SLOTBlfECj Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za eetrt leta 3 gld.. za en mesec 1' gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne 11 . Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 / 2 6. uri popoludne. V Ljubljani, v četrtek 12. februvarija 1891. LetniR XIX. Zmešane glave. Za ves vspeh morajo se Mladočehi zahvaliti samim lepim besedam in frazam, katere so rabili po raznih volilnih shodih; pri tem pa so večkrat porabljali v svojo korist nevednost poslušalcev, po¬ sebno na kmetih. Ko so tako na kakem shodu si pridobili zaupnico in zbrani narod pregovorili, da se je izrekel proti Staročehom, pisarili so po vseh glasilih svojih, da zavedni narod češki ne odobrava politike dosedanjih čeških vodij. Svoje agitacije so posebno širili po kmetih, dobro vedoč, da kmet ne more vsake besede dobro pretehtati in presoditi. Mi tukaj nečemo trditi, da je češki kmet zarobljen, temveč le toliko rečemo, da še ne more presoditi vsake politične zvijače. Temu se ne čudimo, saj se še omikanci dado v politiki večkrat zapeljati, pa bi se kmet ne, ki vendar nema časa, da bi se redno bavil s politiko in mora v pravem pomenu besede svoj kruh služiti v potu obraza. Da je naše mnenje povsem pravo, pokazalo se je v nedeljo v Pragi. Kakor znano, je lani bila vlada razpustila mladočeško kmetsko zvezo, ker je bila prestopila svoj delokrog. Razpuščeno društvo je bilo postalo pravo agitacijsko središče za Mladočehe. Mladočeška stranka je zelo pogrešala tega društva, da bi zanjo agitovalo pri volitvah. Zategadel je hi¬ tela, da je obnovila novo podobno zvezo, katera je minolo nedeljo imela svoj osnovalni zbor v Pragi. Koliko važnosti so pripisovali Mladočehi temu dru¬ štvu, razvidno je iz tega, da je zbor počastilo veliko število mladočeških deželnih poslancev in bivši dr¬ žavni poslanci dr. Herold, dr. Vašaty, Vesely in dr. Engel. Člani te zveze gotovo neso baš najbolj nevedni kmetje, temveč le taki, ki čitajo tudi razne liste, ali vendar se je pri njih pokazalo, da ne vedo, kaj je prav za prav češko pravo. Najprej so pritrdili pro¬ gramu, katerega je razvil član zveze SUsny, v ka¬ terem je mnogo jako umestnih točk, ali mej drugimi je tudi točka, da se uvede potom državne zakonodaje brezplačni ljudsko-šolski pouk. Mi listek. Daniel Sortir Pharim Deu. Njegov lastni življenjepis prevel X. VI. Moja mati dobi koze. — Jaz jo obiščem- — Zbegano ljudstvo beži. — Bitka in uničenje našega rodu. — Sužnost moja, materina in sestrina. Smrt mojega brata je mater tako užalostila, da je vsled žalosti in truda sama zbolela. Jaz sem takrat s svojo starejšo sestro Accibl pasel domačo živino na pašnikih, dan hoda od naših selišč. Brž ko zvem to žalostno novico, napotim se z nekate¬ rimi mladenči k njej. Mati ni hotela ležati v do¬ mači koči, da bi še sestre ne nalezle od nje bolezni. Tudi mene ni pustila k sebi, a jaz se nisem dal odpraviti. Ko sem zapustil kočo, kjer je ležala mati, opa¬ zil sem med ljudmi velik nemir in zbeganje. Vzrok temu so bili zopet Baggarah, kateri so hoteli na konjih preplavati Nil. A ni se jih bilo posebno bati, kajti na onem mestu je bilo mnogo povodnih konj in krokodilov. Poleg tega so zvedeli Baggarah, ne bodemo ugibali, je-li brezplačni šolski pouk umesten ali ne, temveč le to konstatujemo, da se ta točka ne vjema prav s češkim državnim pravom. Cehi so dosedaj vedno zahtevali, naj se v šolskih zadevah dovoli kraljevinam in deželam večja avto¬ nomija, da bi torej o tacih zadevah imel odločevati deželni zbor češki. Kaj se pa zgodi koncem zboro¬ vanja? Oni zborovalci, ki so poprej bili izrecno za državno zakonodajstvo v šolskih zadevah, so se iz¬ rekli za resolucijo, v kateri se izreka za omenjeni program, hkratu pa tudi za pravice krone češke. Vsakemu razumnemu človeku se bode čudno zdelo, kako da so zborovalci mogli omenjeni program spraviti v sklad s češkim državnim pravom. Vidi se, da zbrani kmetje neso prav vedeli, o čem sklepajo. Razni govorniki so jih bili popolnoma zbegali, da neso vedeli, pri čem da so ter jim popolnoma zmešali glave. Tako se godi po raznih volilnih shodih, kjer se navadno snidejo v politiki manj izvedeni ljudje. Po tem takem se ni čuditi, če danes doni po vsem Češkem mladočeška slava, saj jo mnogi razširjajo, ki sami prav ne razumejo mladočeškega programa, v kolikor se o takem programu sploh govoriti more. Da so pa Mladočehi pri nevednem ljudstvu mogli pridobiti tako zaupanje, krivi so nekoliko Staročebi, ki so se dolgo časa premalo brigali za svoje volilce. Še-le potem so se jeli gibati, ko so mladočeški agitatorji kmetom že zmešali glave, po¬ polnoma jih oslepili z raznimi liberalnimi frazami. Ko bi bili Staročehi za časa jeli delati proti Mlado- čehom in narod v politiki poučevali, bi pač ne bilo prišlo tako daleč, da so liberalni češki kričači pod- kopali tla zaslužnim staročeškim možem. Ves vspeh Mladočehov prihaja od tod, da