Tedanske novice Sprememba pravil prcsvetnih društev. Vsa kat. prosvetna društva lavantinske škofije opczarjamo, da naj skličejo koj, ko prejmejo od Prosv. zveze v Mariboru nova pravila, občni zbor izobfaževalnega društva in na njem sprejmejo nova pravila. Potem napravite prošrvjo na okr. glavarstvo za spremembo provil, priložiie prošnji pet izvodov novih pravil in staro pravila ter znpisnik obč. zbora, na katerem so se sprejela nova pravila. Prošnja mcra biti kolekovana s 5 dinarji, vsak izvod pravil po 2 dinarja in priložiti je treba še kolek za 20 dinarjev za odgovor. Nova pravila dobite v najkrajšem času. Prošenj na glavarstvo pri nas ne bo vlagala Piosvetna zveza, kakor na Kranjskem, ternveč jih rnorajo vlagati društva sama. •y Smrt znanega duhovnika. Zadnjo soboto je umrl v Mariboru, ko jc obiskal svojo sestro, znani minoritski pater g. Lenart Vaupolič. Blagopokojni je že dolgo časa bolehal na sladkorni bolezni, odrezali so mu celo nogo in zadnjo soboto mu jc tudi ta bolezen upihnlia življensko luč. Rajni je bil dolgo vrsto let gvardijan v minoritskem samostanu v Ptuju in župni upravitelj pri Sv. Trojici v Halozah. Iz Maribora s»o prepeljali njegovo truplo v ptujski samostan, kjer je bil pokopan minuli pondeljek. Gospod Vaupolič je bil doma v Ormožu in rojen leta 1867. Bodi mu ohranjen trajen spomin in večni pokoj njegovi duši. Mariborske novice. Zadnje dni so se vršili po vseh okrajih Maribora dobro obiskani shodi naše stranke. Na vseh teh shodih ter seslankih je poročal o političnem položaju in o delu za bodočnost poslanec Žebot. Praznik Matere milosti v frančiškanski cerkvi se bo obhajal letos dne 5. jaBuarja. Slavnost se bo začela zjutraj ob 6. uri slavnostno sv. mašo in pridigo dr. Medveda. Ob pol 10. uri bo druga pridiga in zopet slovesna sveta maša. Popoldne ob tretji uri bo zopet pridiga. — Iz Zagreba se je priklatil v Maribor nevarni vloinilcc Hubert Potočnik. V Mariboru se je hitro lotil svojega posla in v par dneh okradel sedcm slrank. Odncsel je iz njihovcga stanovanja, kar mu je prišlo pod roko, največ pa je okradel obleke. Ko je že v Mariboru prišel na svoj račun, se je hotel odpeljati nazaj v Zagrcb. Policija ga pa je aretirala v zadnjem lienutku, ko je hotel vstopiti v zagrebški vlak obložen s težkimi kovčegi, polnimi ukradenih predmetov. Aretiranca so takoj odpremili v polic. komisarijat, da ga zaslišijo. Ko pa je čakal zastražen na hodniku policijskega poslopja, se je nenadoma izrauznil iz rok stražnika, odprl okno ter po strelovodni žici, napeljani ob zidu, kakor vevcrica splezal na streho, od tu pa se je spustil v Šolsko ulico. Predno so se osupli policaji zavedli, je on že zdavno izginil. Svoje svobode pa se ni dolgo veselil. Ker se je pri skoku na ulico malo pobil in ker so mu na policiji odvzeli ves denar, je moral ostati v Mariboru. Ker pa ni mogel živeti brez vseh sredstev, je hitro obiskal par stanovanj ter ukradel, kar je našel. Postal pa je preveč predrzen, ter ponujal ukradene stvari v kavarni na prodaj. Neki policijski uradnik ga je opazil ter aretiral. Drugič so policaji boljše pazili na njega ter ga hitro oddali v sodnijski