206 t/. nrhivškili fondov in zbi,k ARHIVI XX 1997 Filmska dejavnost dr. Marjana Foersterja /VANNFMANIČ Dr Marian (Marh) Foersler seje kol filmski scenarist, snemalec, režiser in montažer z. veliki mi črkami vpisal v slovensko filmsko zgodovino. Rodil sc jc leta 190"? v Ljubljani, v družini um vem letnega profesorja dr. Jaroslr.va boersterja. Srednjo šolo jc obiskoval na Višji državni realki. Po maturi, 1924 lcla. sc jc vpisal na Tehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, kemijski oddelek. Pozneje jc študiral kemuo na Filozofsk. fakulteti ljuhljanskc univerze. kjer jc lcla 1930 diplomiral. Dve lclf pozneje je prrmoviral iz kemij.;kih zna nosli Kmalu za tem sc ; v Iclu 1935 napof;l na specializacijo rz lotr liimskc stroke v Berlin, kjer jc bilo središče nemške filmske industrije v okviru Umversum filma ali Ufc s sedežem v Bahelsbergu. Bil jc asislent pri režiserju Gcorgn Jascobvju do lcla 1938, ko sc jr vrr 1 v domovino. V tem času jc obiskal tudi lianmdovv na Češkoslovaškem m Dunaj. Zarnu zdravslvcnili težav jc študij v tujini nekajkrat prekinil in sc vrnil v Ljubljano. V z..čctku 70-lih let sem v okviru evidentiranja slovenskega filmskega gradiva obiskal tudi ar. Marjana Foersterja na njegovem domu Takrat mi jc pripovedoval o svojem delu in filmih. kL jti) jc posnel. Pozneje so njegovi dediči izročili Arhivu Republike Slovenije lil me, kt jih jc hrami doma. in tudi njegovo spisovno gradivo, povezano s filmom. Prevzete filmr smo v Arhivu uredili, popisali in arhivirali. ŠcJc pozneje smo ¡h podrobno obdelali. Predstavljamo jih v IV. zvezku inventarja filmskega gradiva Arhiva Republike Slovenijo in okvirno tudi v naslednjem članku. V Času obiska pri Uti jc di. Marjan Focrstcr posnel vrsto študijskih, dokumentarnih filmov Pn snemanju jc uporabil !6 mm oblačilni lilin. Nekatere filme jc opremil tudi z naslovi m vmesnimi napisi v nemškem in slovenskem jez^u. Pomembni so posnetki napisov z datumi. Vse kakor jc najstarejši Focrstcrjcv lilrn pri Uli Pri-kliučitcv Posana. Na koledarju odtrga listič z datumom 28. februar. Nate sc v filmu z.vrshjo vojaške enote v paradi po berlinskih ulicah, le lala prclclijo mesto, ob tem dog jdki. manifestira mncžica na mestnih irgth in ulitih Ponoči jc posnel osvetljene napise, kt so posebna zahtevni pri tfespOziciji svetlobe in so dr. Focrstcrju odlično uspdi. Naslednji daljši dokumentarce jc naslovil Skozi razstave v Berlinu, ki so bile v marcu 1935. lcla Predstavil jc Avtomobilsko razstavo v E;rlinu ob 50-lctn ei prvega bencin skega avtomobila in Veliko berunsko razstavo opreme za vodni šport. Posnel jc olimpijski stadion v izgradnj, n Olimpijsko vas za bivanje športnikov nti (' mpiadi 1936. lcla v Berlinu. Sledili so posnetki Zoo - vrla z. ncktilcrimi z-an rnivoslmi. Ohranjeni .sla dve kopiji - s slo venskimi in z. nemškimi napisi, ki sc pa razlikujeta po iioliini. Na koncu kopije sledi napis "Aufgenommen von dr. M Foersler", kar polr jujc avtorstvo filma dr. Marjana Foersterja. S svojimi "nemškimi" filmi jc dr. Marjan Focrslcr obiskal Ljubljano v juniju 1936 lcla in jili predvajal v Delavski z.borniei. Predvajal jc daljši film z naslovom Berlinska reportaža. V nj**m je predstavil zlasti monumenlalnc zn.unc nilos;' nemške prestolnice in ludi mestni vrvež., zabavišča ir promci, avtomobile, tramvaje, kolesarja pešce in policiste, ki nadzorujejo in usmer jajo promet Pocncl jc ludi letalski promet in vožnjo vlakov. r nsopis Jutro je objavil1 daljše poročilo o filmskem večeru dr. Marjana Focr slerja v Ljubiiani. Pomemben jc podatek, da jc dr Focrstcr v teku