so bolje poznali narod, dočim so Staročehi se preveč zanašali na politično zrelost narodovo, katera se je kazala dolgo let, ko so še Cehi bili v pasivni politiki. Le to je dobro, da fraze morejo le za nekaj časa narod zbegati in omamiti, pozneje se pa že strežne. To vidimo po mnogih državah. Povsod so bili liberalci narodu zmešali glave s praznimi, pa da imamo pri nas koze, in zaradi tega so se ne¬ mudoma vrnili. Za malo mesecev pridero zopet Djallabah, ka¬ tere je bil poslal njih knez Hamadan in namestnik kordofanski (mislim, da je bil bej Rustan), da bi nas seboj odvedli ali pa pobili, če bi se jim prosto¬ voljno ne podali. Vsi smo bežali proti jugu. Tudi moja mati, ki se je bila med tem časom pozdravila, je bila med bežečimi. Tri dni in tri noči smo ne¬ prestano hodili in se tolažili s tem, da se bomo po¬ zneje počili. Toda kaka prevara! Djallabah so hiteli za nami in prežali, kje bi nas napadli. Vendar smo mogli par dnij počivati. Kar zapazimo na drugi strani Nila čete sovražne konjiče, oborožene s pu¬ škami. Naši so skušali ovirati sovražnika, da ne bi mogel čez reko; toda brezvspešno, ker niso imeli pušek. Konečno so vsi obupali in zbežali. Ženske so se bile že prej umaknile proti notranjemu delu de¬ žele. Moja mati pa, ki je nad rešitvijo popolnoma obupala, ostala je pri nas, da bi nas vsaj vse skupno ujeli. Jaz se sužnosti nisem bal, kajti nisem je še poznal. Vendar sem bežal pred ljutimi sovražniki, ki so planili na nas kakor divje zveri. Iztrgal sem se materi iz rok ter jo udrl na slepo srečo, kamor donečimi frazami, ali vendar so povsod prej ali slej spoznali puhlost liberalizma in so se jeli oklepati konservativnejših elementov. Pred petnajstimi leti so v Evropi liberalci imeli veliko več vpliva, nego ga imajo sedaj. Pa tudi na Češkem bode narod jel spoznavati, da so Mladočehi sleparili le s frazami, jeli bodo razločevati razne pojme, razločevati pleve od pravega zrna. Ko pride do tega, bode pa veljava Mladočehov jela propadati, to tem bolj, ker danih obljub tudi izpolniti ne bodo mogli. Prej ali slej mora priti čas, ko tudi na Češkem ne bode več tako zmešanih glav, kakor so bile na omenjenem zboru, in tedaj bode pa tudi konec mladočeške slave, kajti razsodni možje bodo hitro spoznali, da so dr. Gregr in tovariši le kričači, zanašajoči se na lahkomišlje- nost priprostega naroda; za resno politično delo so pa popolnoma nesposobni, kakor navadno vsi libe¬ ralci. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Ko je ob novem letu narodna stranka čestitala banu kot svojemu vodji, bil je pri tej priložnosti zastopnik Crnkovič tako navdušen, da je ponosno izgovoril besede, kakor so to znali Rimljani: „ogrski sem državljan in Hrvat". Te sicer same na sebi nedolžne besede ne bi bile tolikega pomena, ko jih ne bi bil Crnkovič izgovoril v krogu najodličnejših čla¬ nov narodne stranke ter s tem ob enem označil, kako prav za prav misli le-ta stranka. V prvem redu mora biti tedaj po nazorih tega uglednega člana saborske večine vsak Hrvat ogrski državljan in še le potem Hrvat. To pa pomeni toliko, da se morajo odreči Hrvati svoji državni individualnosti ter se potopiti v morju magjarske državne ideje, kar se dogaja že dlje časa s Slovaki in tudi s Srbi na Ogrskem. Zastopnik Crnkovič, ki je izgovoril javno omenjene, za Hrvate osodepolne besede, pa ž njim tudi vsak drugi privrženec, se kruto vara, da bodo Magjari Hrvatom pustili toliko slobode, koli¬ kor so jo saj do sedaj vživali. Magjari to čisto dru¬ gače računajo. Najpoprej mislijo doma na Ogrskem so me noge nesle. Cez četrt ure sem opešal, našel sem pa pripravno drevo, v čegar gosto vejevje sem se skril. Pod drevesom pa je bil meni jednak ne¬ srečnež, ki je z menoj vred bežal. Arabec, ki meje zasledoval, zagrabi ga, misleč, da ima mene. A moj rojak se mu je hotel menda prikupiti ter me je iz¬ dal. Arabec me potegne z drevesa, posadi na konja in odjezdi. Moja mati in sestre so bile med tem tudi že zvezane. Toda mati, ki je bila močna, ni se kar meni nič tebi nič udala grozovitemu Arabcu; prime ga za lase in vlači po tlčh, dokler ne prihiti drug Arabec ter jo rani na nogi. Reva se zgrudi in omedli. Arabec jo zveže ter tira k drugim že ugrabljenim sužnjem. Oni pa, katerim se je posrečilo ubežati na ono stran reke, bili so tudi ujeti od drugih naših sovraž¬ nikov iz rodu Nuer. Vsak beg je bil torej zamšn! Le nekaj mož in mladeničev se je rešilo v pustinje, kamor sovražniki niso šli za njimi. Ko krvoločneži pograbijo plen, po katerem so že dolgo hrepeneli, odpravijo se na pot z mnogimi sužnji, čredami in blagom. Mojo mater in sestre je vzel jeden gospo¬ dar, mene pa neki drugi. Večer je bil napočil in naši zmagalci so se hoteli utaboriti onstran Nila. Prišedši na nasprotni vse centralizirati ter pomagjariti, kar dokazujejo naj- < novejše postave, sklenjene v ogrskem saboru glede otroških zavetišč. Kadar bodo gotovi