ZIVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA V LJUBLJANI, 22. AVGUSTA 1038. A,l- ti m GLAVI (Paramountj, MALA DR. MAKS N A D A L J ■ zkušnje v Ameriki in v Egip-I tu (Nilska dolina) so pokazale, da malarija izginja tam, kjer raste mnogo stročnic (Ie* I. guminosoe), detelja (melilo- * tus) in fižol, alfalva (alfa, debela trava v Afriki) od drevja oreh. Te rastline cveto ob času, ko dozoreva zarod in si razlagajo cel pojav tako, da je v soku, s katerim se hrani anofeles prav tako kakor s človeško krvjo, kumarin, ki uničuje strup malarije y komarju kakor kinin v človeku. Francoski malanolog Roubaùd je prišel po daljšem osebnem opazovanju do zaključka, da ima živinoreja važen pomen v borbi proti komarju. Anofeles namreč napada najprej živino, človeka šele potem, ako mu živine primanjkuje. Komarja najdemo naj lažje y hlevih in usesana kri je po večini živalska. Komar se drži najraje y svinjakih. V hlevu mu prija, ker ima mir, mrak, potrebno toploto, prepiha skoroda nobenega in hrane dovolj. Po stanovanjih vsega tega ne dobi, ki so često v dimu, dim pa, kakor znano, komarju ni po godu. O tej živinski zaščiti, ali kakor jo zovejo Francozi »zooprophylaxie«, je poročal Francoz Legendre v prošlem letu in pri nas letos dr. Raner, zdravnik v Mačvi. Povod tema člankoma so dale dobre izkušnje italijanskih malariologov, ki so jih imeli s zooprofilaksijo v Ardei, južno od Rima; kraj sliči našemu Krasu v dalmatinskem Primorju L. 1929. je bilo v Ardei 23°/o prebivalstva mala-ričnega, 1. 1930 46°/., 1. 1931 32% kraj vse antimalarične profilakse (kinin, uničevanje komarjev in njih ličink). L'. 1932 so bile napravljene pregra-He (obori) za živino in število mala-ričarjev je padlo na 9%, naslednje leto pa že na 7'/», ko se je število pregrad še pomnožilo. Pred 1. 1932, preden so začeli graditi zagrade, so našli v 70% stanovanjih komarje, v 1. 1932. je padel odstotek na 10°/., 1. 1933. na 2%. Isti dobre izkušnje so imeli kolonialni zdravniki v Kini in Tongkingu, y Britanski in Holand&ki Indiji R I J A KKEM2AB B y A N J E Za imenovano profilakso so dobri poleg svinj tudi konji, bivoli in domači kunci. Dr. Raner pripisuje veliko važnost zooprofilaksiji v Mačvi, kjer deluje. Mačva je po večini plodna, a zelo močvirna zemlja z milijardami komarjev. Živinoreja je na zelo visoki stopnji in malarija ni nikoli zavzela tako strahotnih oblik kakor ravno v Dalmaciji in Južni Srbiji, kjer živinoreje skoroda sploh ni. Da bi bila odpornost mačvanskega prebivalstva proti malariji večja nego drugod, ni misliti, ker umira tu prebivalstvo še vedno 30e/« za tuberkulozo. Možno bi bilo seveda, da je prebivalstvo nenavadno manj odporno nasproti Kochovemu bacilu kakor nasproti plasmodiju. Akoravno zadeva še ni povsem razjasnjena, je vendar to opazovanje tako važno, da ga ni omalovaževati. Vsekako so imele vse antimalarične akcije (kini-nizacija prebivalstva, bonifikacija tal v Mačvi in Podrinju) zelo relativno vrednost, že spričo skromnih denarnih sredstev v najboljših časih. Zato misli dr. Raner, da bi bil boljše naložen kapital v živinoreji kakor v izboljšanju tal; kajti kanalov in betonskih objektov, ki so bili enkrat postavljeni, ni nihče (vsaj v Mačvi) več oskrboval in leže zasuti, zatrpani z zemljo kot »glasniki naše proslavljene higienske ere.