Poštnina plačana t gotovini.
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Letnik LXXVII. Ljubljana, 25. aprila 1940.	Štev. 5.
Izhaja mesečno. — Leto 1940. — Naročnina: 50 Din letno.
30.
Molitve za mir v mesecu maju.
Pismo
papeža Pija XII. kardinalu državnemu tajniku Alojziju 31 a g 1 i o n e
o novili molitvah za mir.
Svojemu dragemu sinu,
kardinalu državnemu tajniku Alojziju Maglione, pozdrav in apostolski blagoslov!
Ko so se lansko leto zbirali gosti oblaki in temnili obzorje in ko je rožlanje z orožjem napovedovalo vojno, je bil ves svet v strahu in trepetu. Takrat smo tudi Mi v svojem očetovskem srcu čutili stisko in bol svojih sinov in Ti poslali pismo (Qandoquidem, 20. aprila 1939), v katerem smo po Tebi naročili vsemu krščanskemu svetu, naj se v bližnjem mesecu maju obrača do mogočne božje Porodnice z molitvami in prošnjami, da bi predobra Mati potolažila svojega Sina, užaljenega zaradi tolikih grehov, in da bi se po pravični ureditvi sporov in po pomirjenju duhov vrnil in ustalil mir med narodi. Sedaj pa se je položaj še poslabšal in izbruhnila je kruta vojna, ki je povzročila že škode brez števila in nepopisno gorje. Kako naj ob vsem tem ne rotimo znova svojih sinov po vsem svetu, naj se v bodočem mesecu maju, deviški božji Materi posvečenem, znova zbirajo okrog njenega oltarja v vroči molitvi.
Vsi že vedo, da od početka vojne nismo prav nič opustili, ampak nasprotno: da smo z vsemi sredstvi, ki so nam bila na razpolago, z javno pisano in govorjeno besedo, z razgovori in pogajanji vzpodbujali k vpo-stavitvi onega miru in one sloge, ki sloni na pravičnosti in ki jo izpopolnjuje medsebojna bratska ljubezen. Ti, naš dragi sin, ki si Nam tako blizu pri vladanju svetovne Cerkve in ki si z Nami v tako tesni zvezi, dobro veš, kako zelo Nas boli gorje in trpljenje vojskujočih se narodov, tako da upamo o sebi reči z besedami sv. Pavla: »Kdo je slaboten in bi jaz ne bil slaboten?« (2 Kor 11, 29.) Polno je Naše srce silne žalosti ne samo zaradi grozne nesreče, ki tepe vojskujoče se države, ampak tudi zaradi vsak dan hujših nevarnosti, ki groze tudi drugim narodom. Čeprav nismo ničesar opustili, — kakor smo rekli — kar premore človekova moč in njegov svet, pa vendar stavimo vse upanje v Boga, ki edini premore vse, ki drži svet na svojih dlaneh in nosi v svojih rokah usodo narodov ter sklepe in naklepe onih, ki jim vladajo. Zato želimo, da bi vsi svoje prošnje nekako vpletali v Naše, da bi Bog usmiljenja s svojo mogočno roko pospešil konec temu nesrečnemu viharju.
Ker pa je po besedi sv. Bernarda »volja božja, da vse dosežemo po Mariji« (Serm. in Nativ. B. M. V.), naj se vsi zatečejo k Mariji; k njenemu oltarju naj prinašajo svoje prošnje, svoje solze in svoje bridkosti, ter naj si od nje izprosijo pomoči in tolažbe. To kar so naši predniki, po pričevanju zgodovine, v nevarnostih in kritičnih časih vedno z uspehom delali, delajmo vztrajno po njihovem zgledu tudi mi v današnji preizkušnji, ki nas teži. V taki milosti je namreč pri Bogu blažena Devica, tako moč ima pri svojem edinorojenem Sinu, da je tisti, ki je potreben pomoči, pa se ne zateče k Njej, podoben onemu, ki hoče leteti brez kril, kakor piše Dante (Div. Comm. Raj, 33, 13—15). Ona je namreč mogočna božja Mati in obenem, kar je tako sladko čuti, tudi naša preljuba Mati. Zato hitimo pod njeno zvesto varstvo, da se umirimo v njeni materinski dobroti.
