Štev. 3.                      V Ljubljani, 1. sušca 1900.                      Leto I.
Pravljica o dečku in angelčka.
.l9olan je deček bil,                                           Tam angelček leti
solzč je grenke lil,                                         In pisemce dobi,
in vsa, in vsa zdravila                                   v rok6 ga nežno vzame
nič ntso mu hasnila.                                       in sede, brati jame . . .
Ob hiši so veseli                                           In dobro sc rnu zdi
otroci pesmi peli,                             •                     in k Bogu poleti,
preležal noč in dan                       ^^ a&4          pokloni se globoko,
on v sobi je bolan.                         WtmMl*         da pisemce rnu v roko.
Kaj pa stori nekoč?                *^O|^Brjc&         Vse tiho krog in krog,
Vso zbere slabo moč,             /7T^^^»L,         sa^ ^eTC Uubi Bog . . ,
pero v ročico vzame            '^a^Bjfe^         Ah, bere in smehljaje
in pisati to jame:                             '¦'' ^^         to naročilo daje:
,,Ah, angelček ti moj,                                     >.Čuj, angelček ti moj,
ah, vzemi me s seboj,                                    pa vzemi ga s seboj,
ah, strašno mi težk6 je,                    '                  da več ne bo hud6 mu,
ah, straŠno mi hud6 je!"                                da več ne bo težk6 mu !"
In miren leže spat,                              .                Zvonovi so zapeli,
sen ga objame zlat,                                        in dečka v grob so deli . . .
a pismo drobno to                                         Zdaj, ko vam pravim to,
kar samo gre v nebo . . .                              dom njemu je ncbo.
Leon Poljak
3