zapor, kjer zdaj daka na kazen, katero mu bo pravica odmerila. Umrla je na Pobrežju pii Maribora dne 15. januarja 1924 gospa Antonija Stržina, rojena Leskovar, vdova po južnoželezniškemu pcduradniku in hišna posestnica v starosti 73 Iet. Rojeua je bi!a leta 1850 v Ločah pri Konjicah. Pogreb se je vršil daiies, dne 17. januarja, popoldne ob 3. uri od hiše žalosti na Pobrežju na cerkveno pokopolišče istotam. Blagi ženi večni mir in pclcoj! V Sv. Juriju v Slov. gor. se je uslanovila podružnica Prolituberkulozne Lige (društvo za pobijanje jetikc in za varstvo siromašmh otrok). V začasnem odboru bo gospodje Breznar Franjo, posestnik iz Partinja kol predsednik, Krajnc Josip, kot blagajnik, Cujnik Mirko, učitclj kot tajnik ter Ferlinc Josip in lioškarič Peter kot odbornika. Ustanovil se je tutli poseben odsck za podpiranje ubogih šolarjev, ki tudi že pridno deluje. Dve žalostni novici od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Nagle smrti je umrl tukajšnji kmet Lorber Franc. Tembolj nas je pretresla njegove sinrt, ker smo ga vsi ljubili in spoštovali, kar je pokareia nepregledna množica pogrebcev. Z ljubezni polnimi besedcmi se je v imenu vseh poslovil od njega ob odprtem grobu g. župhiL Spomin na njeg^vo plemenito dušo in vzgledno žlvljenje pa bo mo ohranili v svojem srcu. Počivaj v miru, zlata duša! — Kjer ljudje skupaj priderao, ne slišimo ničesar drugega, kakor pritožbe o naši Soli. Že to, da plačujemo kazni, ker naši otroci vsled preobilnega dela in vsled griže niso mogli hcditi v šo!o, je očividna krivica. Kar pa dela gdč. Fras Pavla v 4. razredu, pa ni več prenesti. Da moia biti otrok tu in tam tepen, je jasno; pretepati pa kar celi razred surovo in brez csmiljenja, tega ne bomo več trpeli in to tembolj ne, ker so otroci tepeni zavoljo srbščine. Ko bi gcspodična le slovensko bolj prklno učila, bi bilo veliko boljše. Sedaj pretepa otroke in jih naznanja, ker niso mogli priti v šolo, a ko so »milostlfiva« v času najboljšega obiska si vzeli 14dnevni dopust za Sokola, pa ni bila seveda nobena napaka. Malo več ljubezni, gospcdična, in malo manje zaničevanja našega kmetskega ljudstva, pa bode bolje, če pa Vaše pretepanje otrok ne bo jenjalo, pa vemo tudi mi za tozadevne šolske poslave. Novice od Sv. Martina pri Vurbergu. Četudi se z našega kraja toalo oglasimo, vendar naj bo širna javnost prepričana, da nismo Martinčani med zadnjimi. Kaj šef S ponosom lahko povdarjamo, da se je ravno v naši župniji začelo zadnji čas prav mladenKko gibanje. — Marijiaa družba, ki se je pred kratkim popolnoma prenovila, je posebna čast naši župniji. Res, z veseljem smo opazili, da je lako velika množina Marijinih otrok pristopila k ruizi Gospodovi. Tudi Orli pridno delujejo. Cela fara bi pa želela, da bi se tudi bralno društvo začelo nekoliko inarljiveje gibati.