na Ogrskem, ! potem pride na red Hrvatska. Ze zdaj so tolikokrat prekršili sklenjeno nagodbo s Hrvati, da ni točke, katere ne bi bili premenili, seveda sebi v korist. Le poglejte v skupne urade, pa boste videli, kako se tukaj šopiri že zdaj magjarščina, ko ji po jasni postavi ni mesta na Hrvatskem. Kaj bo pa še le sčasoma, ko bodo druge zapreke odstranjene, pa se bode magjarizacija širila po celi zemlji. Ne vemo, kako je zastopnik Crnkovič s takim ravnanjem hr- vatskih zaveznikov zadovoljen, ali če je mislil pri besedah, katere je tako ponosno izgovoril, tudi v resnici, da je pravi Hrvat, moramo dvojiti, kajti pravi domoljub biti, pa se ponašati z državljanstvom po hrvatskem pravu dvojbenim, v političnem po¬ gledu pa za Hrvatsko nevarnim, to je po naših na¬ zorih nemogoče. Da je zastopnik Crnkovič omenjene besede govoril kje v privatnem društvu, ne bi to gotovo bilo važno, kajti pri nas vsakdo ve, da je dotični gospod popolnoma oduševljen za magjarsko zvezo. Ali besede njegove, izgovorjene v javnosti, morale so se tudi javno razpravljati. Pa to se je tudi zgodilo, kajti drugače bi se mislilo, da so Hrvati kar vsi sporazumni z gospodom Crnkovičem. Prvi se je oglasil proti nazorom g. Crnkoviča vse- učiliščni profesor dr. Breštjanski, ki je v večji raz¬ pravi, priobčeni v „0bzoru“, dokazoval, da Hrvati niso ogrski državljani, nego da se morajo po po- stoječih zakonih zvati hrvatsko - ogrski državljani. Proti temu nazoru se je vzdignil sam Crnkovič ter hotel seveda po svojem tolmačenju dotičnih postav svojo trditev dokazati. Njemu se je pridružil tudi v drugem večjem članku dr. Hinkovič, ki trdi, da Hr¬ vati morajo biti le ogrski državljani, a nikdar ne hrvatsko-ogrski. Koliko vrednost more imeti dokazo¬ vanje poslednjega pisatelja, moramo si misliti po tem, da je bil isti pred kratkim pravi privrženec Starčevičev ter takrat ni poznal drugega državljan¬ stva, nego hrvatsko. Kedor v javnem življenju, tako očitno menja svoje politične nazore, ni sposoben, da je sodnik v takih zadevah. Obema je zopet od¬ govoril profesor Breštjanski ter ostal pri svoji trditvi za hrvatsko - ogrsko državljanstvo. V najnovejšem času pa se je oglasil še vseučiliščni profesor dr. Pli- verič, eden najtočnejih poznavalcev državnega prava hrvatskega, kakor tudi drugih narodov. Prof. Pli- verič, ki se je s svojo učeno knjigo o hrvatskem državnem pravu kot pravega učenjaka izkazal, ni mogel tudi v tem pogledu priti do drugega zaključka, nego da morajo biti Hrvati le hrvatski državljani, kajti če ima, kakor je on dokazal, Hrvatska po sklenjeni pogodbi vsa svojstva prave države, mora imeti tudi svoje državljanstvo. In to tudi v istini ima, pa mo¬ rajo Hrvati biti le hrvatski državljani, a ne ogrski in tudi ne hrvatsko-ogrski. Učena razprava je tis¬ kana v »Narodnih Novinah“, pa smo radovedni, kaj bodo na-njo odgovorili branitelji ogrskega državljan¬ stva med Hrvati. Mi smo tega mnenja, da bi bilo v istini najbolje in najkoristneje, da se vsi oklenejo nazorov prof. Pliveriča, kajti njegovi dokazi so ne- pobitni, a z druge strani pa so za Hrvate častni. Zakaj bi se starodavno in slavno ime hrvatsko' za¬ menjavalo z ogrskim, kar gotovo ni častno, pa tudi breg, sem zagledal svojo mater, ki je bila z mojimi sestrami skupaj zvezana. Z očmi je iskala mej mno¬ žico ujetnikov, nisem li morda tudi jaz med njimi. .... Kako britko svidenje! .... Mati in hčere skupaj zvezane, sužinje jednega, sin, tudi zvezan, suženj drugega gospodarja!.Kaka ločitev, kaka srčna bol!.Človek bi mislil, da so take bolesti na zemlji nemogoče; tudi jaz bi to trdil, da nisem sam vsega tega skusil! Zvečer smo morali lačni, a ne le lačni, marveč od jutra popolnoma tešč, na trdih kamnih ležati. Vsi smo bili po starosti razvrščeni in povezani. Mo¬ žaki so imeli roke zvezane na hrbtu, in sicer tako trdo, da je nekaterim kri porudečila vezi; drugim so pa poleg tega pri zvezovanju še kruti mučitelji kosti polomili. Zanesljivejše priče za vse to ne mo¬ rem navesti, kakor nevidnega Boga, ki je čul tedaj naš jok in stok. Jokali so otroci, zdihovale matere, tarnali možje, .... celo morje bolečin! Nebo samo nas je pomilovalo v oni grozni noči, kajti gosti oblaki so nam zakrivali sicer prijazno, a nocoj tožno lunino lice. To je še bolj povečalo našo žalost in tugo. Dobri Bog, kako strašna je sužnost! Prihodnji dan smo bili vedno na potu in brez vse jedi in pijače. Nastopil je večer, osodepoin ve- v političnem pogledu celo škodljivo. Le politični Herostrati se morajo dičiti s takimi nazori, kakor je omenjeni o ogrskem državljanstvu; pravim domolju¬ bom pa je narodno ime vedno sveto. Politični pregled. V Ljubljani, 12. februvarija. S otrsa® f e Volilno gibanje vzbuja po vseh kronovinah vedno močnejše valove. Na Dunaji imajo za vsak volilni okraj najmanj po štiri kandidate; po nekate¬ rih krajih se jih pa oglaša še mnogo več. Kolikor se iz sedanjih še nejasnih razmer more posneti, gotovo je, da bode židovsko-liberalna, ker ob jednem, žal, vladna stranka ohranila večinoma svojo posest, ker deluje vlada zanjo z vsemi silami. Antisemitje ne bodo dosegli onih vspehov, katerih so z goto¬ vostjo pričakovali, ker so razcepljeni med seboj in ker jim poleg židovsko-liberalnih kandidatov naspro¬ tujejo tudi socijalisti in demokrati. — Moravski „Hlas“, razpravljajoč državnozborske volitve, odgo¬ varja na vprašanje: „K6ga ne smemo voliti?