. Bilo je to osrednje srednjeveško delo; Volfov knjižničar, Schönleben, žal knjige ni znal datirati, tako ne vemo zagotovo, ali je uporabljal tiskano ali pa starejšo rokopisno inačico. Mattioli je skrbel za bolnike v Sieni, Rimu, Trentu in Gorici; tako je naše kraje dobro spoznal še preden je postal osebni zdravnik cesarjev Ferdinanda in Maksimilijana II. Raziskoval je tudi minij. Volf ni imel Mattiolijevih del razen priredbe Dioscordisa. Mattioli s sto novimi rastlinami v Discorsi (1544), Šved J. Ruelius (1522) in Ryff (Frankfurt 1543) so oskrbeli priredbe Dioscordisa, ki so jih imeli novomeški frančiškani (1522); baron Erberg je kupil izdaji iz leta 1570, Volf pa Mattiolijevo lyonsko priredbo iz leta 1654. V bogati novomeški zbirki najdemo spise med Kranjci zelo priljubljenega novomeškega zdravnika Gos-jaka,42 Mattiolijevo knjigo o zeliščih Senensis medici iz leta 1565, dve različni deli Marka Grbeca iz leta 1713,43 Hipokrata, angleškega zdravnika Wilda40 in kirurgijo Joannisa Scultetija.45 Novomeški frančiškani so po Jurku podedovali tudi Knjigo zdravja v Arnaldusa de Villano-va,46 ki je pisal tudi o filozofskem kamnu; licejska knjižnica je imela njegova dela v beneški inkunabuli iz leta 1490,47 pa tudi njegov beneški prevod Avicenne z Aver-roesovimi komentarji In fine expletus iz leta 1489.48 Novomeški frančiškani so hranili medicinska dela s fizikalno vsebino Johanna Agricola, ki so ga brali tako Valvasor, kot kranjski kapucini.49 Novomeški frančiškani so uporabljali kemijsko delo Michel Angela Andriolija s podpisom vodilnega ljubljanskega frančiškana Žige Škerpina (1693). Italijanski zdravnik Andrioli je kot celovški primarij objavil priročnik za praktično delo v samostanski lekarni.50 Novomeški frančiškani so imeli tudi zbrana dela prvega angleškega zgodovinarja medicine, Jona Freuda. Kupili so fizikalno-matematično medicino Archbaldinija Pic-tarniusa,51 farmacijo Johanna Heinricusa Jungketa,52 spise Cesarske naravoslovne akademije v Nürnbergu in Anton Castellezova razglabljanja o Dolenjskih Toplicah, ki jih je plačal njihov lastnik, knez Turjaški.53 Boškovic je imel številne frančiškanske prijatelje v večnem Rimu, med njimi profesorja matematike, francoska minorita Le Seura iz Parme in Jacquiera z univerze La Sapienza v Rimu. Zaslovela sta z objavo komentiranega prevoda Newtonovih Principov v Ženevi (1739-1742), ki so ga uporabljali tudi novomeški frančiškani. Leta 1742 sta Boškovicu pomagala načrtovati popravilo razpok na kupoli rimske cerkve svetega Petra, dopisovala pa sta se tudi s piranskim violinistom Tartinijem. Jacquier je v italijanščino prevedel Taylorjevo priredbo Newtonovih idej. Objavil je fizikalni učbenik za študente teologije, ki so ga graški jezuiti ponatisnili (1766), uporabljali pa so ga tudi pri filozofskih študijih v Ljubljani.54 Po "Splošni fiziki" z mehaniko je v drugem delu "Posebne fizike" objavil poglavja o kemiji fluidov (I), svetlobi z ognjem (II), astronomiji (III) in geografiji (IV). Delal je za rimsko Propaganda fide,^'5 zadolženo tudi za misijonarsko dejavnost. Jac-quierjeva pisma so povzeli v beneškem fiziokratskem glasilu, ki so ga brali tudi Ljubljančani. 56 Tri pred letom 1610 tiskane novomeške frančiškanske knjige so bile posvečene kemiji. Novomeški frančiškani so kupili vsa Boylova dela, podobno kot Valvasor na bližnjem Bogenšpergu. Nabavili so tudi domneve eksperimentalnega fizika in Boylovega dopisovalca Placentinija, imenovanega Tarvisini, ob njih pa še spis Boylovega dopisovalca z univerze v Kielu in Altdorfu, Günterja Christop-ha Schelhammera. Placentini je zavrnil Schelhammerjeve domneve o vakuumu v barometru in se je raje priklonil Leibnizovim idejam. Tudi sicer so novomeški frančiškani Slika 4: Toševa katalogizacija Newtonovih Principov (1739).5 poučevali po Leibnizovih smernicah, saj so v ta namen kupili številna Wolffova63 in Sturmova64 dela s priredbami avguštinca Desinga vred. Newtonova doba je pri novomeških frančiškanih pokončala kartezijanske vplive z delom Angleža Keilla, ki je dokazal Huygensov teorem o sredobežni sili in krožnem Preglednica 5: Kemijske knjige novomeških frančiškanov11 Pravilni naslovi so v oklepajih. Pisec Naslov, kraj: izdajatelj Leto, jezik Plutarchi Physica, mathematica... Vol. 1. Venetiis: Scotus 1572 L Toledo, Francisco SJ; Gottfrued; in drugi Commentaria in physicam Aristotelis. Venetiis: Juntas 1573 L Schwenter, Daniel Mathemat. und philosophiche Erquickstunden. Jeremia Dümler, Nürnberg 1651 N Majolo, Simone Colloquia physica nova.