STEV.—NUMBER 1». vMk Orlj IrntUtm »4 POVIŠEK lil h stavKO 1. JUNIJA. praVIJO 2eleznicahj1. Uoijski načelnik zatrjuje, d« no more priti do nobenega kompro flto glede zahteve po 10-centnem porišku. VBA POGAJANJA MED DE LAVOI IN VODSTVOM ČUKA ■ fiKIH ŽBLBZNIO V ZA * STANKU. Chicago, HI. — Predsednik unije nadceatuih železničarjev je na-zosnil, ds bo oklieona stavka na poulični in nadceetni železnici v Chicagu dne 1. junije ali pe tekoj prve dnTpotem, čo ne dovoli železniško vodstvo železničarjem deseteentnege poviška no uro. Mr. Bruce je govoril eamo zz uslužbence na iiadeeatni železnici, ko je nzpovedal atevko za dan 1. junija. Ali vsem pa je dobro znano, ds mislijo železničarji na pouličnih progah iato. Članztvo o-beh panog čikeških električnih železnic je obvezano poetopeti vzajemno in ekupno v vaeh pogajanjih a družbama. "Ce ne bo uatreženo železničarji zahtevi, a katero hočejo doze Si staro mezdno leetvico, pred 1. junijem, potem je Čieto gotovo, da pride do stevke," je dejal Bruce. "Delavci so upravičeni do take zahteve. Ta je popolnome pravična in umevno. Ko so sprejeli lani mezdno zniženje, so menili in upsli, ds bodo padle oene vsem vsakdsnjim življenjskim^ potreb-ačrnsm. Ali zgodilo se je revno nuprotno. Vladna poročila kažejo, da se je draginja ie pohuj- SI Delavci so ee aa sva- jo zshtevo po skrKtsin premislč-ku in poudarku, in prav hudo ae moti tisti, ki misli, da ee bodo dali potoleHti topot. "Budd previ, do nimete družbi densrja za povišek. Ali nem «e pa zdi,, de go imate. "Če bodo pogejanje prekinjena, in če ne bomo imeli mi niče-ur predložiti deleveem dne 1. junije, bodo ti odložili delo ter ze-ctavksli." Predsednik Budd ja slovesno izjsvil, de imete družbi komej toliko densrje, da morete pleče-vati obresti za zvoje obveznice. Ti 'reveži' si nieo ničesar mogli prihraniti ze zvoje delničerje. De, eelo tsko slebo nesejo čikaike železnice, da sta imele družbi |1,-748,332 izgube, je jedikovel železniški megnat. Unijeki načelnik je neposled naznanil, de se zdi njemu in njegovim toverišem vseko nedaljnje pogajanje brez pomene, in konference je bilo koneO. KUKLUKfll DALI ULTIMAT VBTKBAVOM. Richirood, W. Ve. — (Ped. PTesz.) — Kuklukaklsnovci 'eo pozvali napredno orgenizacijo dosluženih vojekov ">Vorld Wer Veterans". ,da nej sepuzti West Virginijo ali pe "nej si pripiše posledice". Poziv zo ne-slovili ne predsednika organi-ije v državi l.awsona McMil-ona, ki pa . je odgovoril ku-kluksom: "Naša organizeeijs veteranoV bo živela v VTest Virginiji', ko vas več ne bo." 1 minnesota utegne ■biti zora ToifiCE VOJNIH PK00K0V. za«-Hor SINCLAIR V BOJU ZA SVOBODO GOVORA. Sklical je nov javni ahod na Li-bertj Hillu v lan Pedru. j Los Angeles, Cel.—(Federated Press.) — Upton Sinclair, socis iistični pisatelj, je neznonil v torek na tukajšnjem zhodu, katere ge je priredila Unija za ameriške civilne evobodščine, de pojde vnovič ne gleeoviti Ubertv HiU nad loeengeleškim prlstenišeem v Sen Pedru čitet ustkvo Združenih držev. Trideset moških in ženak se je zavezelo, de pojdejo a njim. Sinclair je dejal v govoru, da jo policijaki načelnik Oake orod je Hemmond Lumber kompeaije Sam je elišel — je rekel Sinclair — ko je Hemmond v pisarni Mer ehants A Manufeoturer'š Aaeoel ation udaril e pestjo po mizi, sa-htevejoč, da predsednik druŠbe Rioe razbije atevko priatanlšČnih delavcev s silo. • "Dvajset ledij s lesom počivs v luki in moj les moro biti ialo-šen no suho sa vsako eeaol" *Je drl J«'je P aretovati stavkarje. Sincleirjeve afere je razburile Los Angeles do temeljev. Zespe-no mesto se je zdramilo. Kamor greš, v cerkev, na ulioo, v hotel, delevnieo eli beznieo žgznjerskih tihotapcev, povood slišiš glasne debete o Sinelairju in njegovem boju za evobodo govore. Mnogi mu dejo prov. in simpatije zenj se širijo. Neki sodnik je čeetitel Sinelairju na cesti in promlnsnt-ni odvetniki so izvolili odbor, ki nabire podpise za protest proti policijski represiji svobode govora in zborovanje, ketero jemči uzte-ve. vi najbrž župana Frttaeka aagvo-jega kandidata V senetorski mi, na katero politiki g LA POl 8ENAT01 BB TDBLBtZ KAMPANJI ▼ It. Paal, Mlnn. — Vojni tero-rišem, ki je obrnil j>ozotnoet na Minneeoto, utegne sebeanetl v tej drževi rodi oenotorako borbe, na ketero eo obrnili evoje oči vol politični poglavarji v tej delelL V polnem aaauhu je eedaj gl banje, ki etreml aa tem, da po-stovi kmečko-delevska stranka drja. L. J. Friteeha sa avojega Sinclair je naanaall, da bo so-pet Čital ustavo na Libertj Hillu. BarneoVa detektivska egentura pravila delavca po nedolžnem 10 let v ječo. eatnoIelesUBki. nameščenci satevkejo 1. junije, oko dobe po viška mezde ryan je pogOrel v svoji leatni kvi a evojo protldervinlitično panjo. tjBaldwin je nosledtl Lewa na Anglaškem. *V franooaki zbornici priporoča jo roakoaanje Nemčije. 40,000 fešiatov izztopilo 1« stranke v Italiji. \ J Mednarodni socislistični kon gres v Hemburgu obsodil britski iilt Imet Rusiji. Kitajski vojaški banditje nieo eksekutireli ujetnikov. kendidato v tej ia^ntik^nes^Uk^e p^^Sj^ KITAJSKIM EKSEKOCIJ NI BILO Idrulenš države ao bodo direktno ooaajaie a bandKi in plalale v .. . ooKupnino. ( Med vojno je bil župan meata New Ulm in to je le danee. Mj-ščenje eo imeli ehod, aa katere« eo protestiroli proti temu, da b Združene države uHailo evojo nevtrslnost ter ee pognele v vej ni vrtinec., Župan Fritaehe ae ja vdelelil tistegs shoda. NI pa imel ga govore na tiotem kekor pravijo. Ali veeeno po gf je odete vil tedanji governor J. A. Burnqulat ia razloga, šel, da je bil preveč nemlfcege mišljenje., Skoro v istem laau je eeaateg Frank B. Kellog zehtevsl v eeno-tu v Wa*hingtonu, naj bo aena« tor Lo Follette ia Wtoeonalaa po* »ed aaetopaiki peklngske vlede dspgaj, 81. maja. — Dael « je rek ultimata aučovakih banditov potekel včerej s jut rs j, ni še nobe-nega poročilo o eksekuciji dveh ali štirih ujetnikov, kekor eo so-grozili banditje. Kitajeke čete eo a# umaknile šeet milj od krajo, kjer aa nahajalo benditeke čete " ujetniki. Pogajanja LETINA V BVROPI. Waahington, D. O. (Federated Prniu.) — Splošna evropeke letina dobro kože povsod razen v I tali ji in Jugosleviji, kjer j« bilo premalo dežje. Teko poroča mednarodni poljedelski zavod v Ri mu tukajšnjemu poljedelakemu d'1'srtmentu. Letina je v Nemčiji aed po vprccnoetjo dobre. Ne Irskem o dobro io v Romuniji selo do bro. 2ito kože ne Poljskem bolje Jf&kor nsvedno vsled 'milege