« Dr. Nežic je mnenja, da je prednost, ki jo daje komar živini pred človekom, le navidezna; v hlevu najde pač ugodnejše razmere zase, kjer pa spe ljudje in živali v istem prostoru, ne dela komar med njimi nobene razlike, pika ene kakor druge; to pa ne moti, da se živinoreja ne bi dala s pridom uporabiti v antimalarični borbi. V severni Dalmaciji zadeva cel problem živinoreje na težave. Ljudstvo beži pred malarijo v višje kraje, pašnike spreminja v vinograde, opušča zadružni način življenja, ki omogoča vzdrževanje več živine in pašnikov nego poedincu in tako živinoreja propada. Čez dan je živina v hlevih zaradi prevelike vročine, zvečer jo puščajo na prosto, kjer se pase raztresena, mesto da bi lbila ravno x tem času, ko gre komar a« «■нмнннмннанш lov, v pregradah in s tem prestregla komarje na poti od legla do človeških selišč. So sovražniki komarjev tudi netopirji. Med rastlinami je znana tako zvana vodna leča (lemna Wasserlinse) v katero se komarji tako zapletejo, da ne morejo odleteti. Semkaj bi spadala še mesojedka Utricularia. Mnogo uspešnejša je borba proti zarodu komarja, proti ličinkam. Je to edina borba, ki se dâ izvesti na široki podlagi in njen uspeh ne zavisi od znanja ali neznanja posameznika. Anofeles ljubi plitvo, mirno, z vegetacijo obrastlo vodo. Odprte, prisojne, brez vegetacije z gladkimi bregovi, globoke iznad 1 — 2 m, bistre, tekoče vode niso ugodne za razvijanje ličink. Nekatere vrste anofelid se razvijajo tudi v bistrih vodah. Temperatura vode ne sme pasti izpod 12° C, nekatere vrste rabijo temperaturo od 30 — 32° C. Vendar pa se ličinke ja-ko lahko prilagodijo tudi nižjim temperaturam. Tako so našli ličinke pod 15 — 20 cm debelim ledom. Prezimijo le samice, že oplojene; pri nekaterih vrstah prezimijo samice kot oplojene ličinke. Iz jajčec se v nekaj dneh razvijejo 1 mm dolge ličinke, ki plavajo po vodi, tonejo in pridejo zopet na vrh, da vdihavajo kisik. V maju, juniju, juliju in avgustu se pojavljajo prvi ko« marji, pač po tem, kateri vrsti pripfH dajo. Večina njih pika po noči, nekateri tudi čez dan; nekateri se drže bolj višin od 1300 — 1500 m, drugi 600 — 800 m, nekateri pa le nižin. Komarja prenašajo iz kraja v -kraj v senu, ob času košnje. Sredstva, s katerimi uničujemo lk činke, imenujemo larvicidna. Na prvem mestu naj omenim živalska larvicidna sredstva; nazvali bi jih lahko tudi biološka, med katerimi so najvažnejše larvifagne ribe, torej ribe, Id jedo ličinke. Te vrste ribe nahajamo Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki. Domača vrsta (Scardinius erythrophthalmus) živi v severnovzhodni Italiji, tropska vrsta ( cyprinodon calaritanus) je akl* mm PISMQ g DOMA y matizirana v Italiji in Nemčiji. Najvažnejša med njimi je Gambusia aiii-nis. Domovna občina ji je Južna Amerika (Brazilija); iz Španije jo je prinesel k nam dr. Sfarčič 1. 1924 konec avgusta na otok Krk. Ribica se privadi novemu podnebju zelo naglo in se hitro razmnožuje. Samec je dolg 2 — 3 cm, samica 4 — 5 cm, nikoli nad 6 — 7 cm. V štirih mesecih spolno dozori, rodi žive mladiče (vivipara) 5 — 6-krat na leto v presledkih 3 — 6 tednov. Mladičev ima ena samica 40 — 70. Jako je živahna in urna in išče ves dan hrane, ker je precej požrešna. Uspeva najbolje v čistih lokvah s površno vegetacijo, kajti gosta vegetacija jo pri njenem poslu ovira. Dobro prenaša mraz. Dr. Nežic poroča, da je mnogo ribic ostalo pri življenju v februarju 1. 