^V preteklem letu je umrlo veiiko več moškili, kol pa žensk. Tudi narodilo se je več otrok ženskega spola, kot pa moškega. Unirl je v Spod. Ložnici pri Slov. Bistricr nenadoma gospod Tomaž Kamšek, bivši posestnik, tajnik okr. zastopa, knjigovodja okrajne hranilnice in ud načelsl\a Posojilnice v 70. letu starosti. N. v. m. p. Hvaleviedna naprednost. Iz Žič poročajo: Te dni so se v Zičah dovršila dela pri napeljevanju električne luči. Stroji so že v obratu in prvi poskusi so se dobro obnesli. Mi le čestitamo Zičanom, da so bili tako napredni in so z združenimi močmi, dasi po tolikih neprilikah in po petletnem zastoju dosegli, da se tudi Ziče in Dražavas mo dernizirajo in so v tem oziru eni izmed prvih v konjiškem okraju. Električna centrala je v Dražavasi, kjer ji je dai mesto in vodno mcč g. Vucej, in odtod je napeljan glavni vod v Žiče. Luč so si dali inš';alirati skoraj vsi posestniki obeh vasi in so s tem pokazali razumevanje za napredek, želeti je Ie, da bi jo nemoteno uporabljali v svojo korist Kedaj se bodo zganili še drugi v konjiškem okraju? V Konjiceh smo še vedno zaviti v nejirodirno egiptovsko temo. Žiče so nam dale lep vzgledl Zadnja dva zadružno-socialna tečaja se vršita dne 21. januarja (pondeljek) ob pol 9. uri dopoldne v Gor. Radgoni v prostorih Posojilnice (za sodni okraj Gornja Radgona). — Dne 22.. januarja 1924 (torek) ob pol 11. uri dopoldne v Ljutomeru v Okrajni posojilnici (za sodni okrai Ljutomer). V Gospodu je zaspal dne 6. t. m. v Cirkovcah pri Pragerskem posestnik Anton Dolenc. Blagopokojni vzgleden oče, skrben gospodar, 17 let je dekval pri posojilnid ter se trudil za javni blagor. Kako zelo je bil čislan ter spoštovan pri domačih faranih, je dokazala obilna udeleiba domačinov pri pogrebu. Blagi mož, počivaj v mirul Smrtna kosa. Dne 11. januarja t. 1. je bila pri Sv. Trojici v Siov. gor pokopana Ana Krulc, rojena Meznarič, sestra blagopokojnega častitega gospoda patra Nikolaja Meznarič, gvardjana in župnika pri Sv. Trojici v Slov. gor. Priporoča se vsem znancem in prijateljem v pobožno niolitcv. Vlak ga je razmesaril. Na postajališču Slovenjgradec se je zgodila dne 2. t. m. velika nesreča. Hlapec Martin Skodnik se je hotel iz postajališča odpeljati proti Dravogradu, kjer je služiL Skodnik je prišel prepozno na vlak in se v zadnjem trenutku še prijel, ko se je vlak že pomikal, za vrata zadnjega vagona. Pri tem oprijemu za kljuko mu je izpodletelo, zdrknil je pod vlak in kolesa so ga takorekoč prerezela na dvoje in ubogi Skodnik je bil pri priči mrtev. V cenilno komisijo za cenilni okraj Slovenjgradec (davčni okraji: Slovenjgradec, Marenberg, Šoštanj in Prevalje) so se slovenske stranke zedinile na sledečo skupno listo: dva člana: Ivan Vrhnjak, posestnik v Pamečah, in Ivan Rojnik, trgovec v Slovenjgradcu; dva namestnika: Miha Kumprej, posestnik v Št. Danijelu na Koroškem in Luka Držečnik, župan v Arlici. — Demckratje nasproti tej slovenski komprcmisni listi razpošiljajo dve drugačni listi, ki je pa mi ne sprejmemo. Posebej so namesto Luke Držečnika postavili nekoga drugega. Naši pristaši ostanejo pri zgornji skupni slovenski listi! Smrt našega vilega moža v Parižljah pri Braslovčph. O Božiču je zbolel, v petek po Novem letu pa je bil pokopan naš vrli sosed, modri svetovalec, skrben mož in vzgleden kristjan, SSle1;!!! starček M. Prislan. Do zadnjega je krepko in uspešno vodil vajeti svojega gospodarstva. Veliko in lepo gospodarsko poslopje, ki ga je postavil tik