Icla s svojo kamero posnel nad 1000 m (16 mm) filma v Berlinu in da gaje prikazal le polovico. Publika v dvorani je med predstavo ugotavljala, da so posamezni pcsnctki prave umetnine. Posnetkom monumenlalnega Berlina sledijo eksperimenti m pesnelki galebov na Icrtncm ozadju, promci na berlinskih ulicah . kanali in mostovi, značilnost velemesta. Ob Icm pa jc posnel še Leipzig in Hamburg s pristaniščem; kier so bile zasjdranc picknoccanskc in vojne ladje V filmu so sc zvrstili nočni pomclki Berlina z napisi in reklamami, ki so po?ebno zahtevni za cksponiranjc jn .so dr Focrslcrju lepo uspeli. Pr. snemanju jc uporabil najnovejše tehnične iznajdbe fotografiranja, napravo "zoom", ki samodejno uravnava razdaljo do objekta sne Velik amaterski film o ftcrlirti. licrhnvka rep. a/a o i'criinu K- naknadno. V decembru 1940 jc Emona film po:;nel še dva kratkr, filma: Zadnja pol dr. Antona Korošca v Ijublianf in reklamni film Jugoslovanska knjigarna z. igralcem Franom Lipa hom, k pripoveduj^2 o poteku snemanji, po navijanju posameznih sekvene m prinravi zvočnih posnetkov, ki j:li jI dr. Marjan Foersler pn pravljal v nočnem času. V dopisu Prosvetni zvezi 22. julija 1938 jc dr. Foersler razmišljal o snemanju filmov s področja kulture v Sloveniji. V letu 1940 sta z Rudijem Omolo začela snemali film o Prešernovi rojstni hiši O. Vrba' ki sta ga nadaljevala v letih 1942 in 1945. Končno ga jc izdalo ¡Filmsko podjetje DF Jugoslavije, direkcija za LR Slovenijo. V filmu sla Oton Zupančič in Frnn Salcšk. Finžgar recitirala Prešernove verze. Oblaki, ki jih veter žene nad Karavankami simbolizirajo prCcčo nacistično nevarnost. Petje ptic, ki ga slišimo v filmu, so posneli nekega dne zgodaj /|iilraj na Focrslcrjc-"cm "rtu v Ljubljani Lajanje psa jc ncKdo brdfl tiral,-1 Pred približno dvema letoma jc Arhiv Rc publike Slovenije v sodelovanju z. Rudijem Omolo poizkusil obnovili tonski posnetek nima O. Vrba! Toda kopiranje se m posrečilo. Pokazalo se jc, da je izvirni film zaradi starosti in nepravilne hrambe poškodovan, deformiran. Rudi Omola jc dne 3, junija 1997 sodeloval v oddaji TV Slovenije "Rudi Omola, prvi slovenski izumilclj film ske tehnike" V oddaji j c napr:il Arhivu Republike Slovenije krivdo /a propad filma O, Vrba! T.dil jc, daje pred tem Triglav film pravilno hranil film n da ga ie nato Artii" RS leta 1973 po nekem povelju poslal v Jugoslovansko kinoteko, kjer jc film propadel. To je bij grob napad na Arhiv m javna nezaupnica strokovnemu delu Arhiva na področju varstva filmskega gradiva, vendar jc popolnoma ncosnovana. Film O. Vrba! z vsem svoj m gorljivim filmskim gradivom je pn Jugoslovanski kinoteki deponiral leta 1973 Triglav film, ki je kmalu za (cm prenehal obstajati. Pied tem jc moral svo c filme nekje r>hraniu, kol depozit jih je sprejela Jugoslovanska kinoteka. Povedali mora mo. da jih jc Kinoteka hranila strokovno, kol vse svoje gradivo. Zato so neosnovane obtožbe Rudija Omote, da so filmi pr Kinotek* propadli, ker jih jc shranila v neki peči-a. Pri tem naj pripomnim, na Ariiiv Republike Slovenije takrat n imel ustreznih sklaoišč, da b lahke prevzel tudi vnclliive * f:rnr Lipah, Kal n sem prvič filmal. Delu, 6, uklobci ',959 ' l'ixla'ck Rudija OiimtIc. ¿08 1/ arhivskih fondov in vi rk AUIUVI XX 1997 filme. Venuar jih jc prevzel, loda šele leta 1931, leden dn pred začetkom vojne z.a osamosvojitev. Tijkial îmo prie! j al; tudi film O, Vrba!, torej šele pred Šestimi leti, in dane? jih hranimo v klimatiziranem skladišču. Naj. Se pojasnim trditev g. Omute, da so filme zelo primemo hrar.ih pri Ti Igla v film«. O