1929, ko je bil bazen (Dom narodnega zdravja Benkovac) zamrznjen 10 — 15 dni do dna pri 16° C in izpostavljen najhujši burji. Ko se je led odtajal, so ribice zopet oživele in nekaj časa plavale v ledenem oklepu deset dni. Odporna pa ni samo nasproti nizkim temperaturam, marveč tudi nasproti visokim. Preveč občutljiva prav tako ni nasproti kakovosti vode. Slana voda ji ne škoduje (2 — 6°/o). Ribice hranijo s sirovim mesom, ki ga obesijo na nit, da ga ribice počasi ALEMANSKO NAREČJE — JEZ PROTI VSENEMŠKIM VPLIVOM Med vojno so se mnogi nemški vohuni skušali na Francoskem izdajati za Švicarje. Proti njim je francoska vlada uporabljala svojo državljanko, ki je prebila svojo mladost v Bernu. Njej se je biki treba le četrt ure razgovarjati z osumljenci v švicarski nemščini, pa jih je mogla razkrinkati. Alemaneko narečje rabi vsak Švicar za vsakdanji pomenek; smešno ali sumljivo bi se mu zdelo, uporabljati »dobro nemščino« v drugače kakor za pismeni ali službeni jezik. Odkar pa Reich kaže pangermanistične težnje, se je močno poživilo zanimanje za nemško narečje v Švici. Emil Baer ee ogreva za njegovo rešitev in širitev v spisu »Alemannisch. Die Rettung der eidge-nossischen Seele«, Rascher, Ziirich. — 2e pred njim so na isti način reševali hel'vetsko dušo, n. pr. William Martin v obzorniku Wissen u n d Leben (1914). kjer je predlagal, naj ti se izoblikovala skupna alemansika govorica, ki bi zavzemala nekako tako mesto kakor nizozemščina. Seveda bi se s tem Švica precej osamila in izgubila vpliv v Evropi. D, trgajo; kruh za hranjenje ni prikladen, ker potone na dno in ga kvasne glivice razkrajajo, kar zopet kvari vodo. V bazenih je treba menjati vodo vsakih deset dni. Sovražniki gambuzije so večje ribe, gosi, race, ob morju galebi; sovražnice so si tudi same sebi, posebno v manjših bazenih, kjer primanjkuje hrane in večje gambuzije požirajo manjše. Za-stran tega je treba manjše od večjih oddeliti. V deževni dobi jih hudourniki odnašajo v morje, kjer postanejo plen morskih rib. Mnogo jih uniči vsako leto suša. Raznašanje ribic se vrši februarja, marca in h koncu jeseni. Na 1 m! vodne površine vložimo 1—2 ribici in po možnosti odstranimo morebitno prebujeno vegetacijo. Kjer so poginile, jih moramo nanovo vlagati. Poleg larvifaznih rib imajo komarje-ve ličinke za sovražnike še razne žuželke, rake in črve. Iz rastlinskega sveta je rastlina, ki preprečuje razvijanje ličink, azolla filliculoides v Južni Ameriki. O algi (chara fragilis) so mnenja deljena. Deluje baje repulzivno, torej, da odbija komarja, obenem pa larvicidno. Kakor poroča dr. Sfarčič, se v Dalmaciji ni obnesla. Karl Rang: MT.TN PO BOLGARSKIH PLANINAH IN DOLINAH DR. MILAN SIJ ANKO NADALJEVANJE zatrjevanjem, da imamo do Rilskega samostana pet ur, sta nas vodnika zgodaj po-_ poldne spravila na noge. Spuščali smo ee najprej položno, nato pa vedno bolj strmo po mehkih pobočjih. Prehodili smo nepregledne planote, ki eo puhtele od vročine, a so v svoji buj-nosti vendar nudile lep pogled. Tu in tam nam je gosta trava segala do pasu, tako da smo s težavo opazili dišeče murke, ki jih je bilo na pretek! Trav- ga pevskega draâtra h Gor. OreHo-vioe, namenjeni iz Rilskega samostana ▼ Skakavico. Opremljeni so bili tudi za prenočevanje na prostem. Ne da bi jih bili naprosili — kako bi ▼ tej vročini in sredi poti kaj takega mogli! — se nam zapeli per bolgarskih pesmi Po slovesu so se nekoliko više od nas še enkrat ostaviK in zapeli — našo državno himno! Bili smo presenečeni —* ker dvomimo, da bi