“ takole: „Pred vsem ne smemo voliti onih mdž, ki le nekoliko diše po liberalizmu, zakaj taki nimajo daleč do nemških liberalcev. Dalje ne smemo voliti nikogar, katerega priporočajo vladni glavarji ali drugi vladni sluge, naj si bode tajno ali javno, kajti taki poslanci bi ne mogli biti neodvisni, kar je za pri¬ hodnje volitve najvažnejše. Mladočehi na Moravskem — brez tal. Mladočehi so razpeli svoje mreže tudi po Morav¬ skem in od časa do časa priroma kak husitski mi¬ sijonar iz Prage na Moravo agitovat za mladočeško stranko. Tako sta prišla tudi na volilni shod v Ho- lešov mladočeška odrešitelja Tilšer in Masaryk, da bi priporočila mladočeškega kandidata Stranskega. Vendar sta imela tako smolo, da od 42 delegatov raznih mest volilne skupine mladočeški kandidat ni dobil nobenega glasu, pač pa ogromno večino znani staročeški poslanec dr. Žaček. — Moravani videč, kam so že zabredli Mladočehi s svojo politiko „skozi zid“, nočejo o njih ničesar slišati. Dobro znamenje. Poljaki o političnih razmerah. Poljski listi poročajo o veliki nevolji, ki se vzbuja med Po¬ ljaki proti poljskemu ministru Zaleskemu, ker je pri ministerskem svetu glasoval proti predlogom Duna- jevskega. Tudi se ne morejo Poljaki sprijazniti s centralističnimi nazori, ki prevladujejo posebno v zadnjem času pri sedanji vladi. Poljaki si hočejo ohraniti proste roke, zato bodo počakali izida volitev in še le tedaj storili odločilen korak; zatrjujejo pa že sedaj, da se ne bodo družili s skrajnimi radiaal- nimi elementi, tudi če bi jim obetali še tolike ko¬ risti za Poljsko. države. Srbija. Ekumenski patrijarh v Carjigradu je dovolil srbski vladi, da imenuje dva srbska škofa za Macedonijo. — Mladi srbski kralj Aleksander se bo podal to poletje na potovanje v inozemstvo. — Pred¬ včerajšnja številka glasila naprednjaške stranke "Vi¬ delo" je bila zaplenjena zaradi članka, v katerem je bil napadan regent Ristič zaradi pisma, katero je bil pisal kraljici Nataliji. Črna Gora. Kakor se poroča iz Črne Gore, vlada mej tamošnjim prebivalstvom lakota, in sicer zaradi hude zime. Vsa deželica je pokrita z meter debelim snegom in v nekaterih pokrajinah je neki zavladalo tako pomanjkanje vsakdanjega živeža, da ljudje gladu mrjo. Ves promet je ustavljen in celo glavno mesto Cetinje je v hudi zadregi zaradi živil. Vlada je bila primorana otvoriti promet z vsem na¬ porom vsaj s Kotorom, od koder bi prihajala naj- čer, kajti naši zmagalci so nas jeli deliti med seboj. Tako se je zgodilo, da je dobila mati svojega, sestre svojega in jaz svojega gospodarja. Ločiti smo se morali. Vse prošnje in ves jok je bil zamdn! Drugi dan smo se zopet proti severu pomaknili in pot nas je peljala mimo moje domovine Mereu. Toda kaka izprememba ! Djallabah so vse koče po¬ žgali in uboge posestnike vrh tega prisilili, da so morali prostore pokazati, kjer so imeli žito skrito. Tudi našo kočo sem videl v plamenu in milo se mi je storilo pri tem pogledu na razdejano domovje. Zopet je napočil po mučnem dnevu večer in za njim žalostna noč. Ustavili smo se ob onem je¬ zeru, pri katerem so se za časa mojega rojstva naši bojevali z Baggarah. K sreči sta bila moj in moje matere gospodar prijatelja in sta nekatere dni tam¬ kaj skupaj ostala. Tako sem vsaj par dnij z materjo skupaj bival. Takrat smo dobili tudi jedi, a kakošne in koliko? Peščico žita, to je bilo vse! Drugo jutro so zaklali vola, in ker sem bil j vezi prost, stečem tja, popadem kos jeter in neko- < liko reber, katere hitro vtaknem v vroč pepel, da j bi vsaj malo utolažili svojo neizmerno lakoto. < (Dalje sledi.) potrebnejša živila. Da je cena žita in mesa pri tacih neugodnih razmerah neizmerno poskočila, umeje se pač samo ob sebi. Celo glasilo črnogorske vlade pri¬ znava, da je pomanjkanje živeža med črnogorskim prebivalstvom splošno. Italija. Iz Rima se poroča 10. februvarija ; Budini je danes prevzel opravilo predsednika in ministra vnanjih zadev. Minister je poslal italijanskim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, v kateri naznanja svoj program. Gojil bo politiko miru in se trudil za obstanek sedanjih razmer. Gojil politiko, katero je pokazalo italijansko prebivalstvo pri zadnjih držav¬ nozborskih volitvah, zakaj v tej politiki vidi kabinet poroštvo za varnost Italije in mir Evrope. Prizadeval si bo, da utrdi sedanje prijateljske razmere do vseh vnanjih držav. — Zbornica bo imela prihodnjo