^'9 1654 L Boyle Opera omnia. Venetiis: Hertz 1696 L Wolff, Christian Wirkungen der Natur = Physica. Halle: Renger 1746 N Descartes Physica et metaphysica. Amstelodami: Blaeu 1704 N Tarvisini (Giacomo Placentini, * 1672; t 1762) De barometro dissertationes duae Jacobi Placentini d. Tarvisini: quarum prima continent examen hypothesis D.G. Christoph: Schelhameri, altera interpretatione Leibintian(a)e: adiectis aliis circa motus barometri coniecturis. Patavii: Conzatti. 1711 L Stahl, Georg Ernst Experimenta, observationes, aniniadversiones^ chymicae et physicae. Berolini: Hande 1731 L Stahl, Georg Ernst Opusculum chumico physicum. Halle 1715 L Stahl, Georg Ernst Collegium practicum. Nürnberg; Leipzig (nemški prevod: Storch, Johann alias Pelargus, Hudericus) 1729 L; 1745 N Lechner, Johan Baptist De arte Arithmeticae (Facilima artis arithmeticae methodus: das ist: Sehr leichter Unterricht und Lehr-Art der höchst-nothwendigen und nutzbarsten Rechen-Kunst). Augsburg: Wolff 1733 L Newton, Isaac Principia Mathematica. Genevae: Barrillot 1739 L Keill, John Physica et astronomia Vol 1. Mediolani: Aonelli 1742 L Musschenbroek, Pieter Elementa physicae. Vol 1. Venetiis: Recurti 1745 L Brixianus, Fortunatus OFM Philosophia^ Mechanica III. Vol 3. Brixiae: Rizzardi 1745-1747; 1751-1752 L Brixianus, Fortunatus Elementa mathematica IV. Vol 1. Brixiae60 1756 L Redlhamer, Joseph SJ Physica generalis. Viennae: Trattner61 1754 Anonimno Abhandlungen med.-chym.-chir.-anatomica-botanica. Kays. Natur. Akadem. Nürnberg. Nürnberg 1757-1762 Biwald, Leopold SJ De Studii physici natura vol. 1. Graecii: Widmanstad 1767 L Biwald, Leopold Institutiones physicae. Vol. 1. Graecii: Lechner 1774 L Weibl, Castul OFM Physica generalis. II. Vol. 1. Rokopis 1772 L Weibl, Castul Physica particularis. II. Vol. 1. Rokopis 1772 L Zallinger, Joann Batista (* 1735; SJ; t 1813) De viribus materiae Dissertatio physica. Graecii: Widmanstad. ^ 1771. propugnaret Jos. Liber baron de Sternbach. Oeniponti. L Horvath Physica generalis et particularis. Augustae: Rieger62 1775 L Ambschell, Anton Dissertatio de mundo in genere. Labaci 1780 L Imhof, Maximus Institutiones physicae. Monachii: Lentner 1798 L Neumann, Johan Philip Compendiaria Physica. Graecii: Ferstl 1808 N Robida, Karl, benediktinec Naravoslovje alj fizika. Ljubljana: Blaznik 1849 S Zimmermann, W.F.A. (* 1797; t 1864) Populäres Handbuch der Physik zum Selbstunterricht für die Gebildeten jeden Standes. Berlin: Hempel 1856 N Hoffman, Johann Josef Ignaz von (* 1777; t 1866) Lehrbuch der Fisik. Wien: Schulbücher. Prva izdaja: Mainz 1821 1867 Schoedler (Schödler) Das Buch der Natur. Physik, Chemie, Mineralogie^ Braunschweig: Vieweg 1860 S Schoedler (Schödler); Tušek Fizika za {ole. Ljubljana: Blaznik (dva izvoda) 1869 S Schoedler (Schödler) Fizika, astronomija, kemija. Ljubljana: Blaznik 1870 S gibanju.65 Keill je študiral pri Davidu Gregoryju v Edinburgu, ko je ta takoj po izidu Newtonovih Principov začel predavati o njih; Keill je Gregoryja spremljal celo na Oxford, ko je le-ta postal oxfordski profesor (1702). Keill se je kmalu še sam povzpel na položaj profesorja filozofije in je med prvimi poučeval Newtonovo prirodoslovje; bil je učitelj Johna Désaguliersa, katerega eksperimentalni priročnik so ljubljanski jezuiti začeli uporabljati leta 1754. Novomeški izvod Keillovega učbenika je izšel istočasno z minoritsko priredbo Newtonovih Principov; obe knjigi so novomeški frančiškani nujno potrebovali ob začetku višješolskih študijev, če so se hoteli držati navodil cesarice Marije Terezije in van Swietena, katerega prevod domislic slovitega kemika Boerhaava so kupili ljubljanski frančiškani.66 Van Swietenov rojak, nizozemski Newtonov zagovornik Musschenbroek, ni bil priljubljen le med novomeškimi frančiškani, temveč tudi pri ljubljanskih jezuitih. Ljubljanski jezuiti so Musschenbroekovo delo kupili leta 1754 v poldrugo desetletje starem francoskem prevodu, medtem ko so novomeški frančiškani raje stavili na poznejšo izdajo latinskega originala. Wilde je na ljubljanskem Liceju popisal še pet drugih Musschenbroekovih del v skupno šestih knjigah, razen Essai vse v latinščini. Po dve knjigi sta bili natisnjeni na Nizozemskem in na Dunaju, ena pa celo v Ljubljani. Vsa dela so bila tiskana v če-tverki. Štiri knjige so imele izrazito eksperimentalni značaj: v eni je raziskoval magnetizem, v drugi pa kapilar-nost. Musschenbroek je bil blizu jezuitu Boškovicu, ki