Posebno pa želimo, dragi naš sin, naj tudi letos ves mesec maj trume nedolžnih dečkov in deklic napolnjujejo Marijina svetišča in izprosijo po njeni priprošnji in po njenem mirovnem posredovanju za vse narode in vse države mirnih časov. Vsak dan naj se zbirajo ob oltarju nebeške Matere in naj ji na kolenih in s povzdignjenimi rokami skupaj s prošnjami darujejo tudi cvetlic, saj so sami cvetlice v mističnem vrtu sv. Cerkve. Res veliko upanje stavljamo v molitve onih, katerih angeli »vedno gledajo obličje Očeta« ... (Mat. 18, 10), katerih obraz oznanja nedolžnost in ki iz njihovih živahnih oči sije odsev nebeške luči. Vemo, da božji Zveličar otroke posebno ljubi in da so posebno dragi presveti Materi; vemo, da prošnje nedolžnih oblake predirajo, razorožujejo božjo pravičnost in izprosijo zase in za druge božjih darov. Združeni kakor v neki pobožni molitveni tekmi naj ne nehajo vedno in vedno prositi, v svesti si obljube: »Prosite in se vam bo dalo, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo.« (Mat. 7, 7, Lk. 11, 9.)
Naj se dobri Bog ob tolikih glasnih prošnjah, posebno ob molitvah nedolžnih src, usmili in naj dodeli, da bi se duhovi pomirili in združili v bratski ljubezni, da bi se pravilno rešili in uredili vsi spori in da bi tako čimprej zažarela človeškemu rodu zarja miru in srečnejše dobe.
Ti pa, dragi naš sin, te naše želje in naša naročila na najprimernejši način vsem objavi, prevsem škofom po vsem svetu, o katerih vemo, da so našim načrtom vedno tako naklonjeni in katerih skrb za duše smo že v več primerih mogli spoznati.
V	zagotovilo nebeških milosti in v dokaz Naše očetovske naklonjenosti podeljujemo Tebi, dragi naš sin, vsem onim, ki bodo te naše želje radi izpolnili, posebno pa še množici naših preljubih otrok, v Gospodovi ljubezni apostolski blagoslov.
Dano v Rimu, pri sv. Petru, dne 15. aprila 1940, v drugem letu Našega papeževanja.	Papež l‘ij XII.
*
K temu pismu naročam:
1. To pismo sv. očeta naj se vernikom v vseh cerkvah, kjer se obhaja šmarniška pobožnost, ob primernem času prečita in naj se vsi častilci Marijini povabijo, da v mesecu maju svoje molitve in dobra dela združijo z namenom papeževim za dosego miru.
2. Pri šmarniški pobožnosti se po govoru ali branju dostavi Zdrava Marija z vzklikom: Kraljica miru, prosi za nas.
3. Katehetje naj še posebej opozore otroke na papeževo željo in njegovo povabilo, da naj otroci molijo za mir. Po veroučni uri naj v vseh razredih molijo Zdravo Marijo in Kraljica miru, prosi za nas. Pri Marijinih vrtcih se naj še prav posebno moli na isti namen. Pri šmarnični pobož-
nosti naj otroci pod vodstvom kateheta ali dušnega pastirja, preden za-puste cerkev, glasno trikrat vzkliknejo: Kraljica miru, prosi za nas.
4. Voditelji Marijinih družb naj po svoji uvidevnosti krajevnim in osebnim razmeram članov primerno uvedejo še posebne molitve in dobra dela za mir.
5. Da bo molitev za mir Bogu dopadljivejša in uspešnejša, naj se v smislu resolucij kongresa Kristusa Kralja porabi letošnji maj za borbo proti bogokletstvu. Vse, kar moremo, moramo storiti, da ta greh iz našega naroda iztrebimo, da nas ne zadene zaslužena kazen božja.
Obenem sporočam, da je sveti oče ob priliki moje avdijence dne
11.	aprila t. 1. podelil apostolski blagoslov vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vsem vernikom ljubljanske škofije, kar naj se vernikom oznani.
V	Ljubljani, dne 25. aprila 1940.	f	Gregorij,
škof.
31.
Konference Sodalitatis ss. Cordis Jesu v letu 1939.
Ljubljana: 2 konferenci. — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Katoliška atmosfera v Ameriki (žup. uprav. p. Kazimir Zakrajšek, O. F. M.). — V spomin f župniku Janku Cegnarju (kanonik Alojzij Stroj).