in dobrodejnege deževje. Iz Ogftke proeejo, de se ozimins izboljšu J*, in pomlsdns eetev dobro na« Podnje. M,000 mark aa dolar New Tork, N. Y. — Nemšks »uarka je doeeglo nov rekord i pvlanju. V torek je bile no new Toriki borzi kvotirene .0017*4 r' nte, oziroma več ko M,000 za fn ameriški dolar., Sedem biljo-nov merk v papirju je denea v obtoku v Nemčiji. ker da ja veiel^ m Razkosanje Nemčije. v franooaki abornid aa govori o tem. — Debato o okupaciji Poruhrja jo v teka. Pariz, 23. maje. — V francoski zbornici je dsnes ne dnevnem redu debete o zunsnji politiki fren coeke vlsde, predvsem o repereci jeh in položeju v Poruhrju. Dol go čese je Poincere odlegel to debeto, ker mu je zelo sitne. Pri glešenih je veliko število govornikov in razume se, de so m*d njimi mnogi nesprotniki Poineerejeve politike. Včeraj je radlkelec Alftfed Msrgaine augestiral, de se Nemčije rezkoee. Dejel je, de okope-rfja ni h rske kotline ne bo nikdar dobičkonosna, dokler se Prusija popolnoma ne odcepi od oetele Nemčije. Večine poeleneev je molče prezrle to sugestijo. — V4sde zshtevo, de zbornice odobri kredit v vsoti 140 miljonov fren kov se kritje okupenjekih etro škov V Poruhrju. ' hieege ia okolieo: V petek i«*no in hlodao. Lekki vzhodu'. *'frovi. Temperetara v zedeiiH urah t nojvilje 17, najnižja Holaoe izide ob & JO, zaide ob SLADKOBNO TFBAiANJB BB- IMKO MOBDA PBIBODNJO ^ smof WeeWngton, D. O. (Federated Preee.) — Deogkertfjev depert ment bo imel zopet prebevlti ne kej sledkorje. S tožbo proti aled kornim verižni kom, ki jo je po tianilo neurjrorlko zvezne aodilče no štren, se bo pečelo nejvilje zvezno sodiščs ns priziv enkrat prihodnji teden. Nekeko prikodnjo zimo je ejdej prasko vsi i koočoe rešitve. Ned-tem po gre siadkerea J«e va«or teden za tednom boljio-Jj^ Okorni baad,^ H-|CW. nuo evoje gnan ia aenata, bil ponovno izvoljen za senolorje v wisconsinu. Tedej je dobil teko ogromno večino ljudekih glo-sov, kakor je nI le noben eenator-eki kandidat poprej. In lani je vrieeonainaki eenator aeb velike pripomogel k teniu, da je bil aa-nator Kellog porešen v Mlnne-eotl ' U Follette ee je eedaj krasil, da namerevo igrati volno flogo v eedenji senetorski kampanji v tej drševi, ia le bo dr. Fritsohe kandidat, potem bo med dragimi tudi tisto vprašanje, ki ga je is vojevel U Follette v svoji lastni državi. Veliko število kmečko-delev skih voditeljev je eedaj eveetib, da pride Lo Follette v Minneeoto Zeto eo nepeii vee evoje moči, de dobe drje. Fritoeho v tekmo. Ko kor pričekujejo, bo sdrovaik ts teden vlošil kendideUko priglasi tev. Ia če U eteri, potem bo glev no bojno geelo "svobodno beaedo ln evobedno zbor o Ven j V, ia Le Follette bo vodil to borbo. Drševai senator James A. Cer ley iz Ploinvietre bo demokrat ski kandidat so eveanege senetor jo no izredni volitvi. To so skle-nlli na eeji drlavnego eeatraloege odbora v St. Peulu. ' • iubonditi eo no mrtvi točki. Teč eto ameriških poamillakov r azila predlo«, ki jo atremil ao tem, da U ae smeli rabiti oerkve-nega doaarja ao uloaje evoluotj-aka teorije. BRYAN JB SIOBB ISKRBN IV POATBN, AU JB P A V BUDI ZMOTI, JB DBJAL BABB. Xad. — William Jenningt Brjran je bil poražen, in pristaši evolueijeke teorije eo ei isvojevali zmago dne 22. maja, ko je generalna presbltsrijansk« skupščina glaeovale proti njsgovi resoluciji, s katero je hotel auha-ški spoettrt prepovedati šolam aeuk o* evolucijonerni hipoteal pomočjo in uporabljanjem ee^ kvenlh eklodov, Skupščino je eprejela nado-mestno resolucijo, ki jo je pred ložil John Willie ia Paaadene. Fundamantatiati ao ee hudo potegovali aa Brjranovo resolucijo Teko vlkernega la vreČsga boja le ai videla geaeralaa skupščina, odkar je bil pred trideoetlmi le-U odstavljen ln liključen ia oerkve Charles A. Briggs, ksr je smatral a veto plemo stare saveee sa izmišljeno bajko. V končnem boju ate al atala lajik proti lajikn Baer in Srpan naaprotl. Baer je dejal, da je ai-eer Bryen polten in iekran, aH ja pa v velikanski amoti, ker se bori proti teoriji o evoluciji. "Jas ugovarjam laja vi brata Beera," je vakilknil Bryan, ko mu je akupMina dovolilo patnajat minut čaaa, da odgovori B«erju, ki je bMldr v Oellloralji. MNe o pri vel je se nepld v svrho, de ee ujetniki rsšijo a orožjem is rok ben-ditov. Vlede v Pekingu je ebeolutno brez moči, da bi kaj storile. Oi-vllaa vojnjt visi aa tenki niti Po-slonel v pekingak cm perlementn, ki ie doVp čeee nieo prejeli nobene pleče, eo ze pretili, do ee proso- povabit NOVA OVSTKA BBAKOUB V KALIFORNIJI. Seoremsnto, Cel. — (Feder. Prem.) — Nižja abornieo kali-fornsko legislature je eprejela resolucijo, e ketero poaiva kon-grea Združenih drlav, naj sprejms sakoa, ki neredi atevko na želeanieah in vaako drugo splošno stavko' aepoetavne. Reeolucije je neperjena proti atavki mehanikov, ki |e (reja vaieah Kali- od lanskega julija v dela veeh šeleandkih družb v forniji, rasen Northvreatern Pifeifle, ) | Me BRKI IN TIRKI VLE $EJ0 MEČE. Grške in turške lolt kila v Tla-Nj« - ZavsttUripoeredujeJo Ijeusenno, 13. maja. — Izmet paša je anočl vprašal vodjo angio* kke delegacije Horaea Rumbolda, kakšno «talii*» vama Anglija, ako pride do vojne med Grlko ia Turčijo. Rumbold nI dal Izmetu nobenege pravega odgovora, vprešel po je voditelja turške do-legaolje, če bi Turlijo eprejela Karegeč in aapedni breg Marlee a železnico vred do Carigrada na-meeto odškodnine v denarja. Dejal K da mogoče pridobi Grke aa to propozioije. Turki ashtavsjo velik koa teritorija ob Mariel, todo kontnega odgovore ' nieo dali. Grki pravljl, da ae dajo od* Ikodnine v denarju, ne v teritoriju. Vojna je torej neizogibno, oko ae odneha to ali ono atreaka. Vealseloe je zsgro.il, da aapmrti ta teden, le Turki ae jngo- le v Kanton, kamor jih je dr. Sunjateen, predeednik kitejeke Republike. Waahington, D. O. — Hardin-gov kabinet ee je v eredo posveto-vol o kitajski eferi. Sklenjeno je bilo, do emeriške vlede stori vse mogoče korake v prid šestih Ame-ričenov, kotori so ujetolki ki-tejskih vojakih benditov. Ameriški poelenik sočne tekoj direktne pogejenjg z benditl in če je trebe, nej pleče zehteveno odkupnino, ketero bodo potem Združene drževe tirjele od kitejeke vlede. BITil iMBBliKT VOJAKI TL BOTAPOI B tO Alf JIM Okieofo, BL — ponoči je poUoijo prijeU tri mo-ške, ki eo pevodeli presenetljivo sgodbo o žgeajerakem t i ho Up etva v Cbioogu. Izpovedali ee, do eo člani dvej aetglave družbe, ki seotoji iz somih