so¬ boto sejo, v kateri bo ministerski predsednik nazna¬ nil in pojasnil program novega kabineta. —- Kar se tiče novega italijanskega miuisterstva, je zanimivo vzlasti to, da je minister državnega zaklada, Luzzatti, po svojem veroizpovedanji žid in sicer prvi žid, ki je postal v Italiji minister. Mož, čegar očetje so prišli nekedaj skozi Rudeče morje, pač ne more biti v čast novemu italijanskemu ministerstvu. Francija. „Journal des Debats" se je bil oglasil povodom italijanske ministerske krize ter go¬ voril o trodržavni zvezi, osobito pa o razmerah med Francijo in Avstrijo. List pravi: B Z Avstrijo živimo v prav dobrih razmerah, četudi je Avstrija v tro¬ državni zvezi. Vemo sicer, da nam utegne biti Avstrija v gotovem slučaji naša nasprotnica, a sedaj nas pusti v miru in nam dovoljuje, da od dne do dne skrbimo za svoje zadeve, ne da bi morah na Avstrijo več misliti, nego misli ona na nas. V Avstriji se ne širijo vsak dan kriva poročila proti Franciji, ne kaže se nanjo kot kalilca miru, nas ne nadleguje neprenehoma z očitanjam in ne zlorabi svoje tro- državne zveze, da bi nas motila v interesih naših. Od svojih zaveznikov ne zahteva, naj bi z nami jednako postopali. To je razloček. Novi italijanski kabinet si lahko enak položaj vstvari, potem bo ustregel nam in Italiji sami. To pa tudi pričakujemo od nove italijanske vlade in zato smo je veseli in jo pozdravljamo." Švica. Trgovinska pogodba med Švico in Ita¬ lijo ne ugaja povsem zahtevam švicarske vlade, zato je zavezni svet sklenil, da odpove Italiji dosedanjo kupčijsko pogodbo. PaČ pa je pripravljena Švica stopiti z Italijo v novo trgovinsko pogodbo, ki naj bi bolj ustrezala njenim težnjam. Anglija. Poročali smo že večkrat na tem mestu, kako živo se zanima londonski lordmajor za ruske Židove. Tako je lordmajor nedavno poslal na prosilno komisijo v Peterburg prošnjo, katera naj se izroči carju za milostno postopanje z Židovi. Toda dotična komisija je prošnjo odklonila. Na to je lord¬ major poslal imenovano prošnjo naravnost na carja samega, a car je ni sprejel. Pismo se je poslalo nazaj na Angleško ruskemu poslaniku, kateri je prosil Salisburyja, naj izroči prošnjo lordmajorju, kar se je tudi zgodilo. Da je vzbudilo to odločno postopanje ruskega carja veliko nejevoljo po angle¬ ških časnikih, nam še omenjati ni treba. Severna Amerika. Iz Novega Torka se 9. februvarija poroča: Mej delavci po tovarnah v pokrajini konnersvillski in ob pennsylvanskih jezerih je vzbuknil danes zjutraj štrajk, katerega se vdele- žuje do deset tisoč delavcev; meni se, da se pri¬ druži njim še onih šest tisoč delavcev, ki do sedaj še niso ustavili dela. Izvirni dopisi. S Črnega Vrha nad Polh. Gradcem, dne 10. fe¬ bruvarija. „Tač’ga paše ne, odkar berno pobiramo po pavrih" — tako je rekel nedavno nekdo iz go¬ renjega kraja, ki nabira statistične podatke o ljudski darežljivosti. „Kaj pa tacega?" —■ vprašam ga na-to. "Zimo imamo, zimo," — odgovori mi; „pa tač’ga mraza še ni b ’v6, k’t je letaš, mav’ manjka, pa bi še burji sapa zmrzn’va“! — Rad pritrdim tudi jaz, da je huda zima, saj jo moram tudi sam skušati in res prav „po vorenž’" je mraz, tako, da bi se človek kmalo ,prehladil 1 — „an natiirlicher Verruckung des Gehirnkastens", kakor so včasih pisali. Vsled tega smo Crnovrščani v veliki zadregi, kaj bo, če ne bo kmalo Jugovič 1 pregnal ,burjeviča‘. Koliko stopinj mraza da ravno imamo, tega pač ne morem pove¬ dati bralcem "Slovenčevim", ker toplomera tukaj ne poznamo, ampak merimo zimo na drugi, prav pri prosti način : Ce komu nos v eni minuti štirikrat zamrzne, — je „mrva h’d“, — in to je pri nas že ves čas, odkar je zima „prikimala“. Vendar ima pa zima tudi svoje zasluge, posebno, da se kako človeško življenje ne pretrga. V doiaz le en zgled. Ni davno tega, kar je šla neka deklina proti domu, ki je pa poprej v družbi „s svojim" ,mrvo grenkega 1 izpila. Vsled te žgane kapljice so ji kmalo odpovedale noge in zarad posebne negativne gorkote letošnjega snega so ji tudi žile nehale vtri- pati. V takem r obseduem stanji" jo najde tukajšnji pograjski dacar g. Gril. Poskuša, bi se li dalo telo še z dušo skleniti ali ne; pa sam ni kos tej nalogi. S pomočjo dveh drugih fantov, ki sta zmrzlo dekle držala, on jo pa dobro s snegom drgnil, posreči se, da se zopet „zbrihta“ in tako „beli ženi“ iz naročja iztrga. Da je tukaj pripomogla ravno zima, — ozi¬ roma sneg, — da je dekle zopet zadobilo življenje, — kedo bi tajil?! Naj bi bila zmrznila po leti, kako bi jo mogel omenjeni gospod drgniti s snegom, ki ga ni, — in je vkljub temu edini pripomoček, s katerim se zmrzli človek zopet oživi! Naj bo človeko¬ ljubnemu gospodu s temi vrsticami izrečena naj¬ toplejša zahvala v tej mrzli zimi za njegov blagi čin! Ni še dolgo, kar smo imeli tudi volitev župana. Izvoljen je bil dosedanji — Jože Trobec — eno¬ glasno, kar priča, da ima zaupanje vseh občanov. Naj