so ga med pisci iz novomeške frančiškanske knjižnice zagovarjali predvsem jezuiti Mako,67 Liesganig, Ambschell, Zallinger, Horvath in Biwald. Novomeški frančiškani niso kupili Boškovicevih knjig; zato pa so brali knjige njegovih jezuitskih prijateljev, ki so postale uradni učbeniki v habsburški monarhiji. Mimo novomeških frančiškanov niso šle niti flogi-stonske Stahlove ideje, ki so prevladovale vse do Lavoi-sierjevih dni; zato so Novomeščani kupili vsaj štiri Stahlo-ve knjige in tri med njimi shranili v omaro z medicinskimi deli.68 Začetnik teorije flogistona, Georg Ernest Stahl iz Jene, se je izkazal kot kemik, zdravnik in univerzitetni profesor v Halleju; postal je dvorni zdravnik in svetovalec pruskega kralja. 7. Kemijski poskusi Bernarda Vovka Gorenjec Vovk je obiskoval gimnazijo v Ljubljani od leta 1838 do leta 1843 in v tedaj zadnjem šestem razredu vstopil k frančiškanom. Dne 10. 3. 1853 je začel poučevati na novomeški gimnaziji, med letoma 1852 in 1854 pa je končal študij matematike in fizike s kemijo pri dunajskem profesorju Andreasu pl. Ettingshausenu, ki je učil tudi Jožefa Stefana. Vovk je tik pred prevzemom ravnateljske službe leta 1854/55 predaval po šestnajst ur tedensko, od tega šest ur fizike s kemijo v 7. in 8. razredu. V drugem semestru tret- Preglednica 6: Vovkovi učbeniki fizike s kemijo Leto Pisec Razred v katerem ga je Vovk uporabljal 1854/55-1856/57 Schabus 3, 4 1856/57-1870/71 Pisko 3 1857/58-1870/71 Pisko 4 1854/55-1856/57 Baumg artner 7, 8 -1870/71-1874/75 Simon Šubic 7 -1870/71-1877/78 Šubic 8 -1875/76- Pisko 7 -1879/80- Pisko 8 -1880/81- Handl 7, 8 jega razreda je po uvodu k prirodoslovju pripovedoval o agregatnih stanjih, kemijski afiniteti in termodinamiki, v četrtem pa o naravnih silah in njihovih izrekih, teži, uporabi teh izrekov v enostavnih strojih, ravnovesje sil pri trd-ninah, kapljevinah in plinih, splošni izrek gibanja, akustika, optika, magnetizem, elektrika, nekaj fizikalne geografije in astronomije. V sedmem razredu je pri fiziki predaval splošen uvod, kemijo, spojine, termodinamiko, magnetizem in elektriko, v osmem pa ravnovesje in gibanje, trdnine, kapljevine, pline, akustiko, optiko, astronomijo, končno pa še meteorologijo.69 Ko je leta 1870/71 in 1871/72 uporabljal Šubičev učbenik, je po uvodu študentom sedmega razreda pojasnil delovanje molekulske sile, kemijo, statiko z dinamiko trdnin in hidrostatiko, v osmem pa hidrodinamiko, aerostatiko, magnetizem, elektriko, akustiko in optiko.70 Leta 1874 je aerostatiki dodal še meteorološka pravila, leta 1877 pa je akustiko dopolnil z naukom o valovanju. Ko je Vovkov naslednik Fischer leta 1876 začel uporabljati Piskov učbenik, je dal še večji poudarek valovni teoriji, tako da je v sedmem razredu po splošnem uvodu govoril o kemiji, mehaniki, valovnem nauku, akustiki in magnetizmu. Ob koncu profesorske poti je Vovk po Handlovem učbeniku v sedmem razredu predaval uvod, kemijo, mehaniko in valovni nauk z akustiko. Fischer je v osmem razredu nadobudnim novomeškim dijakom razložil še magnetizem, elektriko, termodinamiko, optiko in meteorologijo.71 Junija 1857 je Vovk objavil razpravo v novomeških gimnazijskih poročilih. Najprej je 25 strani posvetil matematičnim izpeljavam, ki jih je nato uporabil na dveh me-teorološko-kemijskih primerih Dulonga in Regnaulta. Leta 1816 in 1817 sta Dulong in Petit na pariški L'École Polytechnique poskušala odpraviti konvekcijo in prevajanje, da bi natančnejše izmerila odvisnost sevanja od temperature. Vovk je odčitaval njune namerjene vrednosti dolžine živosrebrnega stebra v termometru in iz njih z enačbo za približek aritmetične vrste interpolacijsko izračunaval resnično temperaturo upoštevaje le linearni in kvadratni člen. Podobno interpolacijsko enačbo je uporabil na Reg-naultovih meritvah parnega tlaka vodne pare v odvisnosti od temperature opravljenih na Collège de France (1847); Regnaultov tlak je naraščal kot diferenčna vrsta. Vovk je Slika 5: Bernard Vovk (nn. 1908. O. Bernard Vovk. Dom in svet. 2: 95-96, tu str. 96). računal za svoj čas zelo natančno z absolutno napako enega odstotka stopinje Celzija. Žal ni podrobno citiral Du-longovih, Petitovih ali Regnaultovih objav. Dne 21. 12. 