preplezala novo smer v jugozahodni steni Gašerbruma I, 8080 m, v Ka- rakorumu. Mareku je po štirih pred- hodnih poskusih le uspelo, da je do- končal svoje sanje o novi smeri v tako imenovanem Hidden Peaku oziroma Skriti gori nad ledenikom Baltoro v Pakistanu. In svoje sanje je poimeno- val Satisfaction, smer pa sta plezalca posvetila Zdeněku Hrubýju, ki se je ponesrečil med enim od predhodnih poskusov. Smer sta Čeha preple- zala v alpskem slogu. V 3000-me- trsko steno sta vstopila 25. julija, na vrhu sta bila 30. julija okoli 13. ure, še dva dni pa sta potrebovala za sestop; njuna pustolovščina je skupno traja- la osem dni. Stena, v kateri kljub raz- sežnosti ni prav veliko smeri, jima je postregla s težavami ED+ (M7, WI5+) in z naklonino 70°. Za ključni vršni del stene sta potrebovala tri dni, tam ju je namreč čakala slaba skala, prekrita s tankim ledom in snegom. Ponekod sta morala sneti rokavice, da sta lah- ko napredovala. Štiri dni sta prežive- la nad 7400 metrov, zadnji bivak sta imela okoli 8000 metrov visoko. Med sestopom po Japonskem ozebniku ju je najprej spremljajo močno sneže- nje z vetrom, drugi dan sestopa pa se je vreme umirilo, čeprav ju je ves čas spremljala grozeča nevarnost plazov. Marek Holeček je v jugozahodni ste- ni Gašerbruma I doživljal že prave kalvarije, njegovi prvi poskusi pa se- gajo v leto 2009. Leta 2013 se je ob drugem poizkusu smrtno ponesre- čil Hrubý, ki je med 1000-metrskim padcem čez steno imel pri sebi vso ključno opremo, tudi vrv, zato je bil Holečkov sestop pravi boj za preži- vetje. Naslednji poskus leta 2015 je bil spet neuspešen, leto pozneje pa je sledila kalvarija, ko je Mareka s so- plezalcem slabo vreme za osem dni prikovalo v steno. Posledice so bile hude ozebline, ki so zahtevale pol leta rehabilitacije. A tokrat so se sa- nje končno in na srečo uresničile. Grand Capucin Arnaud Petit in Nina Caprez sta šti- ri dni letošnjega poletja preživela v Grand Capucinu nad Chamonixem oziroma v pogorju Mont Blanca. Dva- najst raztežajev dolga nova smer, ki sta jo preplezala, se ponaša s težava- mi z ocenami do 8a, varovanje v njej je večinoma klasično (metulji in zati- či), na kočljivih mestih in (vseh) varo- vališčih pa je nameščeno tudi 27 sve- drovcev. Nekatere sta zaradi varnosti namestila po vzponu. Vzpon sta za- čela po Bonattijevi smeri, nato pa v tretjem raztežaju zavila levo, kjer so se začele največje težave, in nadalje- vala po strmi in ponekod previsni ste- ni naravnost proti vrhu, kjer je izstop verjetno identičen starejši smeri Ra- gni di Lecco, katere potek ni povsem jasen. Smer poteka po zajedah in po- čeh v dobrem granitu, prva plezalca pa verjameta, da bo postala klasika. Ocene po raztežajih so 6a, 6a, 7a, 6c, 8a, 7b, 6b+, 7c+, 6c+, 7a+, 6c+, 6a+, ime smeri pa je L'or du temps. Novice je pripravil Boris Strmšek - Strmina. ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE Šprah preplezal 8c Jaka Šprah je preplezal svojo drugo smer težavnosti 8c, in sicer Starec in morje v istrskem plezališču Limski kanal ter opravil šele drugo ponovi- tev najtežje smeri plezališča. Smer je leta 2004 opremil začetnik plezanja v Pazinu Hrvat Ive Brajković, prvi pa jo je preplezal Franci Jensterle leta 2014. Od prvega vzpona v njej ni bilo opravljenih veliko poskusov. Lani jo je kot prvi ponovil Hrvat Goran Matika. Kruder in Umazana igra (8b+) Jernej Kruder je v plezališču Kotečnik preplezal smer Umazana igra (8b+) brez uporabe svedrovcev. Pri tradi- cionalnem plezanju (ang. trad clim- bing) se za varovanje uporablja iz- ključno pripomočke, ki jih po uporabi lahko spet odstranimo in ne poško- dujejo skale. Za uspeh v tej 25-metr- ski smeri, eni največjih klasik najbolj- šega