bivlih zveznih koojenlkov, Bekli ao, da eo nejveš igonje spravili v Okteego, odker je bile uveljevljeae prokibična peeUve. Vsi trije asožje eo roojeai. Te rane ee dcfeiii začetkom eodoje ge tedoe, ko eo ee a drugimi člani v boj e zvoje drufbe izpustili etrežaiki, ko je Ao sa soeefbe ko oplembo Semoeleeve žgeojerne v Deotevdie, Ky. Podeli eo Bvekoo sliko tege bojo, v koterom je po ajik moe njo obleiole mrtvih vol ajik poj dešev ia etrašaikov. Rekli eo. do eo napodil eelo vrelo keatatkih šgoajorea. ia katerih eo pekvadli vel tkmš goiooov igoajo. Petem eo ae tenke rasle šili. kofco ae devajeli Igoaje v Baldwin ja nasledil Lawa. Ouraon je bU lgnoriran vsled premešaš delavske opo-« alalje. London, 23. maje. Steolejr Baldirln, finančni minister v La urovem kebinetu, je bil včeraj imenoven minietrskim prsdeedai-V pondeljek bom Veliko Briteoije. Beldvria je sprejel Zunanji minister lord Curaoa, o katerem se je trdno pri-^ekovalo, de neeledi Uwe, je bil v zednjem momentu ignorirea. Zaupniki koneervetivne etrenke, Id so konferiroli včeraj predpol dne n kraljem, eo nedvomno sveto-voli zadnjemu, noj prezre faraone veTed prevelike opozieije le bori tov in llbereieev proti njemu Mnogi kooeervotivei somi ep bili proti Imenoven ju (ur tona, ker nolejo plemiče no čelu vlede. Iz teh razlogov je merki Curzon pogorel. Meti porote je, d% je Curzoa zelo poper jen rodi poraze in mordo odloži mlaietretvo zunanjih zadev. — Oetoli minietri Mo danee forme) no reeigaireli, na ker jih Beivifl zopet imenuje; lahko pe do kekih melik aprememb v demolerarijo proti tej aodevL maram, da bi kak rapublikaaaa apeliral na republikanoka predsodke e tem, da se dotike mojih demokratskih naaorov. "Jas aam po mogel temu narodu, do je dobil proklbieijo. AU ate vi etorill kaj vel, brat Baer t Ali nisem imel prav v tistsm bo-jat Pornagsl sem temu aerodn k splošni ženski volilni pravlel. Ali ste vi storili več od meaet Ia ali imsl prav tedaj f Vedite, da eem ae vdeležil boja v osmih vslildk narodnih reformah v aadnjih petindvajsetih Istih. AU aam se omotil v tistih vprašanjlhf" Poraz glsds evolneljonarnega vprašanja je prišsl ned Brjrana potom, ko js dobil tri amage v aknpščlni. Delegatje ao aprajeli njegove reaolueljo, po kateri moro vaak duhoven, vsek cerkveni uradnik In vel dijokl no preeblterijeneklh šoleh podpisati zaobljubo popoln' abetlnenee. Nobena šola, ki ima kakega nekrietjane zo odgojltclje in utitelja, ne eme dobiti noben* podpore iz eerkvenege eklede. Nedelje so gleeoveli dslegetje so to, de posovs preeblterijooske eerkev vse učitelje na državnik ttniverzeh ln kolegijih, nej ae ne pedejo kristjeaeks religije. ' —C- Maeeollal n M. 40,000 faHetov v NeepoUtonijl M je obrnila hitet. Rim, 23. maja. —BenitoMu.^ lihi je odložil poeet Neeple, kjer ee je ekuhele velike krize se njegovo fešiatoveko stranko. Veš ko 40,000 fašistov je imtopilo U etrenke v proteeto, ker je M um lini eprejel neeionslists Koeee i stranko. Več fešietovskib voditeljev je pohitelo v N»spel, de potololljo fallotovako rebele, oko je Bel4win je star mišljenj« >e bolj " kekor polMiler eli mm je kj-r ao in Zopodno Traelio. Torki devejo ttoetove ne Meriel, do preprečijo hiter prehod grških let na njihovo gtroo. Turki v Loseni niso v skrbeh radi grlkih grolenj. "Ako koče jo Grki no«o vojno, jo lehko imajo," jo dajal lekonično izmet pela. Kake poelediee ho imelo eventualna grlko-turlko vojna se oetele države na Balkeuu, ee le ne ve. Mol nos ^ po je, do se sopleteta Jugoalevlja in Bolgersko v nov konflikt. v London Undol, 23 meje. — Odgovor sevjetekr vUde ae engloško aot« je prišel v lioodon včerej popol dae. Leonid Kreain ee danee se Canumom — Admirali tete soniks veet, de se britske flote od previ je v ruska vode. fondt rs nje engl#4k»h vojnih dol Prihodnji poodrljek predsednik koneetritanju grlkih ___ šet ob Mhi Merici, ki deU VakeJ- Nanburikl kongres. Zborovale 1 obsodili Ourronov alti« mat Baaijl ia napovedaU boj reakoijl. Hamburg, 23, maja. Kongres dveh eoelolistišnIH internoeioaal je všeraj obravnaval angleško-rusko kriso, Angleški dslegetje so oeforamlno diakut rsli o edinostih alvladanja DcJevake etrenke btlšnjl bodočnosti na Aagle-šfcem. Nove volitve v Angliji aled* veš dolel in soeieliotl upajo po veleti poriomenterao skupino ia priti k krmilu. Artbur Heni!ers',i«, ki je pred-aedovel včerajšnji sejt kongreee. je oetro obsodil englelki uit Ime t Movjetoki Roeiji. Rekel je, da ae eieer etriuje s taktiko aovjetov, posebno s gjibove politiko ne prem Turkom ne, todo nn je proti vae-kemo ultimatu v kritičnih altue rijek. Abreoiovič, so*'6pnik noskih menjševikov, je tudi aepodel uiti met In podpri ller.dereoaa. Kon gres je neto sprejel protestno re-solucijo proti ultimatu Velike Hritenije. Ne dnevnem redu je aa Irt u eistemsti^ni H proti vsej reakcij!. ipoaska vioda Je Madrid, 23 maje e- Denee je M le otvorjene novo špeoeko zbor nieo. Vlede je nervosaa, kejtl krize s Vetlkeoom in glede porese v Maroku še al kontne. V ermodi greši revoNe redi meročeneke knzr Na7o*nine: fedinjeoe •d leta ia ll.fl so tri < N«»lo» m tm, bar ima *tflb a Ibt—t "P R O S V E T A" j| I. I A l ■■■i. CUmm. lllUtti. jSr T ."ST. i**T ——- i E!■XI €HB T EMM EHT J HatUaal S—eftl SS^T"" •Uepaja a. pr. (Maj* >!•«) in V ' laai daeeeoi *rtekU raai aa ••Uvt Uat. IZ IASILBU. NARODNE krožju ao Delo m li •ki barom luiv/iliii« povoijne. po- MAJA, 19». oknikjda n io molki na . Doki« pa STAVBINSKI PODJETNIKI ZOPET IZZIVAJO t višali plačo aa deaet odatotkov. pa vsak kolilkaj raaaodan delavec uvidi, da ta pri-boljlek njemu prav malo koristi, kajti kspiulistični aiatent je tak, de ti da v eno roko deeot centov, ia drufe ti jik pa iamakne dvaj-aet. Čim ae plača komaj nekoliko povile, ti pa živilske potrebščine tako podralijo, da človek ne občuti priboljška. Delavec je na U način vedno na izgubi. Je pel narobe a vet. V naši naselbini je rojak Frank Žagar pričel avojo obrt in odprl čevljernieo. Kolikor je znano,>je dobro iaolen in larežbsn čevljar. Ne smem posebiti povedati, da amo imeli dne IS. maja " perti". Bila je to prava veaattca in aabavali amo m veeeli ia ke M je delal dan. Pa la tedaj smo rekli. "Mi pa ne «remo dam-" Prilel je Lnkainae je ponndil, bo vaem skuhal "frušUk". BUi amo sadoveljal, aa dogovoriU in ie mahnili aa njim. To ti ja bife megleno jutro, a ne novem, kako meglo amo imali. Zdelo ae ja, kot U bila trkala akupaj vroče kak-fornijsko eolnce