1866 je Vovk za fizikalni-kemijski kabinet prejel letno dotacijo 100 fl,72 med letoma 1870-1873 pa je prejemal celo po 150 fl. Leta 1870/71 se je postavljal že z dvesto napravami za kemijske in fizikalne poskuse73 s katerimi je razveseljeval svoje učence. Preglednica 7: Pomembnejši Vovkovi nakupi za fizikalni-kemijski kabinet Naprava Davyeva varnostna svetilka Zrakotesna posoda7 Nicolova prizma Gaugainov tangentni kompas7 Eliasova magnetna spirala Ruhmkorffov induktor za 150 fl öw Geisslerjevi katodni elektronki Leto nabave pred 1855 1857 1857 1862 1862 Saussurov higrometer, dar novomeškega kanonika 1862 Josefa Žagarja Dve Geisslerjevi katodni elektronki za kateri 1869 Josef Žagar prispeva 10 fl öw76 1869 1870 8. Zaklju~ek: sodobni fran~i{kanski kemiki Ob negi bolnikov v bolnišnicah in lekarnah so frančiškani in kapucini od nekdaj veliko pozornosti posvečali kemiji; frančiškani so ob tem razvili še pomemben del katoliškega nadaljevalnega pouka kemije na Slovenskem. Posebno uspešni so bili v Novem mestu kot utemeljitelji današnjega gimnazijskega pouka kemije. Seznam poglavitnih kemikov in drugih učenjakov povezanih s franči{kani Michelangelo Andrioli (Andriolli, * 1672 Verona; 1713 Benetke). Roger Bacon (* okoli 1220; OFM; + okoli 1292). Bartolomeo Barbieri de Castelvetro (* 1615 Modena; 1631 OFMCap Bologna; + 1697 Modena). Johannes Decius Barovus (Janos Baranyai Decsi, * 1560). Fortunatus Brixianus (a Brixia, Brixanus, Girolamo Ferrari, * 1701 Brescia; OFMConv; + 1754). Johann Jacob Brunn (* 1591; + 1660). Demokrit (* 470 p. n. št. Abdera; + 380 p. n. št.). Anselm Desing (* 1699 Amberg; 1717 benediktinec; + 1772 Ensdorf). Pedanius Dioscorides (Discoridis, * okoli 20 Anazarbus pri Adani). Pierre Louis Dulong (* 1785; + 1838). Michael Ettmüller (* 26. 5. 1644 Leipzig; + 9. 3. 1683 Leipzig). Sv. Frančišek Bernardone (* 1182 Assisi; OFM 1209; + 1226). Jon Freud (* 1675; + 1728). Abu Musa Jabir Ibn Hay-Yan - Geber (* okoli 721; + 815). Ivan Krstnik Gosjak (Gossiak, Ganser, * 1644; + okoli 1688 Novo mesto). Marko Grbec (Gerbec, Gerbezius, * 1658 Šentvid pri Stični; + 1718 Ljubljana). Robert Grosseteste (* 1175; OFM; + 1253). Jan Baptista van Helmont (*1577 Bruselj; + 1644 Vilvoorde (Vivorde)). Ivan Horvat (Johann Baptist Horvath, Horvath, * 1732 Günz; SJ 1751 Trnava; + 1799 Pešta). Maximus von Imhof (* 1758 Rissbach na Bavarskem; avguštinec 1780-1802; + 1817 München). Francois Jacquier (* 1711 Viltri-le-Franjais; OFM; + 1788 Rim). Janez iz Rupescissa (* Katalonija; OFM; deloval 1350). Johannes de Janduno (Jean Jandun, * 1290 Jandun v Adrennih; + prva polovica septembra 1328 Monalto). Dr. Peter Nikolaj pl. Jurko (* Trst; + 1766 Novo mesto). John Keill (* 1671 Edinburg; + 1721 Oxford). Levinus Lemnius (* 1505 Zierikzee v Zeelandu na Nizozemskem; + 1568). Thomas Le Seur (Leiseur, * 1703 Parma; OFMConv; + 1770). Joseph Xavier Liesganig (* 1719 Gradec; SJ 1734 Dunaj; + 1799 Lviv). Ramon Lull (Raimundo Llul, * okoli 1232 Palma de Mallorca; + 1316). Bonetus Locatellus (* Bergamo, deloval 1486-1523 v Benetkah). Simone Majolo (Maioli, Mariolus, * 1520 Asti; + 1597). Pietro Andrea Mattioli (* 1500/1501 Siena; + 1577). Alexis Therese Petit (* 1791; + 1820). Joseph Redlhamer (* 1713; SJ; + 1761). Johann Müller Regiomontanus (Künigsperger, Königsperger, * 1436; + 1476). Henri Victor Regnault (* 1810; + 1878). Raymudus de Sabunde (Ramon Sibiuda, Sabiende, Sabond, Sebon, Sabonde, Sebeyde, * Barcelona; + 1436). Franciscus de Senis Sanson (de Brixia, * 1414 Brescia; OFMConv; + 1499 Firence). Giovanni Michele Savonarola (Johannes Michael, * 1384?; + 1462?). Günter Christoph Schelhammer (* 1649; + 1716). Daniel Schwenter (* 1585 Nürnberg; + 1636). Daniel Sennert (* 1572 Wroclaw; + 1637 Wittenberg). Matthaeus Silvaticus (* okoli 1280; + 1342). Blaženi Johannes Duns Skot (Scotus, * 1266 Škotska; OFMConv 1280; + 1308). Georg Stahl (* 1660 Jena; + 1734). Johann Christoph Sturm (* 3. 11. 1635 Hippoltstein; + 25. 12. 1703 Altdorf). Paulus de Suardis (deloval 1479-1481). Franciscus Sylvius (Franjois de la Boe, Dubois, * 1614 Hanau; + 1672 Nizozemska). Otto Tache (Tachenius, Tackenius, Tache, * okoli 1620 Vestfalija; + 1690). Joachim Tancke (* 1557; + 1609). Francisco Toledo (Francisci Toledi, * 1532 Cordoba (Cordova); SJ; + 1597 Rim). Tarzicij Toš (OFM; + Pleterje). Johannes Trithemius (Tritheim, Tritemius, Heidenberg, Zeller, * 1462 Trittenheim; benediktinec; + 1514 Würzburg). Volf Egelbert grof Turjaški (* 1610; + 1673). Ivan Tušek (* 1835; + 1877). Janez Ludvik Valvasor (pater Donatus, * 1683 Bogenšperg; OFM; + 1752 Kamnik). Volf Vajkard Valvasor (pater Alojzij, * 1679 Bogenšperg; OFM). Arnaldus de Villanova (+ 1311 Salerno) Valentin Vodnik (Marcelijan, * 1758; OFMConv 1775-1804; + 1819). Bernard