Gmotno stanje naših sodnikov. 261
Gmotno stanje naših sodnikov.
Gmotno stanje sodnika se tiče gotovo tudi naroda, v katerem sodnik biva, kajti izročene so mu najdražje in najvišje blaginje narodove. Za dobro in nepristransko razsojo ni jedno, ali je sodnik brez skrbi za prilično shajanje svoje rodbine ali pa je v denarnih stiskah in s tem odvisen ne le od milosti svojih višjih, temuč tudi od gotovih slojev prebivalstva, h kateremu spadajo sodne stranke. Najtrdnejša idealna načela se omajejo, ako nimajo njih zastopniki trdnega gmotnega temelja!
Življenjske potrebe, cene živil so v slovenskih deželah neugodne tako ali še bolj, kakor v drugih kronovinah naše države. Dolžnost nam je torej brigati se tudi za ugodno gmotno stanje naših sodnikov, dasi raznovrstni sestavki in navedbe našega lista doslej niso imele nikakega uspeha.
Da zopet priobčimo par opomb v tem oziru, nas sili pregled osobja, sistemizovanega pri sodiščih, ki ga objavlja letošnji XIII. komad ukaznika za justično minislrstvo. Iz tega pregleda izhaja iznova, kar smo vedno trdili, da mora biti napredovanje sodnikov in posebno slovenskih sodnikov graškega nadsodišča
262 Gmotno stanje naših sodnikov.
po činovnih in s tem plačilnih razredih slabejše, kakor drugodi v naši državni polovici.
Navaden konec temu pohlevnemu napredovanju je vendar, da sodnik dospe v sedmi plačilni razred (svetovalec). Treba je torej med sodniki ustanoviti primerno število svetovalcev, da se more končno vsak sodnik uvrstiti med nje v dobi, ko more ta samostalnost še kaj hasniti njemu in njegovi rodbini. Ako število svetovalcev ni zadosten del vsega sodništva, tedaj jih velik del sploh ne pride do te skromne višine.
Prej omenjeni pogled na sistemizovano sodniško osobje pa nam iznova kaže, da je razmerje med sodniki osmega in sedmega razreda najslabše pod nadsodiščem graškim, ako odštejemo nadsodišča: zadrsko, dunajsko, tržaško in inomoško, pri katerih pa je vzrok temu razmerju v drugih okolnostih, ki na sodniško napredovanje ne vplivajo nepovoljno, kajti vemo, da je v teh nadsodiščih najmlajših svetnikov. Po tem pregledu je prišlo koncem 1, 1903. na vsakih sto sodnikov osmega razreda svetovalcev:
112 v nadsodišču zadrskem 123 »       »       dunajskem 127 »       »       tržaškem 145 »        »       inomoškem 150 »       »       graškem 181 »       »       krakovskem 196 »       »       praškem 201 »       »       brnskem 272 »       »       Ivovskem.
Razvidno je torej zopet, da mora biti po tem sistemizo-vanju napredovanje sodnikov do višjih stopenj v graškem nadsodišču mnogo slabše, nego v nadsodiščih praškem in brnskem, kjer je pa priznano tudi jako nepovoljno. To dejstvo se je osvetljevalo v »Slov. Pravniku« od 1. 1901. naprej z vseh strani, ter so se zopet v uvodnem članku št. 3. t. 1. ocenili njegovi očitni nasledki. Naši sodniki imajo neprimerno več posla kakor češki, a le-ti imajo neprimerno boljše napredovanje, kakor naši!
Vendar pa so že 1. 1902. v praškem nadsodišču pomaknili 20 sodnih tajnikov v sedmi razred, — v graškem nadsodišču bi jih morali tedaj primerno vsaj 10, a v resnici so jih šele pred
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 263
nekimi tedni — 3! To srečo so doživeli trije najstarejši tajniki in sicer dva pri deželnem sodišču graškem, eden pa pri ljubljanskem, pri teh pa je bilo število svetovalcev že doslej povolneje, nego li pri ostalih zbornih sodiščih tega okrožja. Ta nov, dokaj sramežljiv sklep justične uprave bi nekako kazal: ali da se hoče končno vendar vse napredovanje teh sodnikov urediti po službeni dobi, ali pa da se hoče vsaj tako usmiliti sodnikov, ki ne vedo, zakaj jih doslej niso pomaknili na službeno stopnjo, ki jim sodi. Slednja tendenca pa med državnimi upravami najmanj pristoja upravi justice ter vsi faktorji morajo nastojati, da se ona poprime prvoomenjenega načela, ker je pravično za vse.
X.