Ljubljanska okolica: 9 konferenc. — Razgovori o tvarini za sinodo. — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — 0 pogostem obhajilu vernikov (dekan Valentin Zabret in ekspozit Mirko Bartol). — Jedrne skupine KA med delavci (Franc Mihelčič, Soc. Sal.). — Delo Prosvetne zveze (Vinko Zor). — Vzgoja fantov (kaplan Anton Orehar). — Tečaj KA za kmečka dekleta (kaplan Anton Orehar). — Ustanovne maše (župnik Janez Klemenčič).
Cerknica: 5 konferenc. — Organizacija in vodstvo mladcev in skrb zanje (kaplan Anton Kovačič). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Otroška spoved (žup. uprav. Ivan Mramor). — Pomen sv. Evharistije v ekonomiji odrešenja (kaplan Jožef Lušin). — Nedeljsko delo (župnik' Andrej Martinčič). — O tisku (ing. Josip Sodja).
Kamnik: 5 konferenc. — Nekaj iz knjige: Plus, Bog v nas (kaplan Ivan Caserman). — Starokatoliki (p. Frančišek Ačko, 0. F. M.). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — O misijonstvu in misijonskih poklicih (p. Jožef Sečnik, S. J.). — Unio cleri missionaria (dekan Matej Rihar). — Spovednica in spovedenci (župnik Ivan Langerholz). — Poročne listine in poroke (dekan Matej Rihar). — Sodobni pastoralni problemi (kaplan Ivan Caserman).
Kočevje: 3 konference. — Komemoracija za sv. očetom Pijem XI. — Priprava na kongres Kristusa Kralja (župnika Avgust Schauer in Jožef Gliebe). — Sodobni verskonravni položaj človeške družbe (župnik Jožef Gliebe). — Duhovnikova pripravljenost v starosti (župnik Avg. Schauer).
Kranj: 8 konferenc. — 0 shranjevanju presv. Evharistije v tabernakljih po določilih rimske kongregacije (vikar Franc Blaj). — Pokopa-
liski red (župnik Janez Črnilec). — Kako naj duhovnik dela za misijon-stvo? (p. Stanislav Dobovšek). — Evharistična vzgoja po Poppeju (žup, uprav. Franc Fröhlich). — Naše razmerje do Boga Očeta (kaplan Franc Jeglič). — Praktično delo za misijonstvo (kaplan Leopold Klančar). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Patroni svetišč v kranjski dekaniji (župnik Janez Mikuš). — O tisku (vikar J. Košiček). — KA v dekaniji (kaplan dr. Pavel Robič). — Kulturni boj v Nemčiji (dekan Matija Škerbec). — Velikonočno spraševanje in spovedni listki (župnik Karel Sparhakl). — Cerkvene takse (župnik Franc Vavpetič). — Okultizem in vera (kaplan Vinko Zaletel). — KA med nami (kaplan Alojzij Žitko). — Tri ekshorte (župnik Janez Filipič).
Leskovec: 3 konference. — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan in kaplan Martin Gorše). — Dušni pastir - kongreganist (župnik Andrej Zupanc). — Kako naj vodim fantovsko MD? (kaplan Martin Gorše). — Kako naj bi z uspehom vodili dekliško MD? (župnik Martin Bukovec). — Kaj naj sodimo o MD za može? (župnik Jakob Žust). — Kako naj z uspehom vodim MD za žene? (župnik Franc Zorko). — Ali naj vodimo seje MD in kako naj pri tem ravnamo (župnik Ignacij Škoda). — Sedanje naloge katehetskega pouka (župnik Ignacij Škoda). — Evharistična vzgoja šolarjev (župnik Andrej Zupanc).
Litija: 4 konference. — Pismo iz Nemčije (žup. uprav. Kristijan Cuderman). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Meditacija o sv. maši (žup. uprav. Kristijan Cuderman). — Misijonsko delo in dušno pastirstvo (kaplan Ivan Paviin). — Smernice papeža Pija XI. za misijonsko delo (univ. prof. dr. Lambert Ehrlich). — Duhovnik in mladina (beneficiat Franc Starman). — Pouk in pokora v zakramentu sv. pokore (župnik Vinko Lovšin). — Lastno posvečenje je najboljša pridiga (župnik Andrej Širaj). — Duhovnikova dobrota (žup. uprav. Kristijan Cuderman).