Vovk (ob krstu Andrej Vouk, * 1824 Ovsiše na Gorenjskem; OFM 1843; + 1911 Brežice). Thomas Willis (* 1621; + 1690). Christian Wolff (* 1679 Breslau; + 1754). Lazarius Zetzner (* 1551; + 1616 Strasbourg). OKRAJŠAVE HHStA, FAA - Haus-, Hof- und Staats-archiv, Dep. Fürstlich Auerspergsches Archiv. Dunaj, Minoritenplatz 1. FSLJ - Knjige in rokopisi iz knjižnice frančiškanskega samostana v Ljubljani. FSKA - Knjige iz knjižnice frančiškanskega samostana v Kamniku. FSNG - Knjige iz knjižnice frančiškanskega samostana v Novi Gorici. FSNM - Knjige in rokopisi iz knjižnice frančiškanskega samostana v Novem mestu. KSKRS - Knjige iz Kapucinske knjižnice v Krškem. KSNM - Knjige iz nekdanje Kapucinske knjižnice v Novem mestu. KSSKL-Kranj - Knjige in rokopisi iz knjižnice Kapucinskega samostana v Škofji Loki po katalogu kranjske kapucinske knjižnice. KSSKL-Loka - Knjige in rokopisi iz knjižnice Kapucinskega samostana v Škofji Loki po loškem katalogu Joahima iz Kranja. M - V. Magic, J.V. Valvasor, Bibliotheca Valvasoriana katalog knjižnice Janeza Vajkarda Valvasorja. Valvasorjev odbor pri SAZU, Ljubljana/Nacionalna i sveučilištna knjižnica, Zagreb, 1995. NSALj - Nadškofijski arhiv v Ljubljani. NUK - Signature Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. OFMConv - frančiškani minoriti. OFMCap - frančiškani kapucini. SBL - Slovenski biografski leksikon. Ljubljana. SJ - datum vstopa med jezuite. T - F. Terpin, Index librorum et authorum bibliothecae Oberbur-gensis excellentissimi et reverendissimi principis episcopi Labacensis conscriptus per reverendum dominum Philip-pum Terpin vicarium generalem anno 1655. NSALj, Škofijski arhiv (Ljubljana). Kapiteljski arhiv, Fascikel 96/14. W - F. Wilde, Catalogi Librorum Bibliothecae Publicae Lycei Labacensis in Ducatu Carnioliae. Alphabethisches literarisches Verzeichnis der in der Laybacher Luycealbibliot-hek vorhandenen Werke, 1803. NUK. Rokopisni oddelek. Z - Ž. Zois, Bibliothecae Sigismundi Liberi Baronis Zois - Ca-talogius. 181?. NUK, Ms. 667. Literatura in opombe 1. M. Benedik, A. Kralj, Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Institut za zgodovino cerkve, Ljubljana, 1992, 24. 2. D. Grdenic, Zgodovina kemije. In obs medicus, Ptujska Gora, 2007, 9, 315, 317, 322-323. 3. J. Dolar, Knjižnica frančiškanskega samostana v Ljubljani. V: Frančiškani v Ljubljani: samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja (ur. S. Kranjc). Ljubljana: Samostan in župnija Marijinega oznanjenja. 433-445, 2000. Tu str. 442. 4. R. Lull, Practica compendiosa artis Raymundi Lulli per Ber-nardum de Lauinheta. Lugduni, 1523 (T, NUK-4887). 5. R. Lull, J. Bruns, J.H. Alsted, Clavis Artis Lilliana. Argento-rati: Zetzner, 1652 (NUK-5273), 2, 9-10, 13, 19, 60, 106, 968. 6. Johannes de Jandun, Questiones in librosphysicorum Aristo-telis^ Johannes Lucilius Santritter, Venetiis, 1488 (NUK-R 4046; FSNG). 7. F. de Senis Sanson, Questiones super physicam Aristotelis. Questiones omnium in physicis cotinge(n)tium breues & utilissime terminationes secu(n)dum Aristotelis Aueroes & Scoti doctrinam/a reuerendissimo minorum generali aedite^ Rubens, Venetiis, 8. 2. 1496 (FSNG). 8. J. de Magistris (alias Caulaincourt), Quaestiones supra tota philosophia naturalis (ur. B. Locatellus). Scotus, Venetiis, 25. 11. 1490 (FSLJ). 9. R. de Sabunde, Theologia naturalis, seu liber creaturarum. Flach, Argentinae, 1496 (FSLJ). 10. A. Gspan, J. Badali}, Inkunabule v Sloveniji. Ljubljana: Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti, 1957, 179, 187, 228, 258. 11. Gspan, Badali}, 1957, 230-231; Dolar, 2000, 442; M. Silva-ticus, Liber pandectarum medicinae. Ed. Mattheaus More-tus. Lichtenstein, Vincentiae, okoli 1480 (T, NUK-11964). Argentorati, 1480 (FSLJ). 12. J. J. de Manliis (B. Alexandrini), Luminare maius (Apothe-carum) super (practice Joannis) Mesue Antidotarum et Practica. Vercellensis, Venetiis, 1494 (FSLJ); 1513 (KSSKL-Loka Y 1). 13. Gspan, Badali}, 1957, 188, 229, 233. 14. P. de Suardi, Thesaurus Aromatariorum medic^ 1512 (KSSKL). 15. M. Tišler, Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji. SAZU, Ljubljana, 2003, 38. 16. J. B. van Helmont, Ortus Medicinae. Id est, initia physicae inaudita. Progresus medicinae novus, in marborum ultionem ad vitam longam. Elzevir, Amstelodami, 1648, 83, 87, 612-614, 785, 787 (S); 1651 (FSKA); Elzevir, Amstelodami, 1652 (NUK-11620). 17. Grdeni}, 2007, 298-299. 