in« afverna lune. Zato pa je bilo osrsčje vedno bolj oblačno, dokler ae ni etoril popoln mrk. poadravim vae, a poaebno ves«-le ljudi I — kaj bi to je prav. gajale tak« Veti, kakor ai up«ti na atolnoet in predek. Beanici na ljubo moram reči, da je jako malo Slovenk, ki imele volilno pravico. Ia ako jo imele vae ameriške Slovenke, nobena ne be postala predsednice Združenih drla v, kot ai morda tatera misli. Poduka in izobrazbe amo še vai potrebni, aurfje in lene, kar pa ne dobimo is takih dopieov, v katerih ao napadi. Časi aa raa isprc-m m je jo, pričelo se ja opisovanje |"divoraih", zdaj pa smo čez, ds ne vsmo, koliko milj ^delamo na uro. PrifU amo le do sartvih, ki >odo prisiljeni odgovarjati. ČiUUlji in čitateljiee "Prosve-te" ter člpnstvo 8. M. P. J., le tako naprej, ako ae vam vidi tako pisanje potrebno in koristno se dsnsinji družabni rad. Boljšega si menda ne moremo leleti in ga pričakovati. — Naša družinske razmere. Stavbinski podjetniki, katere podpirajo člani tako-zvanega Meščanskega komiteja, zopet izzitajo atavbinake delavce v Chicagu. Najbolj ae iirokouati Tomaž E. Don-nelly, predsednik Meščanskega komiteja. On naznanja, da so odborniki organizacije stavbinskih podjetnikov Building Construction Employers Aasociation pristali n* sporazum, po katerem bodo podpirali razglašeni Landiaov odlok do leta 1925. Poleg Ce izjave je le rekel, da je govorica o splošni stavki stavbinskih delavcev v Chicagu aamo veter in da bo Meščanski komitej nadaljeval a stav-binskim delom z neorganiziranimi delavci. Povedal Je tudi, da je Meščanski komitej nastavil v štirinajst odprtih stavbinskih delavnicah 41,560 delavcev. , Strokovne organizacije stavbinskih delavcev so site tega bramasiranja Meščanskega komiteja. Po svojih odbornikih so povedale odprto organizaciji stavbinskih podjetnikov, ako podjetniki ne nastavijo organiziranih delavcev na stavbinskih delih, tedaj preneha delo na stavbah sunaj mesta s prvim junijem, ki so pod njih jurisdikdjo. Komu je koristil Landisov odlok? Mali stavbinski podjetniki nidb imeli najmanjše koristi od njega. Koristil tudi ni delavcem in malim obrtnikom, "ki so postavljali svoje male hiše v Chicagu in v okolici Chicaga. Koristi od tega odloka ni imel nihče drugi kot stavbinski vele-9. podjetniki in veletrgovci s stavbinskim materijalom. Nekaj koristi so imele tudi banke, Id so posodile denar za •tavbinska dela, katera izvršujejo podjetniki, ki so pristali na Landisov odlok. Drugi zopet pravijo, da tudi stav« binski podjetniki nisolmeii veliko koristi od Landisovega odloka, ampak če je kdo imel koristi, so bili veletrgovci s stavbinskim materijalom in nekatere banke. Znano je, da je šlo lani trdo za stavbinske delavce in da ao morali marsikaterim strokam plačevati še več, kot so zahtevale strokovne organizacije stavbinskih delavcev. Za atavbinake delavce je bila taka stiska, da so delali ob nedeljah in praznikih, kljub temu je pa delo še zastajalo. Letos je stavbinska sezona veliko bolj živahna, kot je bila lani Zato ao grožnje Meščanakega komiteja, prav-1 zaprav njegovega predsednika smešne. Stavbinska aezona pa ni |iva le v Chicagu, ampak je krepko oživela tudi zunaj Chicaga in križem Združenih držav. Ako mr. Donnelley misli, da je treba Meščanskemu komiteju samo zažvižgati in delavci bodo kar drli iz vseh krajev v Chicago za to, da delajo v odprti delavnici, se Donnelle/ in dfugi gospodje, ki odločajo v Meščanskem komiteju, prav zelo motijo. Mr. Donnelley se je lani prepričal, kakšne uspehe so prinesli njegovi klici po stavbinskih delaveih, ko je bila stavbinaka sezona veliko slabeja kot letos. Skušnje, ki jih fle imel lani, bi ga morale saj nekaj naučiti. Ali mogoče mr. Donnelley spada tudi med tiste ljudi, ki se nočejo ničesar naučiti, amplk hočejo za vaako ceno s glavo skozi zid? Ako je tako, tedaj naj jaano in odprto pove, da je cilj Meščanskega komiteja porušiti strokovne organizacije Rtavbinskih delavcev, in naj nikar beaediči, da želi Meščanski komitej varovati interese javnosti Stavbinski materijal je za pet in devetdeset odstotkov dražji kot v letu 1913. Mezda stavbinskih delaveev ae pa ni povišala za pet in devetdeset odstotkov. Kakšne vzroke imajo vendar trgovci s stavbinskim materijalom, da ao ta materijal podražili za pet in devetdeset odstotkov splošnem? Ali je mogoče zmanjkalo kamna, ilovice, opeke, peska, apnenca in drugega stavbinskega materijala v Združenih državah? Ogromne plasti raznih sirovin še leAe v zemlji, iz katerih izdelujejo stavbinski materijal Tu ima Meščanski komitej lepo priliko, da pokaže; da mu je ras za interese javnosti. Pritisne naj, da ae sceni stav-hinnki materija! Msščaneki komitej tega najbrž ne bo storil MediS|vtr . ^ ^boger ^^ gospodi v Meščanskem komiteju ao najbrž tudi fcYovdj|a Kimale saao in kimale bomo še, s stavbinskim »aferi jalom, ki prav krepko zabavljajo in še prida še en ducat odlošnik len, kriče, da ao meade stavbinskih delaveev podražile stav- « bodo raagmila dralinsks ras masami*.■ujs^i it , Nekateri aa »stsiajede, da Effi, Kana. — Vsa čast gre onemu leninu, ki je dal oglas, da na mara za "divorsens". Kakor bi bil s tem dregnil v osja gneado, ao ae prisadete zbudile tt trdega spanja ter povzročile stale družinska in potit>«M*k. Mizerija je občutljiva na vseh straneh. Nekdaj močne kraniini ee ne morajo sadaj posoditi niti tiaoč Ur proti najboljši vknjttbL Čiste navaden pojav na ddeli jt, Ogromna večina* podjetij j« talljanaka. Nastavljene! ao aeveda tudi Italijani, ln sicer Italijani is iraljaatva. Ako bi jugoslovanske tvrdke a laškimi firmami vaaj dopisovale v našem jesiku, bi dobil msraikak nU inteligent potreben kruh. Toda te sivednosti ni, in" sato mora Inteligenca s trebuhom ss kruhom. ^.Slklno se kr*i število naših tr-obrtnikov in gostllnlčsr-jsv. Naj oovstli te raamara aamo eno dejatvo; V nekem trgu na Notranjekem je imel gaveden Slovenca goatllno ia trgovino Najprej ao mu odvzeli koncesijo za gostilno, potom tudi ono sa trgovino. Na koncu so mu. zsaedli hišo, češ, aedaj js itak ns rabi. In moš ae ja izsalil — aeveda v Jugoslavijo. Ko ia ni niti dodobra isrinjen naš člotek, Is ae pojavi laški tr-gevea, laški obrtnik. Na ta način rastejo v nsllk trgih italijanske manjtlns, naša večina pa ee manjša. Trenotno se prlsanaša Is tistim, ki eo Italijanom prijasnl, ps tudi pressdlanjs k fašiamu ns rs-ši vselej našega človeka pred fe-Matovako konkurenco. Toda naj-hujše ja, da pada naš šivelj tudi aa dpieli. Gospodsrske raamere so obup-i. Že od nekdaj revni Iatrani ao aela na feeraškl. palici. Vina ne jnorfcjo predati; ostalih kmetijekih pridelkov ne morejo vnovčiti. Za geepodaraki raavoj dešele na etore Italijani nič. Brca-poaelnoat je kuda. V Tratu in v Puli ata arsenaU ša naše ljudi saprta. V Ameriko ae ni rao^oi« iseeljevstl. Valed -nižje valute pa nali m delavcem sssonsko delo v Avsrijl, Jugoslaviji ali Nemčiji niti na isplača. Ne preoatane ni^ drngega, nago da ee aa atalno presele v jugoalovanako drlavo, ali pa da ae popolnosaa preleve v Italijana. Vojne odikodnino, ki je pred pogoj vsakega gospo ničevski, Čehov ln Gleb Uipcnakt Pravico do izdsjsnjs Utcrarnik 1 dsl Uh plssteljev in pesnikov a laati samo ljudski komisarijat Dediči prizadetih avtorjev dobijo i od >lade primerno odikodnino. 