MafveQa sitcsfa in slMie, Največja mesta in stavbe. Na celem svelu največje mesto ja; Newyork, ki šteje 9.3 milijonov prebivalcev. Mest preko 1 milijon je v celem 37 in sicer _v Evropi 16, Ameriki 12, Aziji 7, v Afriki ter v Avstraliji v vsaki po 1. . Newyork je pozidan na prostoru, ki meri 3200 kvadratnih kilometrov. Drugo glcde prebivalstva največje mesto London s 7.8 milijoni zavzema 1600 kv. km. Paris s 4.8 milijoni je tretje najvecje mesto in zavzema komaj 480 kvad. km, Beiiin s 4.2 milijoni je četrto in obsega 8774 kv. km. Nadaljna večmilijonska mesta so: Či-< kago 3.7 milijonov, Buenos Aires v ju< žni Ameriki 2.8, Filadelfija in Osaka vsako po 2.1 milijona. Moskva in Du^ naj štejeta po 2 milijona. Kitajsko me-< sto Šanghaj žc tudi ima vcč nego 2 miliiona. Mesta preko en milijon so: glavno mcsto Japonske Tokio, severcmeriški Boston, glavno mesto Brazilije Rio de Janeiro, Los Angeles, amerikansko obmorsko mesto Detroit, Leningrad, Peking, Hamburg, Budimpešta in na Angleškem: Liverpool, Birmingham, Man chester, Glasgow, italijanski Neapolj, glavno mesto Poljske Varšava in grška prestolica Atene. V Afriki ima edino Kairo nad 1 milijon in v Avstraliji le Sidney. Najvišji stolp je še vedno Eifelov v Parizu s 300 m. Nadaljni najvišja radio oddajna stolpa v Nemčiji v Nachemu 260 m in v Eihvese 250 m. Francoski oddajni stolp Assise ima 16 stolpov po 250 m višine. Najvišji nebotičnik s 60 nadstropji in 236 višine je v Newyorku. Istotam gradijo sedaj Wolworth Building nebotičnik, ki bo visok 246 m s 75 nadstropji. Najvišji dimnik 161 m višine poseda Newyork. Stavb preko 100 m višine je na ceIem svetu 50. Najdaljše in najvišje železaice. Najdaljša železnica bo preko Afrike. Segala bo od Kaire do Kapstadta 9500 km. Dograjenih je že 8000 km. Sibirska železnica od Vladivostoka do Čeljabinska na Uralu je dolga 6550 km. Ako bi računali sibirsko železnico še preko Moskve, Berlina, Pariza do L .abone na Portu«ral. jkeja, bi znašala njena dolžina 13.500 km. Severna Amerika se ponaša s tremi najdaljšimi železniškiml zvezami: Ne# york — Neworleans — Los An.-oles: 6250 km. Naravnostna zveza Newyork St. Francisco je dol^a 5940 km. V Kanadi zneri proga Halifax —.Vancouvcr 60~3 k .. Orient-ekspres: Paris — Monakovo ¦— Dunaj — Carigrad prevozi 3100 km Azijska proga Carigrad do Basre v Perzijskem zalivu znaža 2430 km. Najdaljša železniška zveza v južni Ameriki je med mestoma Buenos Aires in Valparaiso 1420 km. Najvišje železnice ima južna Amerika in sicer v Peru v višini 4880 m, torej 70 m višje nego je visok najvišji hvib v Evropi: Mont Blanc. Nadaljne najvišje želcznice v južni Arneriki so še v državah Bolivija ter Čile. V Evropi poseda najvišje železnice Švica. Švicarska železnica na Jungfrau 3161 m, na hrib Pilatus 2050 m, na Rigi 1750 m. Severoameriške železnice ne presegajo višine 2462 m. Železnica preko Brenerja na Tirolskem je visoka 1367 m, Arlbergpredor 1311 m, Mont Cenis železnica 1296 m, Semering 896 m. Najdaljši predori. Najdaljši predori so v Alpab: Simplon 19.803 m, Gotthard 14.990 m, Lotschberg predor 14.536 m, Mont Cenis 13.636 m in Ricken tunel 8520 m. Na avstralski Novi Zelandiji je 7645 m dolgi predor. Severna Amerika poseda Hoosac predor 7645 m, južna Ainerika Anden predor 7645 m. V Italiji je Giovi in Col di Tenda predor 8260 m in 8680 m. Predor skozi Karavanke med Koroško in Kranjsko ima 8016 m. Na Angleškem imajo najdaljši Severa predor 7250 m, ki pelje pod reko.