18. J. Dolar, Knjižnica frančiškanskega samostana v Kamniku. V: 500 let franči{kanov v Kamniku (ur. E. Cevc). Kulturni center, Kamnik, 1993, 45-48. Tu str. 46-47. 19. L. Lemnius, Lemnii medici Zirizai Occulta naturae Miracu-la, ac varia rerum documenta, probabili ratione atque artifici coniectura duobus libris explicata: quae studioso aui- doq(ue); lectori non tam usui sunt futura, quàm oblectamen-to. 1-2. Simon, Plantin, Antwerpen, 1559 (Pomorski muzej Sergej Mašera Piran); Chr. Plantin, Antwerpen, 1567 (S; FS-KA). 20. I. Newton, Philosophiae Naturalis Principia Mathematica. Autore Is.Newton, Trin.Coll.Cantab.Soc.Matheseos Professore Lucassiano,& Societatis Regalis Sodali. Imprimatur. S.Pepys, Reg.Soc.Praeses. Julii 5.1686. Steater, Londini, 1687; (ur. T. le Seur; F. Jacquier), Barrillot, Genevae, 17391742 (FSNM). I. Newton, Isaaci Newtoni Optices libri tres: accedunt ejusdem lectiones opticae, et opuscula omnia ad lucemet colores pertinentia, sumta ex transactionibus philo-sophicis. Widmanstand, Graecii/Manfrè, Venezia, 1747 (FS-KA). 21. M. Ettmüller; J.C. Westphal (ur.), Michaelis Ettmuleri, phi-los et medic. doctoris hujusque in Alma Lipsensi prof. publ. & practici olim per omnem Europam celeberimi Operum medicorum theoretico - practicorum Tomus Primus/Secun-dus exhibens Collegium Practicum Doctrinale cum methodo consultatoria super varios casus medicos in quibus Omnes totius humani corporis moribi delucide^ anexe sunt sub calcem ejusdem excertitationes variae academicae .. cura & studio Johanis Casp. Westphali Medicinae doctoris Acade-mici Curiosi. Zunner, Francofurti, 1696-1697 (KSSKL). M. Ettmüller, Opera omnia. I-IV. Venetiis, 1734 (FSNM). 22. D. Sennert, Institutionum medicinae Lib: quinque. Wittenberg, 1611 (S; KSSKL-Loka Y 2; S). 23. Grdeni}, 2007, 110, 357, 373-374, 411. 24. Dolar, 2000, 442; Paracelsus, Opera medico-chimico-chirurgica. Frankfurt, 1605 (FSLJ). 25. D. Mušič, Iz zgodovine medicine na Dolenjskem: gradivo v novomeškem frančiškanskem samostanu in splošni oris. Zdravniški vestnik. 1938, 12, 437-455. Tu str. 445. 26. Joahim iz Kranja, Catalogus Librorum Bibliothecae Locopo-litanae Fratrum Minorum Capucinorum, Skofja Loka, 17401743. KSSKL. 27. A. Blair, The Theater of Nature Jean Bodin and Renaissance Science. University Press, Princeton, 1997, 190; M. Craig, With Aristotelians Like These, Who Needs Anti-Aristotelians? Corpuscular Matter Theory in Niccolò Cabeo's Meteorology. Early Science and Medicine. 2006, 11/2, 135-161. Tu str. 137; Grdeni}, 2007, 366, 397-399, 410. 28. NUK-11724. 29. D. Sennert, Epitome institutionum medicinae et librorum de febribus^ Editio secunda ab autore ad huc recensita et auc-ta. Mevi, Schumacher, Wittenberg, 1664 (NUK-11724; NUK-11899), 127, 369, 394, 745. 30. B. Barbieri de Castelvetro. Bartholomei de Barbaris ord Ca-puc: Flores et fructis philosophico ex Seraphico pars 2da continuet totam physicam pars 3ta continuet tractatus gene-ratione et coruptione, anima, physiogonomia hominis, me-taphysica^ Excerpti seu Cursus Philosophiae a Mentem S. Bonaventurae Serafici Doctoris. 1-3. Arnaud&Borde, Lyon, 1677 (KSSKL-Kranj V 18, 19, 20, Loka S 2). 31. A. Niki}, Medicina i slavna prošlost franjevaca. Franjevačka knjižnica i arhiv, Mostar, 2000, 10. 32. S. s, Clavis Sanationis. Simon de Luere, Venetiis, 1507 (KSSKL). 33. A. Kircher, De venenis liber physico-medicus publico commodo recusus ... Widmanstad, Gradec, 1739 (NUK-11688; KSSKL-X 72), 4, 13, 56-57, 158. 34. Mušič, 1938, 445; J. Freud, Opera Omnia. Venetiis, 1730 (FSNM). 35. W. H. Ryff, Bawkunst; oder, Architectur aller fürnemsten, notwendigsten, angehörigen mathematischen und mechanischen Künsten, eygentlicher Bericht und verständliche Un-derrichtung, zu rechten Verstand der Lehr Vitruvij Als der newn Perspectiva das I. Buch: Vom rechten gewissen geometrischen Grundt. Weitern Innhalt des II. und III. Buchs der geometrischen Büchsenmeisterey und geometrischen Messung. durch Valtherum H. Rivium. Henricpetri, Basel, 1582 (S). S - J.L. Schönleben, Catalogus Sive Repertorium omnium Librorum Bibliothecae Illustrissimi et excellentissi-mi Domini Domini Wolffgangi Engelberti R:I: Comitis ab Auersperg, et Gottschee, Domini in Schön= et Seisenberg, inclit: Carniola Ducatus, et Marchia Slavica Supremi, ac hereditoris Mareschalli, et Cameraris, ac Caes: Mais: actualis Cameraris et Consiliaris intimi, Provincia Capitanei Supremi, et Continui Deputatorum Praesivi ec: ec: In Clases De-cem et octo divisus A:R:D:g:E:N:E:D:D:C:S:B: Anno Domini 1668. HHStA, FAA, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729-1895, 1772, 1-431. Tu str. 322. 