svoje hiše ob cesti v Št. Pavel, ier nova njegova hiša ob cesti na Polzelo pričata o njegovem neumornem delu in umnem gospodarstvu. Vselej se je pa rajni tudi živahno zanimal za dobrcbit eele občine in je rad pomagal s svojim nasvetom in s svojimi močmi. Zato smo ga pa tudi globoko spoštovali, ga svojim županom izvolili in radi njegovo. besedo poslušali in spclnjevali. Zabolela nas pa je tudi tužna vest o njegovi smrti, ki so jo naši novi zvonovinosUi po Braslovčah in daleč okoli po Spodnji Savinjski doHni, in v obilnem številu smo ga spremili na njegovi sidnji poti ter mu želeli za neutrudljivo delovanje na zemlji večni počitek pri Bogu ter za toliko vzgledno krščaosko življenje krono neminljive slave v nebesih. Nekaj posebnega v življenju vrlega mcža je bila njegova Ijubezen do> slovenske knjige in rvjegovo izredno veselje do potovanja in ga zato tem bolj občudujemo, da je toliko varčno in pa~ metno gospodaril dorna ter svoje gospodarstvo tako lepo urejerto zapustil svoji zvesti vdovi, sinovom in hčerkam. Ko ga je obiskal na Šentjanževo njegov sopalnik v Sveto deželo, g. prof. Vreže iz Maribcra, mu je dal s ponosom rozkazovati svojo vzgledno lepo urejeno knjižnico, ki vsebuje na stotine lepo vezanih knjig, pred vsem Mohorjeve družbe in Slovenske Matice.Česar pač težko kje drugje zastonj iščemo, v njegovi hiši shranjujejo vse šteyilke »Slovenskega Gospodarja« cd prve v letu 1868 pa do zadnje v letu 1923, tedaj bogato zalogo vseh 57 letnikov. Kaj, ko bi se za tako izrednost pobrigali v to poklicani činitelji! Ker je rajni toliko lepih knjig in dobrih časnikov prečital, mu je pa tudi tako lepo uglajeno tekla njegova beseda in si slišal toliko modrih naukov iz njegovih ust, kct bi se pogovarjal z zelo študiranim krščanskim možem. Zelo rad se je blagopokojni spominjal svojih potovanj po Italiji in v Rim ter posebno v Sveto deželo leta 1910. Natanko se je spominjal posameznosti tega in onegft kraja, različnih stavb, dogcdkov in razgovorov. Najrajši pa se je zamislil v svoje romanje v Palestino in. je navdušeno govorlt o svetih krajih v in pri Jemzniemu. o Križpotti, » Božjegrobni cerkvi na Kalvariji in o Oljski gori, posebno še pa o Betlehemu in rcjstni duplini božjega Deteta, o v tlak vdelani mramorneti zvezdi z napisom: »Tukaj je bii (Tojen iz Marije device Jezus Kristus«, o delavnici sv. Jo~ iefa in o drugih tamošnjih znamenitostih. Upemo trdno, •da blaga duša zdaj pri Logu gledaš in zavživaš, kar si na «emlji živo verovala, da moliš božje Dete in slušaš angelsko petje, da zahvaljuješ Marijo za njeivo ti skazano varstvo in da se raduješ s sv. Jožrfoir,, ki t; je pamagal voditi tvoje gospodarstvol Biagoslovitev novih zvonov v šmartnu ob Paki. — Zvonolivarna bratov Buhl v Mariboru je vlila za našo župjiijsko cerkev tri-nove bronaste zvonove, katerl bodo bla^oslovljcni in v zvonik potegnjeni v nedeljo, dne 20. januarja. Prijazno vabimo na cerkveno -slovesnost vse naše sosede. Tudi na ta načia ne bo šlo. Iz Smartna ob Dreti nam pišejo: G. Martin Zidarn, ki opravlja v Smartnu poleg drugega tudi pcscl glavnega prigunjač.a Samostojne kmetijske stranke, pu dela takole: Stoji