štajerskega plezališča, je Kruder porabil tri dni študija, predvsem za lo- ciranje namestitve varovanja. S tem vzponom je še enkrat pokazal, da postaja izjemno uspešen vsestran- ski plezalec s preplezanim balvanom 8C, preplezano 9b DWS smerjo, 9a smerjo, 8b+ večraztežajno in zdaj še 8b+ trad smerjo. Prva 8a+ za Petro Glušič Petra Glušič je v Nemčiji preplezala svojo prvo smer težavnosti 8a+. Do uspeha v smeri Desperado (8a+) v znamenitem plezališču Frankenju- ra je bila Petrina najtežja smer oce- njena s 7c. Trojček medalj na evropskem univerzitetnem prvenstvu V Splitu je konec julija potekalo evropsko univerzitetno prvenstvo v športnem plezanju. Tekmovalci so se merili v težavnosti, balvanih in hitrosti. Kot edina Slovenka (pod britansko zastavo) je na Hrvaškem odlično nastopila Ajda Remškar, ki je v balvanih osvojila prvo, v kom- binaciji drugo in v težavnosti tre- tje mesto. Dolgoletna članica ŠPO Tržič, tudi nekdanja mladinska re- prezentantka Slovenije, sicer že tri leti študira na Univerzi v Edinburgu. Tam trenira bolj kot ne samostojno in občasno z nekaj člani britanske reprezentance in je članica univer- zitetnega kluba (Edinburgh Univer- sity Mountaineering Club). Svetovne igre: srebro Janje Garnbret Na Poljskem so od 20. do 30. julija potekale 10. svetovne igre, ki pred- stavljajo največji športni dogodek za športnike v neolimpijskih športih. Primerljive so s svetovnimi prven- stvi in so vsake štiri leta organizira- ne pod okriljem International Wor- ld Games Association (IWGA) leto po izvedenih poletnih olimpijskih igrah. Njihov glavni cilj je populari- zirati neolimpijske športe in neka- teri od teh lahko kasneje postanejo tudi del olimpijskih iger. To je v za- dnjem obdobju uspelo ravno špor- tnemu plezanju, ki bo leta 2020 del olimpijskih iger v Tokiu. Na tokra- tnih svetovnih igrah so se športni- ki za medalje pomerili v 31 športnih panogah. V Vroclav se je odpravila 16-članska slovenska odprava, med njimi tudi trije športni plezalci: Mina Markovič, Janja Garnbret in Domen Škofic. Najboljšo slovensko uvrstitev je dosegla Janja Garnbret s srebrom v težavnosti. Mina Markovič je bila 7., Domen Škofic pa je tekmovanje končal na 5. mestu. 69 september 2017 PLANINSKI VESTNIK Markovičeva srebrna na EP v težavnosti Od 30. junija do 1. julija se je v ita- lijanskem kraju Campitello di Fas- sa odvijalo evropsko prvenstvo v težavnostnem in hitrostnem ple- zanju. Na tekmovanju je v obeh di- sciplinah nastopilo 89 plezalcev in 85 plezalk iz 21 držav. Odlično se je odrezala Mina Markovič, ki je brani- la naslov evropske prvakinje izpred dveh let, tokrat je zasedla drugo mesto. Slovenski uspeh sta dopol- nila Janja Garnbret s četrtim in Do- men Škofic s petim mestom. Sku- paj je na evropskem prvenstvu 2017 v težavnosti Slovenijo zastopalo 11 članov slovenske reprezentance v športnem plezanju. Novinki na naj- večjih tekmovanjih Vita Lukan in Mia Krampl sta si priplezali 13. oz. 15. mesto, polfinalista Martin Ber- gant in Jernej Kruder sta tekmova- nje sklenila na 23. oz. 27. mestu. V kvalifikacijah so nastopili še Tjaša Kalan, s 27. mestom tik pod robom polfinala, Urška Repušič je dosegla 33., Veronika Meke 39. in Milan Pre- skar 47. mesto. EP v balvanih Balvansko prvenstvo stare celine, ki je bilo hkrati sklepna tekma svetov- nega pokala 2017 v balvanih, je 18. in 19. avgusta 2017 v Nemčiji okro- nalo tako nove evropske prvake v balvanih in kombinaciji kot skupne zmagovalce svetovnega pokala v balvanih. Na balvanski preizkušnji leta se je pomerilo rekordnih 292 tekmovalcev in tekmovalk iz 47 dr- žav, od tega 175 fantov in 117 deklet, med njimi tudi devet članov sloven- ske reprezentance v športnem ple- zanju. Slovenija