36. W. H. Ryff (pod psevdonimom Quintus Appollinaris), Kurtzs Handtbüchlin und Experiment vieler Artzneyer, durch den gantzen Cörper des Menschens, von dem Haupt biß auff die Füß. Sampt lebendiger Abcontrafactur etlicher gemeiner Kreutter, und darauß. herley gebranter und Destillierten Wassern, Krafft und Tugendt. Durch den G. Appollinarem selbst erfaren und beweret. Jetzundt von newem gemehret, u. gebessert an vielen Orthen, sampt einem nützlichen Register. Rihel, Strassburg, 1540. Ponatisi pri istem tiskarju: 1542; 1571; 1575 (NUK-11538; NUK-11788); 1588; 1589; 1607; 1659 (KSSKL), 1575, 109v, 139r, 143r. 37. Grdenic, 2007, 366-367. 38. J. Tancke, C. Balduss, Promptuarium Alchemiae: Das ist: Vornehmer gelarten Philosophen vnd Alchimisten Schriffte vnd Tractat von dem Stein der Weisen: samŠmĆt künstlichen Alchimistischen Handgriffen... allerley Artzneyen auß den Animalien, Vegetabilien, Mineralien vnd Metallen beydes den Alchymisten vnd Medicis hochnöhtig dienstlich vnd sehr nützlich/Den Liebhabern dieser Kunst... zum besten fleissig zusammen getragen vnd publicirt. durch Joachimum Tanc-kium, der Ertzney Doct. Und Professorem. Appendix primi tomi Promptuarii Alchemiae: Das ist: Vornehmer gelarten Philosophen vnd Alchimisten Schriffte vnd Tractat von dem Stein der Weisen so Lapis Philosophorum genennt wirdt: Primus tomus Promptuarii Alchemiae, das ist, Kurtzer deutlicher und warer Unterricht von der geheimsten und verborgenen Kunst Chymia. M. Christophorum Baldisum. Beervvaldin (Grossn), Leipzig, 1610 (KSSKL). 39. A. Režek, Rogaška Slatina in Zrinjski. Kronika, 1962, 10/3, 172-184. Tu str. 172. 40. Regiomontanus, Kalender, vonn allerhandt artzney, durch anzeigung der siben Planeten, zwölff Zeychen, un(d) der XXXVI. Bilder deß himels, sampt iren Figuren und gestirnen, auch was die für influentz in dise underste cörper habe(n) von dem weitberhümpten Joan(n)e Künigsperger.itzunt von newem mit mer Figuern und Regeln, zur Artznei dienstlich, gebessert, sampt den finsternussen Sonnen und Mons bisz auffs MDLXIII Jar erlengt. Stainer, Augspurg, 1539 (KSSKL-Kranj W 33), 56v, 60v, 62v, 64v, 69v. 41. P. Dioscorides (ur. H. Barbaro), Gregori, Venezia, 1478, 1516 (NUK-11289); Pedanius Discorides Anazarbeus De medicinali materia livri sex, Ioanne Ruellio Suessionensi interprete (ur. Joannes Ruellius). Logiduni, 1522 (FSNM); (ur. M. Verglio, H. Barbaro). Soter, Köln, 1529 (NUK-451); (ur. M. Verglio). Bebel, Basileae, 1532 (NUK-578); (ur. J. Ruellius), Faure, Lugduni, 1554 (NUK-11921); Commentarii se-cundo aucti in libros Quinque Pedacii Discordis Anazarbei de medica materia: adiectis quamplurimis plantarum, & animalium imaginibus.Logiduni, 1654 (S). 42. Mušič, 1938, 441, 451; M. Štuhec, Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren. ŠKUC, Ljubljana, 1995, 103. 43. I. Pintar, Grbec Marko (Marcus Gerbezius). SBL. 1925, 1, 245-247. Tu str. 245-246; M. Grbec, Chronologia medico-practica. Annus primus-quintus. Frankfurt, 1713 (KSKRS, KSNM). 44. J. Wild (FSNM; KSSKL-M 343). 45. S. Bahor, Samostanske knjižnice na Dolenjskem. Frančiškani in knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu. Rast. 2005, 66/3-4, 387-409. Tu str. 405. 46. Š. Bregač, Literarna preteklost Novega mesta v obdobju starejše književnosti. Doktorat na Ljubljanski univerzi (mentorja: I. Grdina, S. Granda), 2006, 161; Mušič, 1938, 442; A. de Villanova, J. Curio, Regimen sanitatis Salernitanum. Bernar-dus Venetus de Vitalibus, Venetiis, 1500 (FSNM); Joannis de Mediolano, Schola Salernitana. Roterdami, 1557 (S, FSKA; KSSKL-Loka Y 5). 47. W-1584. 48. NUK-11294. 49. J. Agricola, Chirurgia parva. Wolff, Nürnberg, 1643 (NUK-14536); Endter, Nürnberg, 1646 (M-33, NUK-11771); Nürnberg, 1674 (FSNM; KSSKL-Kranj X 42). 50. M. A. Andrioli, Concilium veterum et neotericorum de con-servatum Valetuens seu de morborus causis progath. Lyon, 1693 (FSNM); M.A. Andrioli, Domesticorum auxiliorum, et facile parabilium remediorum tractatus quinque. Venetiis, 1697. 51. A. Pictarnius, Elementi Medicin. Physico-mathematica li-bris duobus. Venetiiis, 1732 (FSNM). 52. J. H. Jungket, Corpus pharmatetico-chymico-medicum universa, 1732 (FSNM). 53. Mušič, 1938, 444-451; A. Castellez, Theseaurum Toeplice-niss in Inferiorum Carniola. Töplitz in Unerkrain. Kurzböch, Wien, 1777 (FSNM). 54. Franjois Jacquier, Institutiones Philosophicae ad Studia Theologica potissimum acomodatae. Physica Generalis et Particularis. Graecii, 1766 (NUK-5018). 