Loka: 10 konferenc. — Kako delajmo za KA v letu 1939? (župnik Matej Tavčar). — Cerkvene takse (župnik Franc Šušteršič). — Dušno pastirstvo po stanovih (župnik Iv. Pečnik). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Misijonstvo in misijonski poklici (dr. Jožef Gracar, C. M.). — Kaj je inasonstvo? (kaplan Viktor Schweiger). — Problem verske vzgoje (kaplan Avguštin Žavbi). — Pouk zaročencev (župnik Josip Verče). — Kongres Kristusa Kralja, resolucije (Janez Kalan). — Zakonski pouk ženina in neveste (župnik Ivan Dovč). — Sončne in senčna strani pri KA (župnik Andrej Šavli).
Moravče: a) m o r a v š k a skupina: 4 konference. — Cerkveni kolki (prodekan Jakob Štrekelj). — Sv. Ema (ekspozit Ivan Veider). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Misijonsko delo v dušnem pastirstvu (dr. Jožef Gracar, C. M.). — Sedanje misijonsko stanje po svetu (kaplan Anton Komlanec). — O naši diaspori (kapit. vikar Viktor Zakrajšek). — Naloge ACM (univ. prof. dr. Andrej Snoj).
b) zagorska skupina: 4 konference. — Sodobna pridiga (kaplan Valentin Benedik). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (kaplan Ignacij Kunstelj). — Presv. Evharistija in duhovnik (kaplan Janez Kalan). — Verske in katoliške organizacije v razmerju do K A (žup. uprav. Franc Pleša).
Novo mesto: 4 konference. — Sv. birma (prošt Karel Čerin). — Cerkveni kolki (prošt Karel Čerin). — Kanonična vizitacija (prošt Karel Čerin). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Resolucije kongresa Kristusa Kralja (župnik Jožef Kres).
Radovljica: 3 konference. — Kako naj dela duhovnik za misijone med verniki (kaplan Jožef Močnik). — Unio apostolica (župnik Franc Zorko). -— Priprava na kongres Kristusa Kralja (univ. prof. dr. Ciril Potočnik). — Misijonski poklic in naraščaj (p. Jožef Sečnik, S. J.). — Verski preporod in vzgoja (žup. uprav. Ant. Dodič). — Katoliški tisk (vikar Jožef Košiček).
llibnica: 8 konferenc. — Zboljšanje gmotnega stanja duhovščine (župnik Karel Škulj). — Cerkveni kolki (dekan Anton Skubic). — Delo za cerkveno edinost (župnik Anton Mrkun). — Kako naj duhovnik skrbi za misijonske poklice (p. Stanislav Dobovšek). — Razvoj, smernice in namen UC (župnik Anton Mrkun). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Vzhodno vprašanje (župnik Anton Mrkun). — Statistika rojstev v dekaniji (dekan Anton Skubic). — Resolucije kongresa Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Zgodovina društev (kaplan Leopold Puhar). — Naša zakonodaja in kongres Kristusa Kralja (župnik Karel Škulj). — Katoliško časopisje (vikar dr. Pavel Simončič).
Semič: 7 konferenc. — Cerkveni kolki (dekan p. Pavlin Bitnar, 0. Teut.). — Misijonski poklici (p. Stanislav Dobovšek). — Papež Pij XI. in njegovo misijonsko delo (žup. uprav. Anton Miklavčič). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Nasprotstvo do duhovnika (kaplan Ivan Knafelj). — Resolucije kongresa Kristusa Kralja (žup. upr. Andrej Ilc). — Metoda kateheze (p. Pavel Verderber, 0. Tent.). — 0 dobrem tisku (ing. Josip Sodja).
Šmarje: 5 konferenc. -— Cerkveni kolki (župnik Ivan Kogovšek in ekspozit Anton Gole). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — 0 misijonstvu (p. Jožef Sečnik, S. J.). — Statistika o misijon-slvu in misijonarjih (župnik Viktor Švigelj). — Kristus Kralj v cerkvenem liturgičnem življenju (p. Evgen Fiderer, 0. Cist.). — Jederne skupine KA (p. Evgen Fiderer, 0. Cist.). — Resolucije kongresa Kristusa Kralja (župnik Ivan Kogovšek).