kakšno naše pevsko društvo x dežele poznalo botgw* SAMOSTAN niki in pašniki so tod očividno ne izkoriščajo; do Rilskega samostana nismo naleteli ne na selišče, ne na pastirsko kočo. Za kratek čas je spotoma ena izmed tovarišic učila našega vodnika Krištofa slovenske pesmi. Zaradi melanholično-sti mu je najbolj ugajala ona »Zagorski zvonovi«, ki se je je hitro naučil in jo zaigral na orglice. Sploh je pokazal izvrsten posluh in nam je tudi pri petju vedno krepko pomagal. Na poti smo srečali večjo skupino turistov, ki so v največji vročini so-pihali navkreber. Iz pomenka z njimi smo zvedeli, da so člani železničarske- sko himno! — Večjo skupino teh pev» cev smo nekaj dni kasneje na največje začudenje zopet srečali na postaji Gor. Orehovica, kjer smo čakali na nor. vlak; seveda smo se pozdravili kot sta« ri znanci! Skozi strme gozdove, ki so nam daH vsaj malo zaščite pred sončno pripeko, smo končno razpaljeni prispeli do cilja — v Rilski samostan. Za pot nismo rabili niti celih štirih ur. Kar je za verne katoličane Jeruzalem, to je za pravoslavne Bolgare Rilski manastir — tako nam je pojasnil njegov pomen neki menih. Že sam po sebi je samostan s svojimi hodniki v Štirih nadstropjih, s številnimi balkoni, etebriči, arkadami in kolonadami, ter s svojo cerkvijo z lepimi kupolami znamenitost svoje vrste, ki si jo je vredno ogledati. Slikovitost povečujejo še svojevrstno pobarvane vnanje stene samostana in nepopisno pestre freske na cerkvenih zidovih in obokih. A za vse to prvi dan nismo imeli časa, oziroma smisla. Gledali smo, da smo se čimprej osvežili v bistri Rilski reki, ki v močnem toku šumi tod mimo. Za našo skupino je bila v samostanu že pripravljena velika sobana skupnim ležiščem, ker so bili menihi že iz Sofije obveščeni o našem prihodu. 2e-leč si sigurnega in popolnega odpočit-ka, pa sem se molče odrekel samostanski gostoljubnosti in se zatekel v bližnji hotel. Živahno vrvenje me je naslednje dne — bila je nedelja — poučilo, da je Rilski samostan v resnici neke vrste romarska izletna točka. Izletniki najrazličnejših stanov so si v skupinah in posamič ogledovali samostan in okolico. Samostansko dvorišče je bilo polno obiskovalcev, zlasti študentarije; večina jih je prenočila v samostanu in dobila. tam za nizko ceno tudi hrano. Samostan ni zaprt, kakor smo to vajeni naših krajev. J/stop skozi dvorišče prost in je tik do vhoda speljana glavna cesta z obeh strani. Od daleč se zdi, kakor da bi bil samostan edina stavba sredi gozdov, toda nedaleč samostana je še nekaj drugih hiš; v eni teh je pošta, v drugi, na nasprotni strani samostana, sem opazil brivca — najnujnejše kar rabi potnik. Tudi drugi obrtniki so znali ta živahen promet izrabiti v svojo korist: ob samostanskem zi-dovju prodajajo na stojnicah krepčila za telo, ki se jih romarji poslužujejo vsevprek. Na samem samostanskem dvorišču je poleg cerkve stojnica z raznimi nabožnimi in drugimi spominki, z razglednicami i. t. d. Mislim, da je ta trgovec zadel najboljše. Tudi mi smo mu za razglednice odrajtali svoje. Glavna pridobitev tega kraja pa je nov dvonadstropen hotel, zidan v modernem slogu, ki ima prikupne restavracijske prostore, in leži par minut od samostana ob šumeči Rilski reki. Dasi ima mnogo nedostatkov, ki sem jih imel priliko opaziti, ni dvoma, da je važno oporišče za rastoči tujski promet. Prejšnji večer jé bil tako zaseden, da ni bilo več dobiti postelje; vrvež pri večerji pa tak, da smo na postrvi čakali tri ure in so nam že zaradi tega ostale y posebnem spomirml TERRIER .