55. F. Trane, La biblioteca dei cappucini di Ruffano. Congedo, Lecce, 1993, 84. 56. Giornale d'Italia, agricultura. Venezia, B. Milocco, 1766, 80 (NUK-5341). 57. T. Toš, Stvarni katalog 12 strokovnih skupin z abecedno ureditvijo piscev znotraj njih, v listkovni obliki, 1942-1944, FS-NM. 58. Pravilni naslovi so v oklepajih. 59. S. Majolo, Dies caniculares, sive colloquia tria et viginti physica nova et penitus admiranda, quae aut in aethero sunt, aut in Europa, Asia atque Africa^ 1654 (FSNM). 60. F. Brixianus, Elementa mathematica in quatuor Tomos digesta. Tomus I. Algebrae Synopsin, generalem proportionum doctrinam, ac utriusque progressionis theoriam, & praxim continens. T. II. in quo linearum atque planorum symptoma-ta demonstrantur. T. III. Geometriam solidorum continens. T. IV. In quo sectionum canicorum, solidorum ex earum revolu-tione genitorum, ac figurarum isoperimetrarum symptomata demonstrantur, precipuaque elementaris Geometriae Prob-lemata resolountur. Rizzardi, Brescia, 1738, 1739 (NUK-12070); Brescia, 1756 (FSNM). F. Brixianus, Philosophia mentis methodice^ I Logicam. II. Metamhysicam. Rizzardi, Bresciam 1749 (NUK-4399). F. Brixianus, Philosophia^ Mechanica. Vol 3. Rizzardi, Brixiae, 1745-1747 (FSNM); Philosophia Sensuum Mechanicum Methodice Tractata at que ad usus Academicos accomodata opera & studio. Tomus primus physicam generalem continens. Tomus secundus physicam particularum complectens. Secundis cursis P.F. Fortunati A. Brixia ord. minor. S. Francisci Prov. Brixia. I-III. Rizzardi, Brescia, 1751, 1752 (FSNM; NUK-8150). 61. J. Redlhamer, Philosophia naturalis, pars prima; seu, Physi-ca generalis in duas partes digesta. Pars prima cont. Physi-cam generalem. Pars altera vero: uranologiam, stoechilo-giam, meteorologiam, geologiam, mineralogiam, phytolo- giam et zoologiam. Ad praefixam in scholis nostris normam concinnata. J.T. Trattner, Viennae, 1755 (W-1553; NUK-8199; FSNM). 62. J. B. Horvath, Physica Generalis. Tyrnavia, 1767; Instutio-nes Physicae Particularis. Tyrnavia, 1770; Rieger, Augusta, 1772; Budae, 1790 (FSNM). 63. C. Wolff, Elementa matheseos universa. Trattner, Vindobo-nae, 1774 (FSNM). C. Wolff, Mathematischen Wissenschaften. 4 Bande. Renger, Frankfurt, 1701 (FSNM). C. Wolff, Vernüstige Gedanken von der Wirkungen der Natur, den Liebhabern der Wahrheit mitgetheilt. Fünfte Auflage. Renger, Halle, 1746 (W-1578; NUK-8202; FSNM). 64. J. C. Sturm, Mathesis juvenilis. Tomus prior, arithmeticam practicam et geometriae theoriam cum praxi, geod. staticam atque mechanicam complexus. Ed. altera. Hoffmann, Norin-bergae, 1702 (FSNM). 65. J. Keill, Introductiones ad veram physicam et veram astrono-miam. Quibus accedunt Trigonometria. De viribus centrali-bus. De legibus attractionis. Agnelli, Mediolani, 1742 (FSNM), 196-208. 66. G. van Swieten, Commentaria in Hermanni Boerhaave ap-horismos de^ Trattner, Viennae, 1767 (FSLJ). 67. P. Mako von Kerek-Gede, Compendiaria Matheseos institu-tio quam in usum auditorum philosophiae elucubratus est. Viennae. Trattnern, Vindobonae, 1781 (FSNM). 68. Mušič, 1938, 445. 69. Izvestje Novo Mesto, 1855, 28. 70. Izvestje Novo Mesto, 1871, 27. 71. Izvestje Novo Mesto, 1881. 72. Izvestje Novo Mesto, 1867. 73. Izvestje Novo Mesto, 1871, 47. 74. Izvestje Novo Mesto, 1857, 33. 75. Izvestje Novo Mesto, 1862, 21. 76. Izvestje Novo Mesto, 1869. Abstract The most important Franciscan chemists and pharmacists connected with the modern Slovenian lands were described. The special concern was put on the one day Franciscan secondary school at Novo mesto. The development of Franciscan and Capuchin's libraries were put in the limelight, especially the Capuchin libraries at Kranj and Škofja Loka. The chemical works of R. Bacon and R. Lull were considered. The special concern was put on chemical and pharmacist's books at Capuchins' libraries, especially at Škofja Loka, in comparison with the Franciscan Novo mesto library, which previously also covered the high school needs. The Franciscan Valentin Vodnik's professor Weibl was important Carniolan lectures of philosophy with chemistry included, and meteorologist B. Vovk completed the task after March Revolution. Vovk's chemistry teachings equipment was presented for the first time as the peak of their co-brothers efforts. Keywords: Franciscans, Conventuals, Capuchins, Minorites, Slovenia, Novo mesto, Škofja Loka, Ljubljana, Vovk, History of Chemistry.