ob strani v grabnu m posluša. Naenkrat nekaj zasliši in liopl po sosedu in z njim pred notarja: Plačaj toliko in voliko za Samostojno! Ali misii g. Zidarn, da bo pomogal s takimi »podporami« fetičnici na r.oge? In ali meni, ua bodo pristaši Slovenske kmetske zveze vzdrževali njegovo Samostojno? Ne bode nič, g. Zidarrv! Tudi na ta način si ne boste oporrvogli, kajti smrt zelene nesamostojhe in nekmetijske siranke je že sklenjena na veselje vseh poštenih slovenskih kmetov In na veliko žalost g. Zidarna. Da, da, bilo bi, bik>, gospod Zidarn, toda kmeije niso več neumni, zato pa nil Novice cd Sv. Petra pod Sv. gorami. Ob tridesetdnevnici nezabnega nani gospoda nadučitelja Emerika Moric so se vršile dne 14. januarja v župni cerkvi sv. Pctra vigiljc in sv. maša. Nabito polna cerkev je bila do kaz. kako je ljudstvo ljubilo rnoža, kateri je vedno in povsod v življenju kazal svoj vzoren značaj in svoje globoko varsko prepričanje. Tukajšnje katoliško Prosvetno društvo jc priredilo v nedeljo, dne 13. januarja V proslorih kaplanije «Krekov \cčer«, na katerem je nastopilo 23 fantov in deklet s krasnimi govori in deklamacijami. Nabilo polni prostori udeležencev so pričali, da se ljudstvo zankna za prosvetno delo. Vsestransko gibanje pri Sv. Križu nad JMariborom. Zaupni sbcd pri Zg. sv. Kimgoti nas je poučil, da edino SLS dela za našo korist in da bo politika poštenja končno zmagala. Po shodu je povabil tajnik našega bralnega druitva vse navzoče, naj se udeležijo naše prireditve, ki se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. Spored bo zelo zanimiv. Tudi drugi okoličani ste uljudno pcvabljeni. Odkar imamo nov oder, ne moremo več dremati in spati, temveč se pridno#urimo v gledaliških nastopih. Za zdaj smo si izbrali velezanimivo li-'dsko zgodbo »Verip;a<-. ki posega v življenje, kakor malokatera druga igra. Prija^elji svežega planinskega zraka in pristne domače zabave, ne pazabite na nas dne 20. januarja! Strahovit požfti v Splitu. Mesto Split, glavno mesto Dalmacije, je zadela huda nesreča. V ncči od nedelje na ponedeljek je izbruhnil požar v starem delu mesta, v okolici takozvane »Stare škofije«, ter se je z bliskovko naglico razširil po sosednih poslopjih. Med prebivalstvom je nastala strahovita zmešnjava, vse je bežalo iz gorečih hiš na ulico, prepustivši pciaru celo svoje imetje. Bila je velika nevarnost, da ogenj ne ur.iči celo mesto, k; je preeej večje od Maribora. Požar se je na eni strani že prav nevarno približal stolni cerlcvi, iz katere so morali Najevetejše prenesti v neko drugo cerkev, na drugi strani pa |e bila v nevarnosa staroslavna palača, katero si je zgradil za svoje bivališče še stari rimski cestir Dkklecijan, man po svojem strahovitem preganjanju kristjanov. Palača je stara že skoro 1500 let in bi sedaj sigurno zgorela, da r»e ni posrečilo požarni brambi po obupnem celodnevnem napcru požar omejiti. Skcda je cgromna ter je zlasti težko zadela katoliške organizacije v Splitu, katerim je pogorel njihov dom, tiskerna, knjigarna ter posojilnica. Zgorelo je veliko poslopij ter se ceni škode na nekaj deset milijcnov dinarjev. Razbojnik čaruga. Skoro