bi kot plačilo za svojo težavno službo z menoj vred učakal veselje, da bi tudi v njegovo občino držala — ne železna, pač pa navadna cesta, za katero se poganja že ves čas, odkar je župan. Dokler te nimamo, tudi ne bomo imeli nobene pro- dajalnice bližje, kakor v Loki ali v Polh. Gradcu. Kolik križ da je to, ni treba dopovedovati. Saj do¬ stikrat pot več stane, kakor je vredno blago. Ker je pa obupati prepovedano in tudi nič ne pomaga, tolažimo se s tem, da so tudi duše pred peklom dosti dolgo morale čakati odrešenja, pa so le učakale. Kako počasi nekateri ljudje postajajo polnoletni, vidi se lahko iz tega, da sta pretečeno leto v za¬ konsko zvezo stopila tukaj dva človeka, ki štejeta skupno sto štiri in trideset let. O slabejši zakonski polovici lahko rečem, ne, da bi bil prerok, da ne bo umrla „an Kindsnbthen“, Kakor se o neki drugi bere v mrliški knjigi. Volitve v državni zbor pa nas hribovce prav nič ne vznemirjajo. Mi ostanemo tudi za naprej pri dosedanjem g, poslancu, o katerem smo prepričani, da že vsled svojega stanu ne bo zatajil vere in versko-narodnega programa. Da si bota začetek in konec dopisa vsaj kolikor toliko podobna, moram tudi z zimo končati. Zima naj bi že bila, — saj mora biti vsako leto, — le burja, U, tš,! Ne le, da te opomni, ko se ž njo srečaš, da imaš dvoje posebno občutljivih počutkov (ušesa in nos), marveč posebno ti nagaja njen pre¬ tresljiv glas, kadar bi te imel spanec prestaviti v deveto deželo. Kakor je v prejšnjih časih, ko še niso ljudje toliko držali na »humaniteto" — bore vojak teško čakal na pet in dvajseti vdarec, če so mu pri¬ sodili pet in dvajset palic, — tako tudi v naših „gričih“ željno pričakujemo trenutka, ko bo smela zemlja zamenjati belo odejo z zeleno, ki je baje tudi za oči „mrvo“ boljša. Tudi stari ljudje trdijo, da že zdavnaj ne pomnijo tako hude zime in jej ravno s tem še potuho dajejo, ki si skrivaj misli: »Willst was gelten, so komm selten !“ Dnevne novice. (K ljudskemu štetju.) Prebivalstvo Ljubljane šteje 30.505 Ijndij, ki se po posameznih mestnih oddelkih tako razdele: (Državnozborske volitve.) V včerajšnjih „No¬ vicah" čitamo mej drugim: »Iz najzanesljivejšega vira lahko poročamo, da g. Karol grof Hohenvvart kandidira in da se je že mnogo občinskih zastop¬ nikov in tudi drugih iz volilnega okraja Kranj, Kamnik, Radovljica izreklo, da hote zopet svojega starega poslanca v državni zbor voliti. Ker se tudi grof Hohenvvart nadeja, da bode zopet v tej skupini izvoljen,^ se tedaj želje volilcev in njegove strinjajo itd." Ge se ne motimo, včmo mi iz istega najza- nesljivejšega vira, da grof Hohenvvart sicer resno kandidira, da pa ni imenoval nobenega volilnega okraja, kjer bi na vsak način hotel biti izvoljen, temveč le izrazil željo, da se mu kjerkoli zago¬ tovi izvolitev. Zato se nam jako čudno zdi, odkod najedenkrat izjave iz gorenjskih občin za grofa Hohenvvarta, ki je zadnjih šest let Ljubljano zasto¬ pal v državnem zboru. Ali morda niso občinski za- stopi dobili kakega migljeja iz krogov ljubljanskih, katerim ni všeč v »Domoljubu" priporočeni kandidat celo oni go- prvi sprožil Ta mahina- dan. A vse ! g. ravnatelj Pr. Povše? Ali ni morda spod sporazumljen s temi krogi, ki je kandidaturo g. Fr. Povšeta? Skratka: cija ima kume, ki nočejo z resnico na spletke so jako prozorne. »Stidsteirsche Post" do- naša zadnji čas dopise iz Ljubljane od dopisnika, kateremu so vse razmere dobro znane. Ta je pisal dne 2. t. m. mej drugim: „Ako g. deželni glavar dr. Poklukar sprejme kandidaturo v stolnem mestu, kar je želja, mislijo na njegovo mesto v skupini gorenjskih in notranjskih mest priporočiti g. J. Kersnika, deželnega poslanca in notarja na Brdu." Torej sklep: Gosp. dr. Poklukar naj na¬ redi prostor kandidatu, ki bo všeč radikalni stranki; Hohenvvart naj se umakne iz Ljubljane g. dežel¬ nemu glavarju; ker pa je Hohenvvart jako potreben je pristopilo na novo z opravilnimi deleži 26, izsto¬ pilo jih je z opravilnimi deleži pa 14. Zadruga šteje 249 članov in sicer 25, kateri posedujejo zadružne deleže po 100 gld. in 224 z opravilnimi deleži po 10 gld. Vložnikov je 135. Hranilne vklade povikšale so se od gld. 25.823’97 na 27.529’90. Enakomerno so se povikšala dana posojila od gld. 37.933*46 na 39.367’44. Račun zgube in dobička izkaže dobička gld. 991’96, kateri znesek se po sklepu današnjega občnega zbora na sledeči način razdeli: Društvenikom na njih zadružni kapital od gld. 9940— primeroma času vplačila po 4’/ 2 od sto gld. 441’10, ravnateljstvu po § 14 društvenih pravil gld. 49’60, in ostanek gld. 501’26 se pridene zadružnemu zakladu, kateri znaša z dnem 1. jauuvarija 1891 gld. 3730’26. Di¬ videnda po 4*/ 2 od sto izplačuje se vsaki uradni dan. za desnico, naj on kandidira na Gorenjskem in s tem onemogoči kandidaturo g. Povšeta, ki je omenje- j j nim krogom prekatolišk. — Tako torej igrajo „šah“ •' na deski, ki pomeni