'Leninova univerza". — ^ j v«rzo v Kazanu so prekrstiU r "Leninovo univerzo" v epom« ; 35 letnice, ko jo je obiskoval * kdsnji dijsk Uljanov, sedanji Lenin. Lenin jc dokončsl glm«^ zljo v Simbirsku a odliko in rek-Ur mu jo dsl poaebno pobvalz« izpričevalo, ds je bil ipwietj[ kazansko univerzo, čeprav Je b8 ravno tedaj eden njegovih bratef obtolen atentata na earja 1» ksandra H|- Ro^tor glmnarije j« bil oče Kerenakija, mola msrfeij revolucije, katero so potl««» sovjeti a Leninom. Mtlffinaktt prebivalstvo. — W zadnjem Itctju prebivalatva r Združenih aovjetsK.h repnblikij le je izkazalo, da je v 2.123 mett* Rusije s izjemo trsnsksvkslke re-publike okoU 24 miljonov pr valcev, doČim jih je bilo v ^t* stn leta 1920 21 miljonov. Moskvj Petrograd In Kijev eo tri naj**; ja meeU ter iujejo 1^2.. os. 401 tiaečc prebivalcev. Ts^c-ja meaU ao nanesle v prebirsv atvu za deset odstotkov, •• gubernijska meeU »»ra.tla" I S odstotka. Tudi mala indu«w ska podclelsks meets so narssna v prebivalstvu, kar je nsrsvos P^ aledie. preeoljevsnje U^ ' dežele v meata. ftuviln pr^trsr stva v mestih je asraetlo aačaaa predlanske kstaettj valed suša. Moakva Ima «op-t w Uke prebivalstva kot ga ^ ^ leta 1910. frdmafttriiktgikii zilata v VMhrttUk«. 10 let zaprt po nedolžnem. Washinfton, D. O. (Federated Preu). — Držami tajnik Hu|hes le zopet razširja protlruako propagando, de opraviči pred ljud-itvom odpravo ameriškega konzulata v Vladivoetoku in zagluli u-govore, ki prihajajo od etreni a-jneriakih trgovaklh interesov na daljnem Iztoku, ker bodo reled njegove akcije selo hudo priza- deti. , .. B J .. . . V svojem tozadevnem poročilu Zi novine trdi, da je zaplsnltsv amerilke laatninc od strani sovjetske vlade največ odgovorna u prekinjenje zadnjih amer&kih uradnih veti t Rueijo, in da je bila zahteva po novih poverilnih listinah za vliAlivoitoikega konzula izdana zato, ker je hotele moskovska vlada tako prltiratl Združene države k pripoznanju ruske republike. Dejstvo je le to, de bi bQ Hug-kes Te zanaprrej r«d imel ameri-[ki konzulat v Vladlvostoku, če bi sovjetska vlada ne zahteval« novih poverilnih listin za tamkajšnjega amerUkeja konzula. Opozorjen je bil, da bodo imeli a-meriškl trgotski interesi nt daljnem Iztoku škodo, če hI bil ameriški konzulat tamkaj ukinjeni saj je bila U diplomstlčna usts-novs Še edins, ki js ssstopsls Združene dršsve ns foskem ozemlju. AU on te nlkskor ni mofcel o-treatl misli, da bi ▼ slučaja, Čs bi se državni depsrtmcnt uklonil pravični ruski zahtevi, pomenile tskina tkelja poputtltev v njegovi odporni in trmaiti ruski politiki, ktkor je to obrazloženo in pojasnjeno med uradniškimi krogi. Kaj ga brigajo ameriški-trgovski interesi, dokler octsns njegova pamet varno balsamirana ia ktkor truplo starodsvnega krt-ljt Tutt nedotaknjena! AmeriSki konzul ▼ Vladlvostoku in drugi vnsnji konzuli so poslovali pod poverilnlmi listinami, ki jih je izdala ša stara eerlstič-aa vlado. Daljno*iztočns republika je to dovolila, in po njeni apo-jitvi z Rusijo jo saoatno sledila eovjetika vlsda isti*>litiki. Rusijs al storfln nič drugegs, Isker tO, da h ja 4/žsU dipl* matične praksa Združenih držav in dragih dežel, Jco je zshtsvsls. di morsjo vsi vnsnji konzuli v VladivOToku deliti poverilne listine, Izdene od strsni« vlade, ki sedaj predstavlja Vuakl narod. Dejstvo, ds ni isvsela ameriškega konzult, pa ns odgovarja Hughe-sovi proptgtndi, češ, ds js s tsm hotela sovjetska vlada izvabiti pri porota je ruske republike, Državni depsrtmcnt celo pod Ilughesom no sahtsva* pripozna-ajt te tli one dežele, ds Ima konzule tamkaj. Ta js dokszano v mehrtkem slučaju. Ameriški koiv tali so tamkaj in mehiški poela-nik tukaj. Amsriška vlada ga »prejems in obšnje s njim. Ta politika je zato Izvajana, da je za-varovana smsrišks kupčija v Ms-hiki. Za Združene države nI niš-' manj neumno sahtsvstl sd ms-hiških konzulov v tsj deželi po-verilnih listin, ki jih je isdsla ranjka mehiška vlade, kskor sa-htevati, naj Rusijs dovoli poslovati tujim konsolom na podlsgi fctin, ki jih je bil« izdala svojčas fznjka cariatična vlada. Neumno-«ti in bedastoče eo pri drževnem 'Jcpartmentu na dnevnem redu, kadar gre ss Rusijo. 4 Po Hngbssu js sovjeteka vlsds £4,rfls lastnino tvrdk Internatio-Horveeter Co. la General E Icctric Co. približno sa 1300,000. Japonska ss jo uklonila ruski zahtevi gleds na svojega konzuls v Vladivoetoku radi junakih kupčijthg Interesov. msst Ave* <1itslsu< ^ Wll)lam t(l»M Združitvami odbori Pušk Aleš, ttBS k Crsvfavd Avo, njs v lastninsko pra vito pssp» mesnlka," pravi korparal. "S prsvieo poslednjega,M is* bruhne nsjeauiik. . . °Ns samudisso posmukstl oreha," vpijsjs otrool. ^'Rshvirlram," žlobndrs šoja. 11 Pa aaj še kdo trdi ln besedi«! a lastalnsU > pra vkl,M god raja aulS Najbolj?! posel v Aae-rikl le 'Msešajearatve.' v..