Trebnje: 7 konferenc. — Cerkveni kolki (dekan Ivan Tomažič). — Prehod organizacij v KA (kaplan Franc Tom). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — 0 misijonstvu (univ. prof. dr. Lambert Ehrlich). — Marijin vrtec (kaplan Ciril Oblak). — Položaj duhovščine v Nemčiji (dekan Ivan Tomažič). — Tvarina za prihodnjo sinodo. — Delavsko gibanje (Andrej Križman).
Vrhnika: 4 konference. — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Kako naj dušni pastir deluje, da se število misijonarjev pomnoži? (dr. Jožef Gracar, C. M.). — Duhovnikovo delo za misijone (kaplan Mirko Gande). — Strokovna organizacija delavstva (Andrej Križman).
žužembcrk: 7 konferenc. — Kateheza o 4. božji zapovedi (župnik Feliks Grčar). — Katoliški tisk (vikar Jožef Košiček). — Priprava na kongres Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Fantovske Marijine družbe (kaplan Jožef Peče). — Ženske Marijine družbe (žup. uprav. Alojzij Zupanc). — Dekliške Marijine družbe (župnik Jožef Podlipnik). — Resolucije kongresa Kristusa Kralja (Janez Kalan). — Amerika (beneficiat Jožef Oven). — Cerkveno-politični položaj pri nas (min. dr. Franc Kulovec). — Naše časopisje (vikar Jožef Košiček).
Sklepi zborovanja duhovnikov ljublj. škofije.
Da se izvedejo resolucije slovenskega zborovanja na kongresu Kristusa Kralja, sem trikrat sklical duhovnike na posvetovanje, in sicer dne 25. oktobra, 22. novembra 1939 in 6. marca 1940. Na teh zborovanjih je bilo narejenih mnogo važnih in praktičnih sklepov, ki naj služijo dušnim pastirjem za vodilo. Sklepi prvih dveh zborovanj bodo vključeni v instruk-cijo bodoče sinode; sklepe tretjega zborovanja pa posebej objavljam:
1. Zahtevati je treba, da predvsem država in banovina opustita kapitalistično gospodarstvo in ga prevedeta v stanovsko-socialno.
2. Zahtevati moramo, da se obstoječa socialna zakonodaja, ki se pogostokrat prestopa, resnično izvaja. Ker je ta še pomanjkljiva, da se tudi s p o p o 1 n i. Zlasti se naj uvede družinska plača, da se družina reši propada.
3. Slovenija se industrializira vedno bolj. Delavstvo tvori visok procent našega naroda, zato mu je treba posvečati vso pozornost, sicer se bo cerkvi vedno bolj odtujevalo.
4. Ne samo duhovniki v izrazito delavskih krajih se morajo zanimati za delavsko vprašanje, marveč vsi. Kajti danes so mnogi mali posestniki tudi delavci; rekrutirajo se pa delavci večinoma iz kmečkih hiš. In če pridejo iz kmečkih far v delavske centre nepripravljeni, hitro zapadejo socializmu in komunizmu. Zato je treba povsod po društvih fante seznanjati z delavskimi razmerami in jih pripravljati na nevarnosti, ki jih čakajo v delavskih krajih. Prinesti morajo že od doma prepričanje, da mora biti ne le kmet, marveč tudi delavec kristjan in živeti krščansko, da se ne bodo sramovali krščanstva, ko pridejo med delavstvo.
5. Delavci iz far blizu delavskih centrov naj imajo že doma v fari svoje celice krščanskih delavskih organizacij ali vsaj podporne krožke — v zvezi s strokovnimi skupinami v centrih. Že doma mora biti delavec opredeljen, da se zaveda, da je za delavca mesto v katoliški skupnosti, ne pri brezbožnikih.
6. V vseh delavskih krajih naj se osnuje krščanska strokovna organizacija in duhovniki naj ji nudijo svojo pomoč.
7. Duhovniki naj poznajo vsaj temelje naše socialne postav o daj e. Izda naj se zanje priročnik: Abc delavskega duhovnika.
8. Vsako leto naj se priredi za duhovnike delavsko-strokovno-orga-nizacijski tečaj.
9. V svrho stalne skrbi za izvajanje socialnih nalog duhovščine naj se osnuje socialno-akcijski odbor pod vodstvom ordinarija.