kranjske volilne okraje. Kdor hoče biti »figura" na tej deski, tega ne zavidamo, j Opozarjamo pa svoje somišljenike, da s tako igro i utegnemo čez nekaj let zgubiti vse zanesljive za- ■ stopnike. Torej pozor! j (Istra) pošilja dva zastopnika kmečkih občin v ; i državni zbor, in sicer volijo politični okraji koperski, ' i poreški in puljski enega, politični okraji voloski, i ■ pazinski in ošinjski pa tudi enega poslanca. Prvi i ali zapadni volilni okraj ima 192 volilnih mož, drugi j ali vztočni pa 185. Zmaga v obeh teh krajih ni nemogoča, ako volilci moško store svojo dolžnost, i Politično društvo »Edinost" bode tudi nasvetovalo . dva kandidata. Sedaj velja torej pogum v volilnem j boju. (Volilni shodi.) Prihodnjo nedeljo bosta za I. : j volilni okraj v tržaški okolici dva volilna shoda, in j sicer ob 1. uri popoldne v Skednju pri gosp. Jos. j Sancinu za škedenjske volilce, in ob 3. uri popoldne j pri gosp. Jos. Čoku pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji, j Za II. volilni okraj pa bode volilni shod tudi v ne¬ deljo popoldne »pri lovcu". (Ljubljanski porotniki) za prvo porotno zase- j danje, ki se prične dne 2. marca, so naslednji gg.: Jerman Ivan, hišni posestnik in mokar v Ljubljani; Žitnik Jernej, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani; Žitnik Dragotin, posestnik v Borovnici; Globočnik Viktor, c. kr. notar v Kranju; Skutel ■ Fran, branjevec v Ljubljani; Sušnik Fran, hišni posestnik in krčmar v Škofji Loki; Tomšič Miha, posestnik na Hribu pri Vrhniki; Karinger Karol, j trgovec v Ljubljani; Guzel Ivan, trgovec v Škofji Loki; Kapsch Jakob, zlatar v Ljubljani; Sparowitz Josip, hišni posestnik in zlatar v Ljubljani; Lučk- । j mann Josip, trgovec v Ljubljani; Jerančič Anton, hišni posestnik in krčmar v Ljubljani; dr. Sehmi- ; t. j. vsaki petek. Pri občnem zboru dne 9. svečana 1890 sklenjena sprememba pravil še ni dovršena. (Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani) vabi k občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne 15. febru- varija 1891 ob 10. uri popoldne v mestni dvorani na rotovži. Dnevni red: 1. Poročilo o računskem sklepu za leto 1890. 2. Poročilo pregledo¬ valcev računov. 3. Dopolnilna volitev odbornikov. 4. Volitev pregledovalcev za leto 1891. 5. Splošni pred¬ logi. Dohodkov je imela v minolem letu 1212 gld. 21 kr., troškov 247 gld. 87 kr., torej je ostalo kon¬ cem leta 964 gld. 34 kr. (Velik požar na Reki.) Kakor se poroča, nastal je v torek na Reki v skladišču drv požar, ki je v petih urah napravil škode nad 15.000 gld. Raznoterosti. — Dijaki papeževega vseučilišča v Rimu. Vsega vkupe vpisanih je na tem zavodu 807 dijakov. Od teh je 471 slušateljev bogoslovja, 36 kanoničnega prava, 300 modroslovja. Po narod¬ nosti, oziroma državljanstvu, je 1 Afričan, 43 An¬ gležev, 56 Avstrijancev, 1 Avstralijanec, 21 Severno- američanov, 84 Južnoameričanov, 23 Belgijaneev, 4 Bolgarje, 9 Hrvatov, 124 Francozov, 96 Nemcev, 12 Švicarjev, 6 Ircev, 4 Španci, 12 Ogrov, 251 Ita¬ lijanov, 2 Luksenburžana, 3 Portugalci, 4 Holandi- jancev, 32 Poljakov, 19 Škocijancev. Število profe¬ sorjev znaša 20; devet profesorjev poučuje bogo¬ slovje, trije kanonično pravo, osem modroslovje. — Ladi j a zgorela. Pred nekaterimi dnevi je priplula grška ladija »Konstantinos" na Kreto. Na Indiji je bilo 12.000 vreč žvepla, ki je pričelo nekega dnč okoli šeste ure zvečer goreti na do sedaj še ne znan način. Ko bi mignil, bila je vsa ladija v ognji, moštvo se je z velikim naporom re¬ šilo smrti. Ladija je gorela vso noč in silni požar je razsvetljeval vse mesto. Še-le drugi dan zvečer je pogasil ogenj, ko je bil že vse vpepelil. Ladija je bila zavarovana le za 10.000 frankov. dinger, c. kr. notar v Kamniku; Slovša Fran, mesar j in hišni posestnik v Ljubljani; Faleschini Fran, zi- j darski mojster v Ljubljani; Suppantschitsch Leon, hranilnični uradnik v Ljubljani; Stare Anton, vele- j posestnik v Mengšu; Košak Ferd., mesar in hišni I posestnik v Ljubljani; Luckmann Karol, ravnatelj i kranjske industrijske družbe; Komotar Anton, c. kr. j notar na Vrhniki; Klun Štefan, hišni posestnik in krčmar v Ljubljani; Candusso Anton, trgovec v j Spod. Logatcu; Weber Karol, trgovec v Ljubljani; , Janežič Matej, posestnik in krčmar v Domžalah; | Matijažič Martin, trgovec v Kranju; Krisper Raj- | mund, trgovec v Kranju; Kreuzberger Adolf, trgo- | vec v Kranju; Bamberg Otomar, posestnik tiskarne ■ v Ljubljani; Zeschko Fran, hišni posestnik v Lju- j bljani; Pfeifer Fran, e. in kr. major v pokoju v ’ Ljubljani; Tavčar Jernej, mizar in hišni posestnik , v Ljubljani; Cinkole Ivan, krčmar in hišni posest- j nik v Ljubljani; Benedikt Josip, trgovec v Lju- j bljani; Martinčič Jakob, ključavničar v Ljubljani; ‘ Černe Ivan, mesar in hišni pose-tnik v Ljubljani, j Namestni porotniki pa so gg.: Ravnikar Anton, j hišni posestnik in krojaški mojster; Reich Anton, j