* ......... Ohiosgo, ni. — Tihotapstvo i«J<> naj pripozae raako vlado. Ta ek-cijs je bils podvzeta Uksj p* tem. ko je Samuel Oompereja-grozil, da ha odrt*I pridnem« delsvskim ergsolsseljam, ki sa naklonjrn«* roaki delavski vladi peslovaloe. Bosetueijo so poslsli prsdssd-nika Bardlafa, driavaems taj£ ku Baghesa, trgovsboma tajalka Baovofj« In pnmrtrmMmš » fETBTtt, «4 MAJA, 1WS. PROSVETA PR08VETA = Na krvavih poljanah. IVAN MATICIC. (Ddjt.) NaŠ polk je od4« l nanj v FoaaalU Maggiore in dalj« zopet v Motto, ki j; pa bila v tem čaau že vaa opuetolena. Po hišah ao atanovali konji in pred palačami ao atali kupi gnoja. Vrata ao bila požgena, okna pobita, sobna oprava razbita, vae teropgno, vse ponesnaženo, a vino izpuščeno. Treba je bilo čistiti. Pognali srna konje Iz hiš in p* Isšč, izkidsli gnoj, ga spravili na vrtove, sobe osnsiili, ceste in ulice pomedli — in udobno smo stanovali. I'o trgovinah ao nabrali še za nekaj voz moškega in ženskega blaga insrse to so razdelili med častnike. Naš divizijaki generalni štab ai je nakladal avto za avto blfga in vaakovratnih dragocenosti in vse je ros&alo v zaledje na varno ... A nem so obrsčsli nahrbtnike in malhe ln gam pobrali vae, kar je bilo kaj vrednega. Takoj za nami pa ao šle po Italiji tudi nemške čete, ki so imele nalogo, dp rekvirirajo blago in živino in vse spravijo v Nemčijo. Nemško vojaštvo je noeilo domov, kar je hotelo, pa jo lahko pošiljalo zaboje tudi po pošti, avatrijako moštvoma ni smelo poslati ničeear po pošti hv dopust-nike so pretipsvsli od vrha do tal in jim vss po-brsli. V nsksj tednfh je bOa vsa okupirana Benečija oglodana do koeti, ker Nemčija al je bogato poplačala avoj plin. Naši armadi je že pohajal šival, ker iz zaledja ga ni prišlo nič več. Tako amo morali beračiti okrog kmetov, ki so nam dsjsli za tobak polente ali vssj vina. Albreht in Ahee sts bila naša tolmsčs. Marsikatera družina jo joksls in nam kassls "pobotnice", ki so jih dsjali Nemci sa -uropano blago. Za par volov ao napiaali nemško potrdilo) "par vreč fižola", za deoet vreč koruze: "deeet jajec" itd. Niamo znali tolažiti teh osle-F- . parjenih siromakov, le , pomagali amo jim zabav-J Ijati čes Avstrijo in Nemčijo. In nsssdnje emo ' sttrfll vsi e^ni v veri v končno odrešenje in vsts-jenje. In trčili smo in smejsli smo ss ln s nsmi se se anejsle črne in živshns Ple, Angeline, zsps-Jjive Učile, Oiulie, drsne in brhke Elvira.. Ob Piave. E • * * I '* t ' * I Sredi decembra meseca emo morali sopet k Piavi. Zasedli amo breg ob Ponte di Piave, kjer [ ao bili še izkopani jarki, bolj mehki neg« na Krasu, tod s mokri in blstni. Is tistega nevsrnsgs ustja so so morsll Dalmstincl umakniti. Bilo ja mirno, la atraže ao atole ns obrežnem nssipu, vse drugo je bilo nsstanjeno po hišah, kjer snu> imeli volikanake zaloge vina. i Okrog Božiča js šel polk zopet v rezervo v Ckiarano. Tedsj js pričsls briti oetrs burjs, to-ds snega ni bilo. Ker Italijani nimajo peči, smo sa prerivali okrog okajenih ognjišč in sijali v sajaste kotle. Domačini, ao toiili, sdihovali, a ari smo ae obračali aa nalaga Akoa, da jih naj kaj potolaži, ko sna laikor toda ts je le otressl s glavo, msncsl si roks in rentačilr "ftapramejnka vojska!" Sredi januarja meaecs amo lil tsaovs k Plavi. To pot js bil naš bataljon v rsservi v Csndols ln ["•. v Ban Nieflo. Tiščsli smo ae po bajtah in si na-p tesali pasove, ker pričel je kruliti lelodec in kol- ealo se nsm je po evlnjini ln po kuretini. T . Prvi bataljoa je bil na obreiju. Poveljeval mu je stari franeoakl poštenjak, podpolkovnik Mbntjoje. Tsm Mlzu je stala velikanska grajščlna, kjer js bil nastanjen drugi batsljon. V tej grsjščini je bila Ifapalies in sredi nje kamenit\rob. In opolnoči je stopil v to kapelico Sporer, ves pijsn te vroč. S seboj je imel neksj ljudi, kl jim je ukassl, nsj odpro grob. go je bilo povelje izvr-leno, j« rekel amagoelavnot ; "Tudi mrtvi nsj vidijo, ds je priils v dože-lo našs smagovito vojeks 1 Tudi mrtvi grofje lisj ss obrnejo v grobu!" f Po tpk besedeh je potegnil možu lz nožnice bajonet, nasadil 'nanj lobsnjo in jo postsvil ns oltar. Drugs kosti js pa izhrakal s sabljo is gro-| j bs in jih rszmetsl po blatu ns dvorišče . . . Ko aem drugo jutro htakal te kosti is blats ln se sgrsžal nad tgpi sirovim Činom, je pripomnil prijstelj Jsnko is Kobarida: "Ali se ns spominja*, kako ao v Galiciji človeške zveri onečsščale ruske mrličef" Sporer je bil čuden junak. Polovico srca je imel lsškegs, pol nemškega, a dušo svstrijako. Slovane je črtil. Bil je postaven, drsen do akraj-nosti, a vztrajen In žilav. Na fronti je bil nepretrgoma akoro o* v slučsju, da ima "home-Etesd" ns javnem zemljišču. , ! inozemski "homosloadsn". V nekaterih delih Združenih držav lshko dobio prosto zemljišče vlade. Tako zemljišče se ime« mf "homoatead". Kdor dobi ako zemljiško, se mora tam nastaniti in obledovati vsaj del ledine. Po treh letih pa dobi lastninsko skozi Motto. Ceste so bile ie vss rszdejsne, naši pravico do zemlje. Prošnje zs na- liki postanemo državljani Združenih držav? (« odobrenjem vlada Zdr. priredil P. L. L S.) držav (Dalje.) Zmožnost snglaičine. Ko ino-semcc poda izjavo o nameri (t. j., ko vzame prvi papirae ne zahte-,vs, ds sna govoriti angleiki. Pač težki avtomobili Oo jim izorali velike jame. Dežela je bila oglodana in Avatrija je izžela iz tega ljudatva tudi sadnjs beliče. Dala ji* je okupacijsko lirs, Čei, da je italijanski kovsni denar neveljaven. Ljudstvo je bilo obrgno do golegs. 6li smo dsljs ns Cinto Caomaggiore in prsv nazaj čez Tsljamont in ee nastsnili po vssfh: Grs-diacutt^, Glsunlcco in ie v neko selo, vsak bsta-ljon v svoji vosi. Nsis divizija je imela nalogo, da se pripravi na preboj Piave, na zmagenoeue sunke, ki jih bo morala učiniti in tirati sovražnika prav d9 Adlie ali pa ie celo v Lombardijo. Zato amo vadili dan sa dnem ob Taljamentu, dreveli v dvanajatiji valovih proti obrežju, prodirali v popolni bojni opremi čez obrežne naaipe, zaganjali ao v osuiena ust j s, umikati se, plazili ss fkozi 'nepregledne vi- * nograde, skozi lavorjeve grme in se sopet sevalo-vili naprej. Zdaj smo se udarili s bataljoni, sdsj s brigado, a zdaj je zopet nsskskovsla vsa divi-sija in psllls papirnate patrone. Vila jo bulrja, ob obrežju in preko peičenih strug ae je raslegal gromovit "uri", a tam v sredini, na atolpu v Ca-minu, je bil zbran generalni itab in opazoval bitko. Včaaib ae je udelelil celo Boroevič, s včasih Wt)rm. Prehrana jo bila srednje, tods kupovali smo si koruss od kmetov, Id so nsm jo dajali najrajil le sa tobak, do novih lir nlao imeli zaupanja. Včaaih je iztaknil konjenik Marolt kako kost in povabili amo ae od naša patrole k njemu hlev in mu jo pomagali oglodati. Nail ljudje ao ae kmalu priučUi'laičlni, vaak je znal !o.kaj čenčati. Ob čeverih amo ao gnetli okrog ognjišč, neokretno lomili laičino in žlobo-drali a prijaznimi domačini, kot amo vedeli in znali. I »prva ao nas gledsll nessupno, a ko smo jim rssloini, dO mi niamo "tedeiki", so nsm zaupljivo potolili vss svojo boli in teisve. Prokli-njsli so Atstrljo, želeli jI skorsjinjega konca. Zaupali so nsm največje akftvnosti, izdali nam avojjo