10. V bogoslovju naj se poleg teoretične sociologije predava tudi o praktičnem socialnem delu.
11.	Tudi naši	listi naj posvečajo	socialnim razmeram	med narodom	vso	pažnjo; pišejo naj o delavskem	vprašanju, o skrbi	Cerkve	za
delavstvo, o moči krščanstva za ureditev pravičnega socialnega reda.
12. Da se delavstvo ne bo čutilo zapostavljeno, je treba, da se pritegne k sodelovanju in soodgovornosti v vseh področjih javnega življenja:	v državni	in banovinski politiki,	v občini itd.
13.	Naša stvar	je predvsem skrbeti za to, kolikor je pač mogoče,	da
bodo delodajalci gledali tudi na nravno življenje delavcev, da po tovarnah ne bo bližnja priložnost za greh in pohujšanje. Bogokletstvo, kvantanje in hujskanje mora biti strogo prepovedano. Postava o nočnem delu se ima natančno spolnjevati.
14. Škodljivo razcepljenost v vrstah katoliškega delavstva je povzročilo predvsem to, da so zašli nekateri vodilni krogi Jugoslovanske strokovne zveze pod vpliv marksističnih idej in se niso oklenili takoj v začetku papeževe socialne okrožnice Quadragesimo anno.
Pisanje »Delavske pravice« in delovanje Jugoslovanske strokovne zveze je že nekaj let tako, da se je organizacija sama izločila iz skupnosti celotne katoliške dejavnosti.
V JSZ je gotovo mnogo vernega krščanskega delavstva; vse to vabimo zaradi edinosti v vrstah katoliškega delavstva in v interesu strokovnega delavskega pokreta, da vstopi v katoliško strokovno organizacijo ZZD.
Katoliška akcija med delavstvom je kričeča potreba. Zato se mora v vseh župnijah, kjer stanuje delavstvo, takoj organizirati Zveza mladih katoliških delavcev in delavk.
15. Tudi kmet je delavec. In ker je kmečki stan še vedno najtrdnejša opora cerkve in države, naj duhovnik z vsem srcem podpira in pospešuje vse, kar služi blaginji kmečkega stanu. Kmet še vedno ne uživa potrebne skrbi, podpore in zaščite od strani države. Predvsem naj se tudi za kmečke posle in delavce uvede zavarovanje za bolezen, starost in onemoglost.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1940.	f	Gregorij,
škof.
----------
33.
Koedukacija v društvih.
Na različna vprašanja in sporočila, da vlada mnogokje nejasnost glede sodelovanja mladine obeh spolov v katoliških organizacijah in da se opaža v tem oziru vdor prelaksne morale v vrste katoliške mladine, podajam vsem duhovnikom in katoliškim organizacijam v ravnanje to-le navodilo:
V duhu papeške okrožnice o krščanski vzgoji z dne 31. decembra leta 1929 morajo biti dijaška (srednješolska, akademska, počitniška) in mladinska vzgojna društva, ki hočejo biti katoliška in nositi katoliško ime, v organizaciji, vzgoji in delavnosti ločena po spolih. Po potrebi pa morejo prirediti skupne akcijske in manifestacijske nastope, ki jih po svojih društvih ločeno pripravijo.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1940.	f	Gregorij,
škof.
34.
Pravila Zveze katoliških dijakov.
Na podlagi sklepa NOKA v Ljubljani z dne 20. marca 1939 se v Škof. listu 1937, str. 73, objavljena pravila ZKD spremenijo tako, da se glasi: Člen 8. Zveza katoliških dijakov se deli na tri podzveze, akademsko in dve srednješolski, eno za ljubljansko, drugo za lavantinsko škofijo. Člen 10. Srednješolski podzvezi se delita itd.
V	Ljubljani, dne 24. aprila 1940.
f Gregorij, škof.
Apostolstvo bolnikov.
Apostolstvo bolnikov (A. B.) je za našo škofijo odobreno s sedežem v kapeli Naše ljube Gospe zdravja v Ponikvah v dobrepoljski župniji. Moderator apostolstva je duh. svetnik Anton Mrkun, župnik v Dobrem polju.
AB se lepo razvija. Vpisali so se Slovenci iz vseh dežel, kjer prebivajo: iz Severne Amerike, Kanade, Brazilije, Argentine, Egipta, Francije, Nemčije, Italije, seveda največ iz Slovenije doma. Do sedaj je vseh članov nad 5500 in še vedno novi pristopajo. Tolažilna pisma izhajajo v lističu Samarijan, ki se tiska v 18.000 izvodih.