(portret). Predpoldanske ure smo porabili za ogled samostana in cerkve z bogato notranjostjo. Razkazali so nam tudi samostanski muzej in nas posebej opo-sorili na starinske rokopise, na zlat ke-lih, ki tehta baje 2 kg čistega zlata in je darilo nekega ruskega cara samostanu, dalje na fino rezljan lesen križ s izrezljanimi figurami in prizori iz Sv. Îisma; izdelal ga je iz lipovega lesa ne-i menih, ki se je baje trudil ob njem eelih 12 let. Končno smo bili sprejeti v avdijen-ei pri častitljivem in prijaznem predstojniku samostana, ki nam je izrekel dobrodošlico, nato pa nas na običajen način pogostil s čašico slivovke, po izjavi strokovnjakov in poznavalcev vredne, da se toči za samostanskim zi-dovjem. Po neizogibnem fotografiranju živih' in mrtvih objektov ter po neizogibni . zamudi smo se tik pred poldnevom zopet vkrcali na našo »ladjo puščave«, ki nas je že čakala pred obokanim samostanskim vhodom. D À L J E TRIJE MUŠKETIRJI 4leksander dumas »x 6 ilustriral nôrretranders q ponatis ki DOVOUDI S E O Y O OD BUCKING-H A M A Eno uro potem je bil objavljen razglas, da ne sme nobena ladja v vsem kraljestvu odpluti, niti ne poštni brod. Povsod so smatrali to za vojno napoved Francoski. Čez dva dni sta bila izgotovljena oba jermenčka in ribič ju fte bi mogel razlikovati od ostalih deset. Pri slovesu je rekel vojvoda: »Vi, mladenič, ste moja priča, da sem storil vse, kar je v človeški moči: Toda kako naj poplačam vas za to, kar ste storili zame?« »Mylord«, je odgovoril d'Artagnan, »vse, kar sem storil, sem storil za Njeno Veličanstvo kraljico.« * 7S IS CELJSKI GROFI IN ŽIDI DR. VLADIMIR TRAVNER I- efta 1333. so postali Zovneški gospodje lastniki Celja ter se naselili v utrjenem gradu nad ——/| mestom. Kmalu nato (1341) so dobili naslov celjskih grofov. S tem sta se začela moč in sijaj te za našo preteklost najpomembnejše domače plemiške rodbine. Celjani so bili izvrstni, podjetni in skrbni gospodarji. S krepko roko in neupogljivo voljo so si pridobili v nekaj desetletjih v slovenskih in hrvaških deželah nad 70 gradov z obsežnimi zem- ljišči ter mnogo vasi, trgov in mes*. Obenem so sklenili rodbinske in prijateljske vezj z najrrtogočnejšimi posvetnimi 'jm cerkvenimi veMkaši. Njrihovi glavni pomočniki in zavezniki v tej borbi za veličino pa so.bili — židi. To dokazujejo številne ohranjene listine kakor kupne, zastavne in poroške pogodbe, zadolžmce, sodbe in privilegiji » Z malo začetnico, ker ne gre za ži ge podobnosti med obolenji mladega in starega organizma. Rast in starost postavljata na razne sisteme organov podobne zahteve. Posebno kostni sistem je v teh dveh starostnih dobah že bolj prizadet. Spremembe na kosteh otrok imajo svoj glarvni vzrok v rahittsu. V starosti opazujemo podobne težke spremembe kosti. Tako se izredno pogosto pojavlja grbavoet zavoljo sprememb na hrbtenici. Ta grbavoet dela človeka manjšega in manj prožnega. Zavoljo nekaterih podobnosti med obolenji v mladostni m stari dobi so poskusili stare ljudi obravnavati i istimi pripomočki, ki •veljajo ca otroke. Izredno ugodne uspeha to pokazalo uživanje ribjega olja pri starih ljudeh • kostnimi spremembami. Ti uspehi kažejo, da gre za obolenje zavoljo po-manjli miJi vflaûiioov kakor v otroâki dobi. dr PreveS sladkorja povzrofi lahko težko obolenje, kakor nam