filmskem skkidiSču Triglav filma hranimo fotografijo, ki nam pove, da jc bilo to zasilno /grajeno skladišče brez. izolacije. Filmi v njem sc hili izpostavljeni mrazu in vročini, k;;r jc poguhno za emulz. jo na filmskem traku Po pre vzemu aeelatnih negorljivih filmov, smo morali mnoge filme poslati v posebno kemično kopel, večina filmov jc bila zarad prevelike vlage plcs-niva. Plesen pa, vemo, pomeni ptopad nlm;,kc slike. Še n?i eno vprašanje, ki ga je načel v omenjeni oddaji, moram odgovoriti g Ritdui Omoti Ttdil jc, da je film O, Vrba! propadel tudi zalo, ker filma nismo zalepili, v škatli o^ili in mu dodali kairc Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije je élan FiAFin svoje filmsko gradivo hrani | > Navodilu ( 140.struni) imenovane mednarodne filmske zveze. Vnetljivi filmi nenehno razpad.ijo. To je kemijski proces, ki ga ne moremo zaustaviti. Zaradi tega moramo omogočiti izhod plinov iz. škalcl in skladiščnega pro štora, sicer (i plini pospešujte propad filmov v skladišču. Kaj pri tem nomem v papir zavit fil in ski kolut, ki jc vložen v neprodušno z.a'cpiicno filmsko škatlo, tu potrebno posebej pojasnjevati. Tudi kafra je za arhivski film Škodljiva, lmcno vano Navodilo dopuSča njeno uporabo le za ce lovcčcrne fil ¡ne, kl ;ib v kratkem času, npr. v mesecu, predvajamo vsak dan tudi po večkrat in jih na ta nae'in osvežimo. Poleg tega so li filmi predvideni za lzločcnjc v doglednem času Verno pa tudi, da kafra povzroči rjavenje notranjosti kovinskih Skatcl, s tem pa tudi filmskega trakt1 Dr Marjan Focrstcr jc v svojem življenjepisu zapisa!, di. je med okupacijo vztn-ja! v pasivnem od poni. Šele po osvohoditvi jc sodeloval pri snemanju in montaži filma Ljubljana pozdravlja osvoboditelje Vendar i>i posnetje filmov Emona filma v vojnem času brez dr. Marjana Pocrsterja ne moremo predstav]]ali. Pozneje srečamo Fncr sterjevo ime le šc pr filmu Sol iz morske vode, ki ga je Triglav film posnel s S vi carski m podjetjem Conuor film v letih 1953-1954 Pri Icin sla sodelovala dr Marjan Focrstcr in dr. Mart n Rikli iz. Zuerieha. Filmske dejavnost dr. Marjana Focrstcrja sla predstavila: Slovenska enciklopedija4 s skromni mi podatki in Inventar Arhiva Republike Slove nifc, 1982, Vendar pri tem niso zajeli filmi, ki jih je dr. Focrstcr posnel pri Ufi pred vojno, prav tako niso predstavljeni zanimivi družinski filmi in filmi 'z. dokumentarne vrednostjo širšega drnž benega pomena. Pred začetkom II, svetovne vojne je dr, Focr slcr /a Direkcijo državrr.b železnic na 35 mm Endklnpcdija Sluvcnijc, Mladinska knjiga 19K9 Mr. 1.10 irakii posnel film Naše žcIcznicc, ki prikazajc vožnjr, vlaka in nekatere postaje na Gorenjskem. V poletju 1945 jc na 35 mm Iraku posnel film Vojaška, parada v Ljatiljani, z vo>.njo tankov in kamionov po Tržaški nesli Sledi reportaža o Gorici na 35 mm trukn s prikazom Travnika in goriškega gradu. V petdesetih Iclih^je napisal članek Par besed o problemih avlohčarslva pri nas. Nato jc za to varno barv Co'or Medvode in Avtoličarsko de lavnico Domžale posnel reklamni film Avioliiiar-slvo. Poleti 1949 jZ na potovanju po Švici posnel barvn- film, k> smo ga naslovili Vknvald-stn;dsko jezero.6 Konec leta 1956 so v Ljubljani pred vajah lu uslieni film Svcl okoli Triglava svet kontrastov. Posnelo ga jc nemško filmsko podjetje Dcbcn? film iz Miinchna v režiji Hansa Ericlia I oersterja Sodeloval jc tad* dr. Marjan Focrstcr. V letu 1957 jC dr. Focrstcr napisal snemalno Knjigo za film Pazi vlak m ga posnel v lelu 1958 PKkazal jc vožnjo vlaka, zapornice ob žclcznici in opozoril na nevarnosti [>b