desorterje in celo ipljone — a vae smo ohrsnili sase, molčali kot grob. Nikogar nismo izdali, nikomur krstili svobode, ker poznali smo suženjsko bol, pgsnsli gorje robstvs bolj, nego gs je posnelo to ljudstvo. Zsupsll smo drug drugs-mu ia čakali lepilh dni, ki morajo priti. V pravnem o žiru ae temu ljudatvu ni godala krivica. Imeli ao avoje civilne komiaarljate, kamor so so zatekali a pritožbami'. Avstrijska oblaat jih jo Mitila in obračali ao ae lahko v Videm na-ravnoat^do Boroeviča, ki ni nikdar dopuatil, da bi aa jim delala krivica ali da bi ae komu akrivil las. Na pustni torek smo imeli v neki kuhinji v Grsdijfutti temu večeru primerno aabavo. Stane is Ljubljane js Igral "albanskega reveia". Stal je na ognjiiču in avirel na goall s levico, ker dee-nlce ni lael. Peče je gledslcem razlagal, da si I je "slbanski revež" desnico snedel^ ko je bU lačen, l^grolt je nsbirsl s starim klobukom priapev-ke za Slovensko Matico ln aa Krekov apomenik, Snoj je pa iakal pevcev in jih pehal v kot Ko ja bil albanaki revež ie utrujen, je prijahal na metli v. kuhinjo konjenik Pavel, vea namaikaran in a alamo natrpan. Skočil je na ognjliče in aedel na ogenj. Ko je bilo ie vae njegovo osadjs v plemenu, je odhitel lz kuhinje'ln dirjol po vosi, ss njim ps se je podile kričsvs otrečed. Ko mu je priilo do livegt, je skočil v potok in sedel v vodo. Nstd je sajahal zopet metlo ln jo ubral naravnoet v čantnilko menzo polkovnega iV»ba. Tu ja nagrf-bil izpred oficirjev pol klobuke eigsret, nabaaal al v lepo buteljk, kuharjem ukradel b lonca celo gnjat la krofov iz ponve. Vrtiil ae je k *am nazaj ln vss te dobrots stresel ng naio prazno mizo. l*rotl polnoči amo ae rezili. Na dvoriiču ata rigala Stane ln Batič podoknioo mladi ainjori, na latrini je muziciral tefcet, tam na moetu je pel o%tet narednika Krklavee "Cez tri gbre," iz nekega hleva je odmevale "Kdo bo liatje grabu..." a iz neka vele ee jo čulo vreičeče dekliiko petja t "General Cadorna ga acrltto eertollna ..." . Prihodnji večer ee je abrelo nekaj pevcev v častniški metu i prvega bataljona. Konjenik Marolt je M vprašat, ali amejo zapeti v veli goape-dom na čaat. Ooapodja ae dovolili la fantje oo aapeli "Kod ai hodu. mrka pjaoa ..." teko ai\po, da so al geepodje zamašili ulead in ae iagubili izza mise drug aa drugim. Ko oa fantje to videli, ao planili k mizi ia jo v hipu poaprevOi. Prišla j« pomlad. Soleče je arkalo aelenje is trte! la prati, čvetje ispad grmovja, is livad. Zadišale ee mlade trave, e v aren je bilo preaao, mračno, v pnuh je bile teane. Lak ni vetrovi ao vili, na lahnih krikk ja šle pomlad v deželo, tode akoai vinograda, akosi grmovje in trnje ln preko peščenega obrežje ss jo trgal truden "uri" . . . kazanje javnega zemljišča (home atead entrjr) ne .lahko vložijo pri zemljiškem uradu (land offiee) dotičnega okraja ali pri "General Lsnd Office" v Weshingtonu, D. I Tudi inozemcc z prvim pspir-em sme zsprositi za nakazanje javnega zemljišča, ali on, ne dobi aetninake pravice do zemlje, dokler ni poetal ameriški državljan, tudi če ne zna govoriti angleiki. Ako ae njegova prošnja za naturalizacijo radi kakega razloga od-, bije ali-odloži, on a tem še na zgubi avojega zemljišča. Obrne naj ae na "General Land Office", Waahington, D. C. a prošnjo, naj ae mu dovoli odlog, dokler bo etanu izvršiti zvojo - naturalizacijo. Inozemcc *li naturalizirani državljan, ki proei za nakazanje javnega zemljišča, naj zahteva od sodnega klerka overovljen prepis svojega "pjvega papirja" oziro ma avojega državljanskega pa pirja. Tak prefija naj rabi v poato-panju gle<|e zemljišč^ dočim naj ohrani original za svojo osebno svrho. Pomanjkanje spričevala p prihodu. V Združenih državah je aiaogo inozemcev ,ki niso prišli v Zdruiene države rednim, zakonitim potom, t. j. vsled dovoljenja a strani priseljeniških oblasti. Mnogi izmed teh. ao mornarji, ki ao za-pustili svoje ladje v ameriški luki. Val ti inozemci niso zapisani v vlsdnih seznamih prlhsjsjočih priseljencev. Rsdi tega se jim ne more Isdstl nikako spričevalo o prihodu (certifieate of srrivsl), dokler se ne podvržejo predpisanemu pregledu. Njlkov položaj pa ss dsjo urediti, in morejo doseči drlsvljanstvo. V tskem slučsju naj dotičniki zaprosijo zs spričevalo o prihodu, kakor vsi drugi, ia pri tem nsj nstsnčno navedejo vsa dejstvs glede avojega prihoda v Združene države. Proeilec dobi natančna navodila, kaj mu je sto riti, predno ame vložiti prošnjo za državljanstvo. Igube papirjev. — Ako kdo sgubi svojo isjsvo o nameri (prvi papir) ali avoj državljanski papir, lahko dobi dupliket istih od aodj nega klerka, pri čemur treba vza doetiti nekaterim formalnoatim in doprineati dokaz, da ao bili papirji rea zgubljeni. Formularjc v to avrho jc dobiti od klerka. Stroiki naturalizacije. — Skupi ki stroški vsega naturalizaeijske ga postopanja znašajo $5.00. Pri atojbina za prvi papir etane nam reč en dolar, ki ae plača klcrku ob ifdanju tega paplrjs. Pristojbin* pa sa eeetavo ki vložitev proiaje ae državljanatvo snsia $4.00, kil so plač s klcrku ob vložitvi proi-nj<>. Ni nfkake dodatne priatojbi-no aa izdanje državljanskega pa pftrja. Zraven tega pe noai pro-1 sllec vse atroike, ki jih utegne imeti pidi piamenih izpovedi prič oziroma radi njihovega prihoda] na aodiičc| Sprememba imena. — Ako proeilec za državljanatvo želi spremeJ niti avoje ime, mora to^uvestiH svoji proinjl sa naturaliaacijo. Sodišče je vpravičeno dovoliti to apremembo ob čaau in kot del njegove naturalizacije in isdstil državljanski papir na novo ime. aa vojeks la [jo v soda ji vojni — Ino-aemei. ki ao bili v vojaški ali mor nariški alulM Združenih držav tekoss zadaje voj^e in ki ao bili čaatno odpuščeni, morejo poatsti emeriški državljani, ne da bi jim bilo treba podati i^sve e nameri ln dokezeti petletne naatanjenoet v Združenih drŽavah. Take ooebe lahke vlažijo avejo prošnjo pH Ji jim jc najbolj pri roki \ ..... ni treba, dj pjriakrbijo kake do-kaze o avoji nastunjenoetl v dolo-kjygu dotičnega aodiiča, in končno zaaliianje se lahko vrli takoj. Predno pa vložijo prošnjo za naturalizacijo, ae morajo prijaviti a svojo odpuatnico in dvema priča-pri zastopniku naturalizacij-akega urada — .katerega adreoo lahko dobijo od sodnega klerka —-in podvreči ae predhodnemu izpraševanja. Priči moreta potrditi, da je dotičnik rea iata oseba, ki je omenjena v častni odpuetnici. Za take alučaje ni nikake prietojbi-ne. To akrajiane