kaže neki novejši primer s Dunaja. Neki možakar, ki je dalj čaaa vsak dan použil poldrag kilogram sladkorja, je obolel z znaki težke utrujenosti, močnega utripanja In otekanja nog. Njegova bolezen je bila aelo podobna beri-beriju, ki ga dobimo drugače samo pri slabo in enostransko hranjenih ljudeh. Ta bolezen pa spada, kakor znano med tiste, ki jih povzroča nedosta-janje vitaminov. Nedostaje vitamina B, ki ga je dobiti posebno v kvasu. Nastaaek podobne bolezni v tem primeru je temeljil brez dvoma na preobilnem za uživanju sladkorja. Ze dolgo je namreč znano, da morajo biti vse snovi, ki jih sprejema človek kot hrano vase, v nekem razmerju med seboj. Ce se to razmerje razbije s preobilico določene snovi, pa naj bo ta sama na sebi še јђ^ določana, ^дудЧш obftiV Čeprav* je sladkor dragocena anov naše prebrane, po-stane po njegovem prekomernem uživanju v telesu poraba drugih snovi, a. pr. vitamina B, tako velika, da je telo a» more več kriti. Posledica je bolezen. Ko so omenjenemu bolniku injecirati tega vitamina v krvni obtok, ti je hitro opomogel. Pijavke zoper kačje pik« Za obravnavanje strupenih kačjih pikov imamo serum, ki ga pa ne moremo imeti hitro pri rokah. Preden ga dobimo, lahko preide mnogo dragocenega časa. Neki zdravnik, ki so mu prinesli triletnega otroka • strupenim kačjim pikom, si je znal pomagati na nov način. Na pičeni del kože, ki je bil že hudo otekel, je položil tri pijavke. Zvečer je položil še dve pijavki na ranjeno mesto. Ta postopek se je izredno dobro ob-neeel. dr. Bodite previdni • cvetlicami Pomladi in poleti menda nI hiše, v kateri bi ne imeli cvetličnega okrasa. Med cvetlicami, ki jih hočemo imeti v zaprtih prostorih, pa moramo dobra izbirati. Prijatelj narave bo izbiral predvsem cvetlice, ki dolgo trajajo. Sem spadajo n. pr. vse vrste jegličev. A baš ž njimi moramo biti posebno previdni. V pravih stanovanjskih in spalnih prostorih je bolje, da jih nimamo, ker imajo za posledico često nadležna pojave preobčutljivosti človeškega organizma. Lahke in tudi težje kožne bolezni imajo pogostoma svoj vzrok samo v sobnih cvetlicah, ki jih ta ali oni organizem n« prenese, ne da bi se pacient tega sam zavedal. Isto velja za razne kakteje. Prav posebno previdni moramo biti • >iiHniinl cvetlicami v bolniški sobi Tukaj м moramo izogibati tudi močno dišečih cvetlic, kakor hiacint Ponoči moramo vse cvetlice sploh spraviti iz bolniške sobe, ker zastrupljajo v temi s svojim izdihavanjem zrak. d*. Ušesna obolenja po oipiaak la ikrlatinki Otroci trpe po infekcijskih boleznih pogostoma za kroničnim gnoieniem v uieeih, kar je zelo nadležen poiav. To obolenje potrebuje temeljitega zdravlienia. V prvi vrsti je to stvar zdravnikovih navodil, potrebno pa je tudi splošno izbolršanie zdravstvenega stanja. To izboljšanje dosežemo najhitreje s kombinirano vitaminsko kuro. Ribje olje in kvas vsebujeta važne snovi, ki se medsebojno dopolnjujejo- Kvas vsebuje vitamin B. ki ga je nekaj le v redkih drugih živilih in ki pospešuje rast ▼ dolžino, kakor tudi telesno odpornost Posebno kvas za pivo vsebuje mnogo vitamina, poleg nJega pa živo beljakovino in toliče. Ta kvas uporabljamo v obliki kaše in posebnih kvasnih preparatov. V zvezi z ribjim oljem so dosegli na ta način zelo hitre oedravitve ^'упј^дЧј niranih ofc^iifnl $1 ZGODBICI S ČEBELAMI Naravoslovec in fotograf, ki ee je L 1923 udeležil britanske odprave na severni tečaj, Je vzel s