železniški progi. Pil m, ki smo ga naslovili Dekle v gozdu, na 16 mm Iraku, prikaze slriplcasc. Nasial jc ver-iclno v Idili ]960-1965 in predstavlja izrazilo Indijski lilir V maju 1955. leta je d>- Focrster prikazal v prirodoslovn: predavalnici na ljubljanski univerzi svoj no i harvm film Obiščite Slovensko Pr morje dolžine 390 in na ozkem traku. Pri scenariju filma je sodeloval Silvo Domik, glasho jc napisal J ar,ko Grcgorc, ton pa jc posn; Marjan Meglic, Film je vsestransko predstavil Slovensko Pri morje, obalo in notranjost in je po/.cl veliko priznanje doma m v tnjini. Ohranicn jc v frag men t in, kakor gaje Arniv prevzel. Po letu 1962 jc Focrstcr ,s filmsko kamero spremljal n dokumentiral rušenja in gradbene spremembe v Ljubljani. Najhližjc mti jc bilo rušenje ob Ri Tiski cesti, nasproti njegovega doma. Snemal *c rušenje KozJcrjcvc hiše, lia-arsk dvor, gradnio železniških podvozov v ŠiSki pn Stari cerkvi. Poleg druge"a jc posrcl promet, ki sej-; odvijal po Ijuhfianskih ulicah Šc vedno jc uporabljal 16 mm ilm, za nckalerc naslove so ohranjeni tudi negativi. Slovenski filmski arhiv hrani iz tega časa krajše Focnlcrjcvc filme, ki sme ii!i naslovni: Kemijski laboratorij, Lutkii (barvni, vendar zelo «laho posnei). Prometna nesreča. Smučanje, živalski vrl in Kozelci. Časovno sin o jih uvrstili med 1955 1%0. p». Marjan Fiicrvci. I\ir bcscil i> pnihlcmih avloličaisiva pri nav, Osebni fanil iltu/inc Fncrslcr, Arliiv Republike Sluvcnijc, last. 3. I)i. Marjan Fi crslcr, Miija pul v Svitu, Osebni funti ilru/inc ti lerslci. Arhiv Hcp'iblikc Sluvcnijc ta*. 1. Premiera lurisliincKa fili.ui n Sluvcni,., S In venski poničevalcc. 'J. iletcmbcr 1956. blitvi XX 1997 Iz. arhivskih Tonckn in *birk 209 Tri kamnuni irizi , slovesnost nb IKO-lelnici rojstva Valentina Vodnika 2. februarja 19.18, pevski nastop ob Vodnikovem spomeniku na ljubljanskem Navjn (kamera R, Omota, režija M. Foersler) Slovenskijihmkl arhiv pri A i litru Repnbh'1 e Slovenije Poleg lega je dr. Marjan Foersler posnel še naslednje filme, ki jih navaja v svojem seznamu a s. niso ohranili*: »portna reportaža za TV, 19.% Scenarij za tehnološki film Mleko, 1957 Kramar.šič, 1957 - "lolorizacija, 1956 1957 - čebelarstvo 1958 J9S9 Premik, 1959 Družinski lilmi Dr Marjan Foersler jc veliko pozornosti posvetil spomini: staršev. Z obema jc bil povezan vse življenje in ju jc ludi večkrat pesne! na lilm. _ Sredi Icia 1936 jc pripotoval i/. Berlina v 1-jubljano ko jc predvajal dokumentarne filme, ki ,'h jc posnel pri Ufi.Takiat jc doma posnel krajši film Spomini na lepše dni o gradnii lerase ob Focrrlcrjcvi hiši na R i ir.sk i ccsli. V filmu smo prepoznali tudi dr. Jaroslava Focrstcrj;: n še druge svojec. V letu 1943 sla dr Marjan Foersler in nezran, snemalec posnela na domačem vrtu film Kozlieki V njem sla prikazala ij;ro količkov. Dr Poersl;r sc z njimi igra, poklekni; na tla, se priklon,, kozli čk. se mu povzpnejo na hrbet. S kozlički se igra l»di g. Amaiija Bobič (gospodinja pri Focrslcrjc"ih) in neznana gospa. Po pripovedovanju g Marije Frlan so Focrsterjcvi med vojno gojili kozličke, da so sc oskrbeli z mlekom V 60-lih letih so sledili šc naslednji lr ftjiski H lini: Portret dr. Jaroslava Focrsterja (1960), Na lomačem vrtu (1966) in Porlret Vide Foersler (1967). Družinske filme smo obdelal' i n dai rali s Vse filme ki jih JC lir. Marjan R>cr\'cr pnsncl pn UÜ. smo pregledali v m hIc In vanju s pi.if. Igrrjcn Koširjem z AGiil in ugotovili tehnične značilnosti snemanja, fcar sem navedel zgnraj. S prnf. ilr. Igorjem K-UŠiicin, pri iT. K..:ptim Godim. g,. Zvc/