Cerkev Gospe zdravja v Ponikvah je toliko gotova, da se v njej opravlja sv. maša. Vsak teden se opravi za vse člane AB ena sv. maša. Ljudje pristopajo v AB brez sodelovanja duhovnikov. Opozarjam gg. duhovnike znova na AB in jih prosim, da bolnike opozarjajo na ta apostolat ter posredujejo njihov vpis. AB je važen pripomoček v dušnem pastirstvu, pomaga dvigniti dragocen zaklad trpljenja in ga koristno izrabiti za dušno zveličanje bolnikov, za vernike, za napredek sv. Cerkve in za čast božjo. Vsak novi član dobi postajni križec brezplačno, za pristopnico in poštnino plača 4 din. Če jih pa več skupaj pošlje, se zniža na 3 din.
V	Ljubljani, dne 15. aprila 1940.	+	Gregorij^
škof.
36.
Razne objave.
D. Š. V. Za narodnega predsednika D. Š. V. v Jugoslaviji je bil imenovan mons. Avguštin Wolf, duhovnik djakovske škofije v Zagrebu.
Red celodnevnega češčenja presv. Keš. Telesa. Z odlokom škof. ordinariata z dne 14. marca 1940, št. 1470, se je dovolila sledeča sprememba reda: dne 22. julija je češčenje v kapeli zavoda Lichtenturn v Ljubljani, dne 24. julija pa v župni cerkvi v Sodražici.
Cerkveni kolki. V smislu čl. 14 Pravilnika o poslovnih knjižicah delavcev z dne 24. marca 1938, M. S. št. 276, so oproščeni vsake državne in samoupravne takse vsi popravki in izkazi, potrebni za te kjižice. Uredba se nanaša tudi na cerkvene takse.
Protituberkulozni teden se bo vršil letos od 19. do 25. maja pod geslom: Vsakemu jetičnemu prostor v bolnišnici ali zdravilišču! Na prošnjo Protituberkulozne zveze v Ljubljani se priporoča, da gg. duhovniki omenijo prvo ali drugo nedeljo med oznanili ali v govoru plemenite cilje te zveze in povabijo vernike, da prispevajo za uresničenje teh ciljev. Nabrani zneski naj se pošljejo škof. ordinariatu.
Raziskavanja. Iščejo se rojstni podatki: Janeza Jelovčan, roj. okr. 1774; Marjete Ferlan, roj. okr. 1780; Janeza K u k h , roj. okr. 1767; Uršule Videnčič, (Bedenčič), roj. okr. 1769; rojstni in poročni podatki: Avguština Vidic in Marije Rozalije P i 1 s a c h (Pilbach); poročni podatki: Mihaela Stampfl in Marije Kristanič, por. okr. 1815; rojstni podatki Albine Krawager, roj. okr. 1870; smrtni podatki: Franca Krawager, um. okr. 1875.
Slovstvo.
VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Izdal pripravljalni odbor. Založil škof. ordinariat v Ljubljani. Cena 40 oz. 55 din. — Monumentalna knjiga v lepi opremi z bogato vsebino bo razveselila vsakogar, ker bo ob njej obudil spomine na lepe dni kongresa in našel v njej bogato vsebino govorov, ki so objavljeni v slovenskem jeziku. Cena je izredno nizka. — Dovoljuje se nabava knjige za župnijske pisarne na račun tekočih cerkvenih stroškov.
Dr. Matija Slavič: Sveto pismo stare zaveze, prvi del. Pet Mojzesovih knjig in Jozuetova knjiga. V Celju 1939. Založila Družba sv. Mohorja. Cena 72 oz. 87 din. — Polagoma bo uresničena želja, da dobimo celotno sv. pismo v novem prevodu in v ročni izdaji. Prireditelj opravlja veliko delo in mu je že k dosedanjemu uspehu čestitati. Nabavo knjige toplo priporočamo. — Za župnijsko knjižnico se sme en izvod plačati iz cerkvene blagajne.
Gaetan B e r n o v i 11 e : Jezuiti. Prevedel Andrej Duh. Izdal Glasnik Srca Jezusovega v Ljubljani. Cena 15 oz. 17 din. — Knjiga je izdana za 400-letnico Družbe Jezusove. Ob zanimivi vsebini, lepi opremi in nizki ceni se knjiga sama priporoča.