vsaka pokrajina v naši državi iiiia po enega in še več tolovajev, ki so se proslavili polom drzno izvršenih razbojništev in preprosti narod je polcin ta tolcvajslva ovil v pravljice, ki se širijo od roda do roda. Od prevrata sem je bil strah in trepct rcle Slnvonije razbojnik čaruga. Irael je svoje pajdaše in s terni je izvršil bogzna koliko razbojništev na najbolj drzen način. Žandannerija ga jc zasledovala že leta in leta, obiasti so razpisale visoko nagrado na njegovo glavo, a Čaruga sc je vedno nad vse spretno iztnuznil iz vseh zanjk, kalere so mu nastavljali. Najrajši je i opival z žandarji in oficirji, od katerih je izvedel vse ukrepe, kateri so bili izdani od oblasli, da se ga nlovi ter preda roki pravice. Večkrat je napravila žandarmerija po obširnih slavonskih gozdovih cele pogoto ?.a. njim in njegovo bando, a v takih slučajih se je Jovo f.aruga umaknil iz slavonskih gozdov za nekaj tednov v Zagreb, ali pa kam na morje in tamkaj razkošno živel ter se gibal v najbolj&ih družbah tako dolgo, da so Ijudje in o!)las!i po blavoniji nekoliko po?:abile nanj in na njogovo zadnje razbojništvo. Veliko sc je §;ibal Caruga tudi v Vinkovcih, kjer je malo pred arelacijo popival z vinkovškim policijskim koraisarjem. — Kakor za vsakega roparja, tako je bila tudi za Čarugo Ijubezen pogubonosna. čarug?. se je zaljubil v ncko Mando Smolčič v Retkovcib in jcj tudi pisarii ljubavna pisma. čevljar Rajčcvič ni holel napraviti za čarugovo Ijubico čevljev in sc je izrazil, da on ne dela za roparski denar. Te besede so prišle na uho žandarjem, ki so napraviii pri Mandi preiskavo in tamkaj ?o našli tudi pismo, ki je bilo naslovljeno na Manio in podpisano od necega Drezgiža iz Vinkovcev. V tem pi&rnu je Drez- gič (Čaruga) omfnil nekaj o požaru, ii je bil tlste ctni podtakiijen v vinkovški okolici. Žandarmerija sc je torej lotiia zasledovanja tega Drezgiča in ga res tudi izsledila v Vinkovcih. čaruga, ki se je izdajal ˇ Vinkovcih za Drezgiča, je ono noč, predno so ga prijeli, popival v družbi kapelana Angjelkoviča v vinkovški kavarni do 5. ure zjulraj. Nato se je podal v svoje stanovanje, imel j« 5 sob in tamkaj v sobi zaspal kar na tleh. Ob pol 6. uri zjutraj so ga zbudili žandarji, ki pa niso znali, da so naleteli na Čarugo in ga aretirali. Iz Vinkovic so ga odtirali v zapor v Osjek. V zaporu je še le priznal, da je oji oni grozni Čaruga, na kojega glavo so oblasti razpisale celih 50 tisoč kron. V samotnem zaporu so Čarugo krog in krog zastražili s celimi četami žandarjev iz bojazni, da bi jim ne pobegnil. Pri zasliševanju se obnaša lolovaj dostojno ,po največ vcselo in vse priznava. V svoji celici si celo večkrat popeva in pritožuje se saino radi tega, ker je preveč vklenjen v verige. Čarugo dolžijo 18 razbojništev in med temi 7 umorov. Čaruga je komaj star 28 let in rodom iz Bar v SlavonijL Tudi več Čaruginih poanagačev so že vtaknili pod ključ. O Čarugovih izpovedih in o poteku te zaniniive obravnave še bomo poročali. Kako je kaj po južnih krajih naše doinovine. Sicer imamo pri nas v Sloveniji ;udi precej ostro zimo letos, a ta naša zima se ne da niti od daleč primerjati z ono po