seboj čebelico za srečenoako (maskoto)- To žuželko si je izbral zato, ker je nosil njeno ime: Bee Mason, v angleščini pomeni >bee« isto ko nemško »Biene«, L j-čebela. Njegova spremljevalka ni bila narodna delavka, pač pa kraljica- Da je ne bi zeblo, jo je zaprl v škatlico in vtaknil v žep pri telovniku. Vendar ni mogla vztrajati. Doepevši y Franc Jožefovo deželo je izdihnila svojo krilato dušica Postavili po Ïkamenit pomnik in prekrstili Divji rtič, jer spi nevzdramno spanje, v Pointe Apis. Pokojna brenčelica je zaslužila to čast, saj je bUa prva zastopnica svojega rodu, ki se je udeležila pohoda na severni tečaj. Čebela je pač edina žival, o kateri reče preprosti Slovenec, da »umrje« (ne pa pogine) 0 razumnosti pridne krilatice je pisal Maeterlinck, o njeni hvaležnosti pa Journal de Genève 10. aprila 1936. Odlična stara gospa iz Nanteea, je poročal omenjeni dnevnik po nekem priročniku praktične morale, je imela v okolici tega mesta letno hišo, kjer je bivala, dokler je bilo kaj cvetja ptičjega petja in vedrega vremena. Ostale mesece je pretila v mestu, hrepeneč po lepem času, cveticah in svojih ljubih čebelah, katerih je imela nekoliko panjev na svojih vrtovih. Ni je bilo poslastice po njihovem okusu, da jim je ne bi bila privoščila. Toda proti koncu maja jo ]e obšla slabost; odrinila je v mesto in ondi preminula. Na dan njene smrti je vrtnar opazil, da so vse čebele odletele, niti ene ni bilo v panju. Zaskrbelo ga je in že je hotel v mesto, da obvesti o tem svojo gospodarico. Tedaj pa pride sel in mu javi, da gospe nI več. Roj čebel je obkrožil njeno krsto in je ni prej zapustil, da so io pokopali. In stari priročnik sklepa dobrodušno: >Med tem se je nemara kak služabnik veselil goepenje smrti ker Je nekaj podedoval po njej. O človeški rod. ali ni to dober nauk?« Enak slučaj se je baje pripetil že pogosto in po mnogih krajih. Čebelarji verujejo, da njih gojenke znajo slutiti smrt in če se bela lena pojavi v hiši, da začasno ali pa za stalno zapustijo panje. N. gdynia — 80.000 prebivalcev Mesto Gdynia, največja luka na Baltiku in okno v svet za Poljsko, je proslavilo 10. februarja dve obletnici: 10 letnico pov-idiga ribiške vasi v mesto in 16 letnico pridobitve morja za svobodno Poljsko. Ogromnemu razmahu največjega in edinega poljskega morskega pristanišča ne more slediti razvoj mesta v enakem tempu, vendar je mesto, ki je bilo do 1925 še ribiška vas s 1500 ljudmi, že preseglo 80.000 pre-bivalcev. Leta 1935. so zgradili 443 novih ■teVb, 232 pa jih je ie x delu. & B, ALI 2Б VESTE... V nekem rokopisu iz 13. staL je čitati naslednje besede na naslov zdravnikov: >Ko dospete do pacientov, dajte svojemu obrazu miren jn zaupanje vzbujajoč izraz ter se v besedah in gibih izognite vsemu, kar bi ee dalo razlagati kot izraz laikomaosti ali nadutosti. Tistim, ki vas pozdravijo, odzdravite e ponižnim glasom in ne sedite, dokler vam ne ponudijo Stola- Potem malo pomislite in poskusite govoriti v govorici kraja, v katerem ste. Nato šele ee obrnite do bolnika in ga vprašajte, kako ee počuti < DROBTINE Ko je pruska vlada 1. 