V	življenje. Pisma slovenskim fantom. Izdala ZFO. 1940. — Del teh pisem je že svoj čas vzbudil pozornost v listu »Mladost«. Tu so zbrana in dopolnjena. Za mlade fante boš našel težko kaj lepšega. Vzemi, beri ter priporočaj!
Dr. Andrej Gosar: Socialni nauk Cerkve po besedilu papeških okrožnic. Celje 1939. Založila Družba sv. Mohorja. Cena 54 oz. 66 din. — Tehtna knjiga bo gotovo našla mnogo čitateljev.
Josip Premrov in Janko Ž a g a r-Sanavel: Tvoj vodnik v življenje. — Knjižica je napisana slovenski mladini kot kratko navodilo za čas, ko zapušča šolo in uravna korake v življenje. Priporočamo.
Vinko Lovšin: Otroci k Jezusu. Otroški obiski Jezusa v presv. Rešnjem Telesu. Založba »Knjižic« Ljubljana-Rakovnik. Priporočamo za uporabo gg. katehetom.
Indijska knjižnica zv. št. 18: Maščevanje. Spisal Ivan Lis, D. J. — Priporočamo.
Knjižice salezijanske družbe: št. 153: Arski župnik; št. 154: Kraljica miru. — Priporočamo.
38.
V
Škofijska kronika.
Stolni kapitelj v Ljubljani. Za kanonika ad baculum je bil imenovan Anton Vovk, župnik v Tržiču.
Teološka fakulteta v Ljubljani. Za docenta filozofije, pedagogike in metodike religijskega pouka je bil imenovan dr. Anton Terstenjak, suplent bogoslovnega učilišča v Mariboru.
Za dekana sta bila imenovana: Peter F 1 a j n i k , župnik v Kočevju, za dekanijo Kočevje, in Viktorijan Demšar, župnik v Ribnici, za dekanijo Ribnica.
Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovne svetnike so bili imenovani: Peter F 1 a j n i k, župnik in dekan v Kočevju, Viktorijan Demšar, župnik in dekan v Ribnici, ter Ivan Zupančič, župnik v Škocjanu pri Turjaku.
Umeščena sta bila: Franc Novak, župni upravitelj na Rakeku, dne 7. aprila 1940 na to župnijo, in Peter Flajnik, župnik v Št. Rupertu, dne 24. aprila 1940 na župnijo Kočevje.
Prezentiran je bil na župnijo Št. Rupert Franc Nahtigal, kaplan v Dobrepoljah (umeščen dne 24. aprila 1940).
Podeljena je bila župnija Ribnica Viktorijanu Demšarju, rektorju uršulinske cerkve v Škofji Loki (umeščen dne 25. aprila 1940).
Imenovan je bil za profesorja verouka na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani Ludovik Bevka, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani.
Premeščen je bil Vinko Zor, kaplan pri Sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani, za kaplana k Sv. Petru v Ljubljani.
Nameščen je bil za kaplana v Dobrepoljah duhovnik Janez Lavrih.
Upokojen je bil p. Ananija Vračko, O. F. M., kaplan v Sp. šiški v Ljubljani.
Za nadzornika organistov dekanije Vrhnika je bil imenovan Alojzij Velkavrh, organist v Dol. Logatcu.
Umrli so: Jožef Kastelic, izseljenski duhovnik v Argentini, na gori Aconcagua, dne 8. marca 1940, v starosti 42 let; Ivan Primar, kaplan v pokoju, v Kamniku, dne 9. aprila 1940, v starosti 56 let, in p. Janez Pristov, D. J., v Ljubljani, dne 25. aprila 1940, v starosti 69 let. — Naj v miru počivajo!
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 25. aprila 1940.
f Gregorij,
škof.
Jože Jagodic,
škof. kancler
Vsebina: 30. Molitve za mir v mesecu maju. — 31. Konference Sodalitatis ss. C. J. v letu 1939. — 32. Sklepi zborovanja duhovnikov ljubljanske škofije. — 3S. Koedukacija v društvih. — 34. Pravila Zveze katol. dijakov. — 35. Apostolstvo bolnikov. — 36. Razne objave. — 37. Slovstvo. — 38. Škofijska kronika.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrali). — Odgovorni urednik: Jože Jagodi«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič).