OB OSEMDESETLETNICI PROF. DR. JOSIPA ŽONTARJA
Med letošnje loške jubilante se uvršča
tudi odlični slovenski zgodovinar in
pravnik doktor filozofije in prava profesor
Josip Zontar. V Loških razgledih
se ga moramo še prav posebej spomniti,
saj je naš jubilant najtesneje povezan z
loškim muzejstvom vse od ustanovitve
Muzejsikega društva dalje. Njegovo ime
namreč srečamo med podpisniki vloge
na občinsko upravo v iSkofji Loki, kjer
amo loški profesorji-domačini predlagali
naslovljencu, da podpre našo zamisel in
pomaga ustanoviti za Skofjo Loko prepotrebno
kulturno ustanovo — loški muzej.
Ideja je bila za tiste čase dokaj
drzna, če pomislimo, da je tedaj vsa Slovenija
premogla le peščico muzejev, ki
bi jih lahko prešteli na prstih ene same
roke. Ni čudno, da naš načrt celo
v strokovnih krogih v Sloveniji ni bil
sprejet soglasno. Zelo dobro se spominjam
sestanka vodilnih slovenskih zgodovinarjev
v Celju 5. februarja 1939,
kjer smo polagali temelje za organi2acijo
naših strokovnih zborovanj. Takrat je
bil na dnevnem redu tudi referat prof.
dr. Zontarja Za delovno skupnost slovenskih
zgodovinarjev. V referatu je naš
jubdlant razvijal misel, da so naša zgodovinska
društva vse premalo zasidrana
med ljudstvom. Naglašal je, da bi
bilo treba razviti krepke organizacije in
z njihovo pomočjo spodbujati interes
za 2:godovino pri širokih ljudskih krogih.
Zanimanje za zgodovinsko vedo naj
bi pospeševala tudi muzejska društva,
pri čemer je s posebnim poudarkom
omenil novo društvo v Škof j i Loki in
snjujoča se loški muzej. Spodbijal je ugovore,
da bd bili taki krajevni moizeji v
kakršnemkoli nasprotju z Narodnim muzejem
v Ljubljaoii. Zontarjeva izvajanja
so naletela skoraj na popolno soglasje
in so definitivno utišala vse dotlej navajane
ugovore.
Zontarjev rod poteka od Sv. Duha. Naš
jubilant se je rodil 23. septembra 1895
sicer na Jesenicah, toda nežno mladost
je preživljal v Skofjl Loki -^ sprva v
podnunski Kasarni, kasneje pa »Na Vili*
— na prostoru, kjer stoji danes šolski
stavbni kompleks. Gimnazijo je študiral
v Kranju, kjer je kot vseskozi odličen
dijak maturiral tik pred izbruhom vojne
1914. Po maturi se je posvetil študiju
zgodovine in zemljepisa na dunajski
univerzi. Ze 1919 je postal doktor filozofije,
dobrih deset let kasneje pa je
promoviral še za doktorja prava na donaači
univerzi v Ljubljani. Se v dunajskih
letih je dovršil tudi obči oddelek
v inštitutu za zgodovinske pomožne vede.
Službena pot je vodila našega jubilanta
sprva na srednjo šolo. Spočetka je
služboval v Ljubljana, od koder je bil
1923 premeščen v Celje. Ker se je hotel
posvetiti predvsem znanosti, je še istega
leta dal ostavko in se šel izipopolnjevat
v pravni in gospodarski zgodovini na
Dunaj, kjer je bil njegov učitelj predvsem
profesor dr. Alfonz Dopsch. Ko se
je naslednje leto vrnil z Dunaja, je bil
sicer nastavljen, na učiteljišče v Maribor,
toda še pred nastofKMn službe je bil
prestavljen na gimnazijo v Niš, kjer je
ostal do jeseni 1925. Od tam je bil premeščen
v Kranj, kjer je služboval vse
do leta 1950. Vmes je predaval kot privatni
docent za pravno zgodovino oziroma
kot honorarni predavatelj narodne
pravne zgodovine vse do 1952. Ze 1950
19 Loški razgledi 289
je bil premeščen na ekonomsko fakulteto
v Ljubljani kot znanstveni sodelavec
inštituta za politično ekonomijo. Od
1958 dalje živi kot upokojenec, a znanstveno
še vedno zelo aktivni ustvarjalec
v Kranju.
Ze kot srednješolslki učitelj, še bolj pa
v letili, ko se je lahko nemoteno predajal
znanosti, je bil neumoren v znanstvenem
ustvarjanju. Njegova znanstvena
vnema pa ni {»pustila vise do danes,
ko je še vedno aktiven na znanstvenem
polju, kar zgovorno izpričuje njegova
bogata bibliografija. Zontarjeva dela se
odlikujejo EK) izredni, občudovanja vredni
temeljitosti. Treba je vzeti v roke
samo njegovo Zgodovino Kranja, ki jo
je napisal kot srednješolski profesor tik
ipred drugo vojno. Delo daleč presega
lokalni okvir. Ze sam seznam arhivov,
iz katerih je črpal avtor gradivo, vzbuja
ipozomost in spoštovanje. Temeljito je
obdelal raizipoložljivo gradivo na samem
terenu, pritegnil je mateanial iz cele vrste
ustanov v Ljubljani in Mariboru, razen
tega pa se je poglobil v arhivaUje,
ki jih hrani cela vrsta arhivov j>o Avstriji,
Nemčiji, Italiji dn na Ceskem. Temeljitost
dela najbolj zgovorno dokazujejo
opombe, ki jih je kar za 43 strani.
Posebno pozornost vzbuja citiranje obsežne
literature, ki se ne omejuje samo
na lokalni okvir. Tako je podaril mestu
Kranju, kjer je avtor ustvaril svoj dom,
znanstveno trdno postavljeno zgodovino,
iki zajema dobo vse do druge vojne;
mdmo lahko trdim, da podobne zgodovine
pri nas nima obdelane nobeno mesto
in da je nobeno naše mesto še dolgo
ne bo premoglo.
Ze v Zgodovini Kranja je čutiti, da je
njen avtor ne le odličen zgodovinar,
pač pa da se v enaki meri uvršča tudi
med prvovrstne znanstvene pravnike, ki
zna posrečeno združevati obe znanstveni
panogi. Rezultate Zontarjevega bogatega
znanstvenega ustvarjanja, ki je posvečeno
predvsem srednjemu veku in zgodnjemu
kapitalizmu, je najti v dolgi vrsti
njegovih del, ki jdh je objavljal pred
vojno in po njej v vseh ustreznih domačih
glasilih — tako predvsem v Glasniku
Muzejskega društva za Slovenijo
in nato v Zgodovinskem časopisu, pa v
mariborskem Časopisu za zgodovino in
narodopisje, v predvojni in povojni
Kroniki in seveda v Slovenskem pravniku.
Njegovo ime pa najdemo cesto tudi
med sodelavci raznih uglednih inozejnskih
revij. Da bi vzbudil v širših
ikrogih zanimanje za pravne starine, je
napiisal v predvojni Mladiki vrsto zelo
tehtnih člankov, kot Sodne lipe in mejna
znamenja, Sramotilni stebri, Morišča
in krvava znamenja, Tržna in obrtniška
znamenja, Rovaši. Tudi Loški razgledi
štejejo našega jubilanta med svoje sodelavce;
izpod njegovega peresa so izšli
v naši muzejski publikaciji naslednji
članki: O našem starevn žebljarstvu (II),
Platnarstvo in sitarstvo v loškem gospostvu
v 18. stoletju (III), Ločan Volbenk
Schwarz (IV), Trgovska računica loškega
veletrgovca Franca Oblaka-^olkensperga
iz leta 1677 (VII).
Prav posebno pa je opazno Zontarjevo
znanstveno delo v okviru Inštituta za
občo in narodno zgodovino pri Slovenski
akademiji znanosti dn umetnosti v Ljubljani,
s katerimi je tesno povezan vse od
njegove ustanovitve dalje. V okviru Inštituta
sta izšli dve Zontarjevi samostojni
publikaciji: Svilogojstvo in svilarstvo
na Slovenskem od 16. do 20. stoletja
(1957) on prav v zadnjem času
Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih
Habsburžanov v boju proti
Turkom v 16. stoletju (1973) — odlično
delo, ki temelji na virih iz najrazličnejših
evropsikih arhivov, saj potekajo posamezni
podatki celo iz špansikega arhiva
v gradu Simancas v bližini Valladolida.
F^av posebno je pa opazno Zontarjevo
sodelovanje z inštitutom v zvezi
z Gospodarsko in družbeno zgodovino
Slovencev. Saj je prav Zontar v družbi
s prof. Grafenauerjem pripravil shemo
za vseh 15 skupin gesel in jim je izdelal
tudi podrobnejšo razčlenitev. Ko je bil
organiziran poseben agrarni odsek, ga je
v prvih letih tudi sam vodil, ostal pa
mu je nepogrešljiv sodelavec tudi v
kasnejših letih, ko je vodstvo odložil.
Spoštovani jubilant praznuje svoj visoki
jubilej sredi dela. Svojemu odličnemu
članu in neumornemu zn^anstveniku
želi Muizejslko društvo v Škof j i Loki še
naprej trdnega zdravja in krepke delovne
vneme, iki naj mu omogoča, da uresniči
še dolgo vrsto svojih načrtov.
•i •' Dr. Pavle Blaznik
.: .ji;p- - '1..
290