1847. poslala v Sle. zijo zdravnika, da bi proučeval hudo epidemijo legarja, je napisal vladi kot rezultat svojega proučevanja naslednje besede: »Najvažnejša zdravila so socialne reforme-« Teža mišic in koeti je pri različnih ljudeh različna. Mišici n- pr, lahko tehtajo 17 do 40 odstotkov skupne telesne teže. Število znojnih žlez v koži cenijo na 2 do 2 in pol milijona. Stari Egipčani so mislili, kakor poroča Herodot, da prihajajo vse bolezni s hrano v i telo. Zato so se redno trikrat na teden očistili s klistiri in pripomočki za bljuvanje, da bi se ohranili zdrave. PRAKTIČNE NOVOTE Kapice za zapiranje steklenic Čedalje več je pripomočkov za hennetično zapiranje steklenic in zaščito njihove vsebine. Sem spadajo tudi nove kapice, ki hočejo nadomestiti prevleko zamašenih steklenic « lakom in držijo zamaške čiste in suhe, pa jih ščitijo pred pleenijo. Uporaba teh kapic iz celofanu podobne mase je nad vse preprosta. Pamakaš jih naj prvo kakšnih dvajset minut v čisti vodi, dokler se popolnoma ne napi jejo vlage, nato jih povezneš preko zamaška in vrha steklenice kolikor mogoče globoko, pa jih krepko stisneš ob vrat steklenice. Kapice se hiitro poeuše. se pri tem prisrkajo na steklenico in dajejo potem absolutno zaneeljL vo zaščito zamašku. Če jih hraniš na suhem, se te kapice ne bodo pokvarile leta in leta, njih velika barvna izbera pa ti prihrani ett* kotiranje steklenic različne vgfJ-iaa, SB ■% л ч H PROBLEM 173 R. WINTBR (1935) Mat v dveh potezah Rešitev problema 172 1. Sc3 — a2. ZA BISTRE GLAVE 259 Posadka na parniku Parnik je dospel v pristanišče. A. in B. sta ga gledala. A. je vprašal, koliko članov po. eadke je na tem parniku B. je odgovoril: »To lahko kmalu izračunaš, če v zameti liho število nad 1. ga pomnožiš z 2 in potem produkt pomnožiš e 5. Dobil boš število mož v posadki. Razen tega ti Lahko izdam, di je mogoče 100 deliti s tem številom in dobiš celoštevilčni kvocienit.« Koliko mož je bilo na parniku? Rešitev k š t. 258 (Kolikšna starost) Evica je štela ta čas 8 let, njena mati pa 32 let. REŠITEV QRKOVNIOE ' V SLIKAH V št. 7 svetilka, ura, raca, ptič, jajce, nož; raca, žebellj, kosa, repa; jež, goba», skodela. Kitajec, jež; kolo Jonec Jajce, oko, bodalo. Sestavljene besede pa: 1) krapež, reka. Jokajo onaik»- KRI2ALJKA Crassus 1 2 8 9 8 9 10 11 N a v p i k : 1. ogenj iz poganskih časov — brdo, reber, brežina (tudi: levi pritok Savinje), 2. družabni slo i v Egiptu ter Indiji — hrv. slov. polotok v Italiji, 3. pok! tresk! (srbhrv.) — ga ima voda in radio — in (lat., frc.), 4. gradivo, 5. kemijski znak za iridij — glasbeni izraz, 6. oče dolnje panonskega kneza Kocela, 7. njej — vzklik — kratica za »na razpoloženju« in kem. znak za neodim, 8. večji pravoslavni samostan (tudi Petrarcova ljubica) — pripadnik indijanskega plemena, 9. grški basnik — Verdijeva opera z egiptovsko snovjo. Vodoravno: 1. c. kr. (nemško) — samo, 2. dalmat. otok — najpomembnejša oseba na svetu, 3. galski bog (v lat. pomeni »jed«) — alkoholna pijača, 4. razne kratice, n. pr. za »brez naslova«, »evet«, »brez akademske četrti, točno« — pot — kratica na zdravniških zapisih, 5. pokvara na ladji, 6. pogosta kratica v angleščini, n. pr. za topniške dobrovoljce, za dovoljen prevod sv. pisma — od glagola biti, 7. pokrajina (tudi klub in kopališče v Ljubljani), 8. kratica v pismu — smer iz notranjosti — predlog, 9. bogotaj (ital.) — pač, menda, 10. o njem pravi Župančič: poznam rudarja, gore ustvarja — stari oče, 11. naziv raznim, rekam in potokom po starogermanskih tleli — kratica, s katero se podpisuje hrvatski dramatik Mesarič. Ф Ф UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZEČE» Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din po raznažalclfc dostavljena Din