se je domov vrnila s kupom medalj. Janja Garnbret je priplezala kar tri. V dveh tekmoval- nih dneh je postala evropska pod- prvakinja v balvanskem plezanju, evropska prvakinja v kombinaciji ter zmagovalka zaključne tekme za svetovni pokal v balvanskem pleza- nju, ki ji je prinesla tudi drugo me- sto v skupnem seštevku svetovne- ga pokala v balvanih za sezono 2017. Že tako izjemno bilanco slovenskih plezalcev je s tretjim mestom do- polnil Anže Peharc. Novice je pripravil Peter Mikša. PISMA BRALCEV Hladen tuš v koči V nedeljo popoldan, 20. avgusta 2017, sem po celodnevni hoji od koče na Krnskih jezerih čez vrh Krn na pla- nino Kuhinja pripeljala skupino šest- najstih pohodnikov iz PD Nazarje. Po kar naporni sedemurni urni hoji smo vsi skupaj komaj čakali, da pridemo do koče, saj smo bili že pošteno žej- ni, malce pa tudi lačni. Pri koči pa hladen tuš. Oskrbnica je prišla ven, vprašala, kdo je vodnik skupine, brez pozdrava, brez vprašanja, kdo bo je- del, kdo bo kaj pil, njen napad je bil direkten: "Ker se niste najavili, ne bom stregla vsakega posameznika, poberite skupno naročilo. Prinesem vam zvezek, da boste zapisali." Do- bro, pa bom to naredila, sem si rekla, in vprašala, če lahko potem pridejo plačat vsak zase. "Ne, ker se s tem ne bom ubadala, pa tudi drobiža nimam." Zgroženi niti verjeti nismo mogli, da se kaj takega lahko sploh zgodi, saj na koči sploh ni bilo nobene gneče. Ker so bili tudi ostali pohodniki priča čudnemu pristopu, smo pač pove- dali, da se na planinskih kočah kaj ta- kega ne dogaja in da naj si vzame za zgled oskrbnika na vrhu Krna v zave- tišču, ki delata v znatno težjih pogo- jih, pa sta nas bila zelo vesela in nam z veseljem postregla, kar je kdo že- lel. Tudi brez skupnega spiska naših želja. Ko je gospod – predvidevam, da oskrbnik – ki je medtem brezbri- žno sedel na stopnicah in kadil, slišal naše ogorčenje in komentiranje, je rekel, naj se speljemo. Res smo to storili, hitro smo se "spe- ljali" in šli čakat našega šoferja dru- gam, saj je imel zamudo. Torej so ostali brez zaslužka na koči, nam pa so ostale malo bolj polne denarnice in zelo grenak priokus za zaključek prelepega dvodnevnega potepanja po Krnskem pogorju. Kot vodniku Planinske zveze mi je nerazumno, kako se lahko za oskrb- nika na planinski koči prijavljajo lju- dje, ki nimajo osnovnih človeških vrednot, ki ne vedo, kaj je prijaznost in lepa beseda. Da ne govorim, kako o planinah in življenju nas planincev nimajo pojma. Ne morem pozabi- ti obnašanja oskrbnikov in še danes razmišljam, kako je to mogoče, da tudi planinsko društvo ne opazi ta- kega obnašanja, saj verjetno v vsej sezoni to ni bil osamljen primer. Vera Slokan, načelnica vodniškega odseka PD Nazarje in vodnica izleta LITERATURA Krnsko pogorje. Planinska karta, 1 : 25.000. Ljubljana, PZS, Geodetski inštitut Slovenije in Geodetska družba d. o. o., 2017. 8,10 EUR. Šesta karta PZS v novi podobi! Ob- močje, ki je bilo še posebej zazna- movano s soško fronto in je še danes polno ostalin iz prve svetovne vojne. Veliko zanimivih ciljev, še več poti, vse pa seveda okoli Krna in imeni- tnega razglednika nanj – Matajur- ja. Torej bi karto zlahka poimenova- li Krn in Matajur). To so, ob zdaj že dodobra uveljavljeni enotni zasnovi in visoki kakovosti, glavni poudarki nove planinske karte Krnsko pogor- je. Nenazadnje tudi opis na naslov- ni strani pove dovolj: Krn, Matajur, Polovnik, Kolovrat, Kobarid, Tolmin, Komna, Lepena, Soča, soška fronta. V primerjavi z nekdanjo karto Krn- sko pogorje in Krn (vzel sem kar prvo izdajo iz leta 1990) je nova tudi večja, sledi velikosti drugih novih kart in s tem pokrije tudi več goratega oze- mlja, kot ga je prejšnja. Za občutek: 70