Bosni, južni Srbiji, Macedoniji in Črnigori. Po ravnokar omenjenih pokrajinah je zapadel letos tako visko sneg, da je promet med posameznimi vasmi in kraji onemogočen. Ljudje po vaseh si izkopavajo v sneg tunele, da lahko hcdijo eden do drugega. Sneženim metežem je sledila ostra zima in je ravno v Macedoniji že zmrznilo več ljudi in jažno od Skoplja celo ena žandarska patrulja. Macedonski roparji-hajduki so se ravno radi cstre zime sačasno izselili v Albanijo in Grčijo, kjer kupujejo orcžje in strelivo za spcmladanske roparske pohode. V Bosni so se po javile čisto v nižavah cele gruče divjih svinj, ker je na planinah preveč snega in zgornja plast snega je takc trdo zmrznila, da svinje ne morejo dorovati do zemlje in do korenin. Po bosanskih nižavah in lo posebno ob manjših potokih streljajo kmetje in lovci to svinjsko divjačino. Posebno hudo zasnežena je Črnagora, kjer je vsak promet izključen in ubogi Črnogorci stradajo, da je joj! Že zopet potres na Japonskem. Se tega ni dolgo, ko smo poročali, kako je razsajal po japonskih otokih grozen potres, ki je pomSil na tisoče in tisoče hiš, več stotisoč ljudi je bilo ob življenje, celi otoki so izginili pod vodo, novi ognjeniki so začeli bljuvati itd. Sedaj je prišla že zopet iz Jeponske vest, da so imeli tamkaj nov potres, ki je uničil 600 biš in bcgzna koliko človeških življenj. Potres je razsajal v dveh največjih japonskih mestih, v Tokiju La Jokohami. Na železniški prcgi je bilo radi potresa prevrnjenih šest vlakov. Podrcbnih in natančnih poročil o tej novi strašni nesreči še ni v Evropo, ker je potres uničil telefonične zveze. Za celo Japonsko obstoja nevarnost, da enkrat radi potresnih sunkov in bljuvanja vedno novih ognjenikov izgine v morju in se bodo prikazale iz morja čisto druge nove zemeljske pcvršine. Krajevne organizacije SLS, ki so nadalje poslale poročila o sejah in občnih zborih tajništvu SLS v Mariboru, so: Vurberg, Sv. Barbara v Slov. gor., Olimje, Sv. Križ pri Moriboru, Nazarje, Novaštifta, Tezno, Št. Peter pri Mariboru, Slivnica pri Celju, Sv. Mai|eta niže Ptuja, Gornjigrad, Mozirje, Zavrč, Svetinje, Sv. Jernej, Šmertno pri Slovenjgradcu, Braslovče, Artiče. Šmarje pri Jelšah, Št. Janž pri Velenju, Zavodnjev Žiče, Ptuj okclica (župnija Sv. Petra in Pavla), Smiklavž pri Slovenjgradcu, Brezovica, Ru5e, Pišece, Maribor (vseh pet okrajev), Teharje, Sv. v Slov. gcr., Sv. Florijen pod Bočem, Prevalje. Ljudska posojiinica v Celju (Hotel beli vol) obresluje liranilne vloge po^i-nši s 1. januarjem 1924 od 7 odstot. do 10 odstotkov po dogovoru. Rentni in invajidni davek plačuje posojilnica iz svojega. V Celju, Razlagova ulica (poslopje hotela Union), se je otvorila nova trgovina z žitom, n.oko in vsemi deželnimi pridelk. Dobi se vedno sveža prvovrstna banaška moka v nezamenjanih številkah. Ker je podjctje stogo solidro ia pošteno, ee ga vsem toplo prjporoča. Tiskevi.ie za napoved dohodnšne ima v zalogl tajništvo SLS v Mariboru, Cirilova tiskarnn, Koroška cesta 5. Cena izvodu 1 dinar. Iz Vajgna pn Jarenini je sprejela Dijaška večerja v Mariboru 67 -dinarjev kot novoleino darilo male Milics Zupaničeve. Bog jo živi!