postopanje za bivšo vojske ostsne v veljsvi le ie leto dni po povrotku vse ameriške vojake iz ^vrope v Združene drŽave. (Zadnji del ameriike vojake v fSv^opi jc bil odpozvan 10. januarja 1923. tako d* ostane ta olajšava v veljavi do januarja 1924.) ooebne' določbo sa pomorščaka. mf* Vaak inozemcc, ki je tekom treh let aluiil na brodu kake trgovake ali ribiike ladije Združenih držav, amo, pko ima prvi papir, vložiti prošnjo ss naturalizacijo, ne ds bi mu bilo treba dor kazati petletno bivanje v Združenih državsh. Taki pomoričski lshko Vložijo svojo proinjo na vsakem sodišču, ne da bi jim bilo za pet 1 I n sVtčaju trebi dokazati, da stanujejo njegovem delokrogu, in ssslife nje lahko sledi takoj; Pridno pa vložijo prošnjo, se morajo prijaviti pri zaatopniku urada za naturalizacijo, skupaj z dvema pri čeme in a spričevalom, a katerim njihov brodolaatnik potrjuje tri' letno aluibo na brodu in dobro obnašanje, in ee podvreči predhodnemu izpraševanja. ?riči mo rata identificirati proailca. Ta do ločba velja za pomorščake, dokler ao še v službi ali tekom«šestih mesecev potem, ko ao ae izkrcali. Drugo posebne določbo. — Zakon Ima posebne določbe glede naturalizacije poaebnih vrat inozemcev. a) Inozemci, Id služijo al ao alužili v vojaki aH mornarici Združenih držav in b) inozemci, ki aojueprestano atanovali v Zlru-ženflk državah skozi pot let pred dnem 1. julija 1914 in ao trili te daj kvallficirgni postati ameriiki državljani ali niso imeli "prvega papirja", ao pa vzlic temu pomotoma izvVševaJi vae pravice in dolžnosti ameriškega državljana: — val ti vilvsjo posebno predpra-vice glede naturalizacije | glede Cbnih določb, ki veljajo za nji-y skrajšano nsturslizacijsko postopaijjo nsj so obrnsjo sa informacije na zvssnsga nsturalizz-djskegl izpraševalca (United Ststcs Naturallzation Examlner), — ali pa naj piicjo na "Bureau of Naturallzation", Waahington, D. C. ,uli pa na "Foreign Languagc Information Service". Inosemoi, ki ao nktovali oprostitev od vojaške službe. — Zakon določa, da oni inozemci, podaniki ricutralnih držav tekom zadnje vojne, Id ao bili že izjavili avojo namero, da poetanejo ameriiki državljani, ali ao zahtevali iiazaj svoj "prvi papir", da bi ae a tem oproatill vojaške dolžnosti, ne morejo nikoli pbstati državljani Združenih držav. Nekatera eodi-šča odrekajo državljanatvo tudi takim inoze^nccm, ki nlzo imeli ie prvega papirja in ao zahtevali oproatitev od voj^e službe kot podaniki nevtralnih držav. Vse take oaebe naj ae obrnejo za nasvet k naturallzacijskcmu izpraševalcu. ' . Zguba državljanstva. Inozemcc, ki jc postal ameriiki držsv-Ijsn potom nsturslizaeije, lshko zgubi svOje držsvljsnstvo, ln so diščo razveljavi njegov državljanski papir, ako se dožene, da je dobil državljanatvo na nezakonit ali sleperaki način. Zakon zahteva, da ao mora najstrožje vzadoatiti zahtevi po petletnem bivanju in dokazati moralni značaj proailca. Mnogo aodiič je na primer že odbilo naturalizacijo ali celo razveljavilo državljanake papirje, ktor nieo priče oeebno znale za petletno bivanje in moralni značaj tekom vae te dobe. Ako naturaliairani državljan zaguatl Združene države in ee na- CETRTEK, 24. MAJA, lta. oni inozemski on izvira, p4 oki drugi inozemski določa, da se v u. ■■ti, da Je on prenehal biti ameftfki dii«v. ljan, in — ako dotičnik na dms način ne dokaže, da je njegov na-men ostati ameriški državljan s« njegov 'državljanaki papir m. veljavi, t « Vaak ameriiki državljan, ki j« prisegel zvestobo kaki inozemski državi, ematra se, da je zgubil ameriško državljanatvo. Vadaljne informacije. — infor. macije o vaeh stvareh, tičočih se naturalizacije, ae lahko dobi jo: od aodnega klerka, od vsakega na! turalizacijskega izpraševatelja (United Statca Naturalization EzaminerJ ali od naturalizacij, akega komisarja, kateremu nsj m piše na naslov: Depsrtment of Lsbor, Wsshington, D. C. Pismi ss informscijo bodisi v angleščini sli ps v kateremkoli drugem jeziku — seTMSko pošljejo na Foreign Language Information Ser< vice, 119 Weat 41 Street, Ncw York CHy, ki ima avoj posebni jugoslovanski oddelek. Vlada vzdržuje nautralizacijskc urade, kjer dajejo vaa potrebna navodila, v aledečih mestih: Boston (Old South Building), Nciv York ,154 Naaaau Street), St. Louis (Ciutom Houae), Waahington (Depsrt-ment of Labor Building) in v Fc-deral Buildings aledečih mest: Buffalo, Chicago, Oincinati, Cle-veland/ Don ver, Letroit. Duluth, Loa Angelca, New Orleans, Phila-delphia, Pittaburgh, Portlmd (Oregon), FTovidence, St. Paul, Salt Lake City, San Antonio, Sau Franciseo in Seattle. POGODBI Z MEHIKO KE BO. New Tork, N. Y. — (Federstcd j Press.) — Ernest Gruening, so- ij urednik liberalne revije "The Na-tion", poroča iz Mehike, da po | njegovem mnenju ae bodo sedanja pogajanja med Mehiko in Združenimi državami razbila in Obre-gonova vlada ne bo še priznana. Pri zdravniku Zdravnik: Za zdravje potrebujete več gibanja, telovaditi morate. . ,•••; Pacijent: Vsako jutro, g0ip0«l doktor, se najmanj po desetkrat dvignem na Epetelji, predno usta-nem. • iftdEM SVOJkOA BRATEANCA Anton Bevca doma iz Bele Crkve pri Novem Mestu na Dolenjskem. V Združenih državah ae nahaja približno 15 let. Cenjene rojake prosim, če kdo ve, kje je sedsj, paj mi to prijavijo, ali pa nsj sc sam priglaaf, ako bo čital ta ogla«. Moj naslov je: Frank Dremel, 927 lndiana Ava., Sheboygan, Wifi. (Adv.1 ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zalogi slad, brnel), sladkor In vse drage potrebščine. Poskusit* m se prepričajte, da Je dome pri n«». kphani vedno le naiboljii in naice-nejii. Dobiti je tudi sbtrko sodo«, steklenic ln raenih loncev, itd. MI vam dostavimo naročilo po p* šfci, točno v vae kraie. Grocerijam, aladčlčarjcm In v i dajalne šelesnlne damo primeren post pri večjih naročilih. Pilite P informacije na: FRANK OGLAR, ^ 0401 Sererf" Avma«, ClavataaJ. 0. oor KRANJSKE KLOBASE III DOMAČE PREKAJENO MESO. Pripravljeno po starokraJ»kl s finim okusom, niata ša Jedli okusnega meaa ne klebaa od kar zapustili staro domovino, kot Ja Jega Izdelka meso. Na stotine ude-voljnih odjemalcev U imem a teo kratkem čaau. Pišite as dane«, da »-prepričate. Jaz niaem predaleč a« vas, Stric S«m vam vse U> arm*»e lahko vsak dsn po pošte Pošiljam vsi Ameriki in ne manj od 10 fun^r, aa nedoločen čaa plačam 9°*™*' ako oošljeta denar v naprej. Cesa prekajsno meso in klobaae po sa funt. JOS. LESKOVAR, Racine, W a •10 — 14th