čevljarski mojster: Krašovec Alojzij, knjigovodja; Kunst Alojzij, čevljarski mojster; Božnar Andrej, j trgovski pomočnik; Treo Anton, zasobni uradnik; j Krašovec Ivan, mizar; Terdina Ivan, hišni posest- | nik; Jebačin Albin, hišni posestnik; vsi v Ljubljani, i (Vincencijeva družba) ima prvo postno nedeljo, t. j. 15. t. m. svoj prvi letošnji društveni praznik s službo božjo zjutraj ob 7. uri v Marijanišču. Zvečer ob 7. uri pa bo v sobani »Katol. družbe" občni zbor, h kateremu so uljudno povabljeni udje j in neudje. (Notranjska posojilnica v Postojni) imela je v pretečenem letu prometa gold. 44.232’80. članov — Zagrebeni milijoni. »Gaulois" pri¬ poveduje, da so našli na nekem vrtu v Londonu zaklad 3,400.000 funtov šterlingov, torej blizu 41 milijonov goldinarjev. — Kako delajo Japanci naslove na pisma. Ako piše Japanec pismo kaki osebi, napiše najprvo kraj, kamor je pismo namenjeno, potem še-le druge podrobnosti. Ce bi torej Japanee pisal kakemu trgovcu v Ljubljano, naredil bi naslov na pismo blizu tako-le: Avstrija, Kranjsko, Lju¬ bljana, X ulice, št., priimek, krstno ime, značaj. — Praktičen stremen. Anton Paštilka v Zagrebu je izumil nov stremen, ki ima pero, s katerim se stremen loči od jermena, če pade jezdec s konja. Ako bi torej jezdec padel s konja, obdržal bo sicer stremen na nogi, vendar s konjem ne bo takoj v nikaki zvezi več in tudi ne v nevarnosti, da bi utegnil konj ž njim na tleh oddirjati. Ta stremen se je pokazal že vojaškim krogom, ki so ga za jako praktičnega spoznali. Posebno bi ga bilo priporočati onim, ki se še-le vadijo jezditi. — Ali — ali. Jako žlobudrava gospa je rekla nekemu gospodu: »Kško službo bi Vi meni dobili, ko bi bila moški?" — Gospod: »Imenoval bi Vas za ravnatelja v kakem gluhonemem zavodu." - Gospa: »Zakaj pa?" — Gospod: »Ker bi se morali ali ti nesrečniki od Vas naučiti govoriti, ali pa bi se navadili Vi molčati." — Strašan prizor v menažeriji. Iz Ka- mence se poroča: V tukajšnji menažeriji je strežaj spustil enega neučenega leva mej druge učene leve v kletko. Ko je mlada levja krotiteljica Betty Thiel- mann stopila med nje, da bi ž njimi predstavljala, plane rjoveč neučena zver na krotiteljico, zasadi strašne kremplje v njeno telo in jo obdelava z ostrimi zobmi. Le z veliko silo se je posrečilo od¬ praviti ljuto zver od nesrečne ženske, ki je bila že popolnoma v nezavesti. Lev jo je tako močno po¬ škodoval, da bode bržkone morala umreti. Tdegr&mi. j Grabštajn (Koroško), 12. februvarija. Ka- i toliško-narcdna stranka sijajno zma¬ gala v Tinjah. Praga, 12. februvarija. Prihodnje nedeljo ' bo staročeški volilni shod, da sostavi volilni j oklic in določi kandidate. Peterburg, 12. februvarija. Včeraj zvečer , je nadvojvoda Franc Ferdinand tukaj sprejel j deputacijo svojega dragonskega polka, ki je v pultavski guberniji. Peterburg, 11. februvarija, zvečer. Nad¬ vojvoda Franc Ferdinand se je z velikim knezom Vladimirom vred povrnil z lovi pri Jaščeri ter je obedoval pri velikem knezu Pavlu. Boulogne, 12. februvarija. V oklicu obža¬ lujeta 0’ Brien in Dillon, da so se razbili dogovori; ker se nočeta dalje vdeleževati domačega prepira, odpotujeta jutri na An¬ gleško, da nastopita kazen. Pariz, 11. februvarija. Narodni svet de- : lavske stranke pozivlje vse francoske delavce, naj se prirede prvega majnika demonstracije ! v dosego osemurne delavne dobe. Marseille, 11. februvarija. Na tukajšnjem j kolodvoru je ukradena mošnja z 220.000 fr. / London, 12. februvarija. Parnell je v pismu j naznanil O’ Brienu, da ne more brez škode ! za narodne koristi odložiti vodstva. Aleksandrija, 11. februvarija. Profesor Koch se je danes pripeljal ter odpotuje jutri v Gorenji Egipt. Ficcoii-ievo esenco za želodec ŽLJ™. prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar G. Pieeoli v Ljubljani v zabojčkih po 12 in več steklenic. 1 steklenica 10 kr. (8) | Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmetovalec“ s prilogo „Vrtnar“, pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo števillco brez¬ plačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (12) tUmrli »«»: 9. februvarija. Ivan Andolšek, bogoslovec, 21 let, Kravja ' dolina 11, vročinska bolezen. | Javna zahvala. V akademienem letu 1890/91 blagovolili so do zdaf da- i rovati „Podpiralni zalogi slovenskih vseuoilišonikov v Gradei 1 ': Visoki deželni zbor kranjski . Visoki deželni zbor štajarski Slavna družba >v. Cirila in Metoda v Ljubljani Gospodje notarji in notarski kandidatje na Kranjskem o priliki praznovan.a osemdesetletnice veleč, gosp, dr. Jerneja Zupanca . Slavni odbor slovenskih abiturijentov v Ljubljani . Gosp. dr. Ludovik Filipič, odvetnik v Celji . „ dr. Josip Kenda, okr. zdravnik v Vipavi . . „ dr. Ivan Mohar, okr. zdravnik v Stubici . . „ dr. Josip Sernee, odvetnik in dež. posl, v Celji „ dr. Gvidon Srebre, odvetnik in župan v Brežicah „ dr. Frane Celestin, kr. gimn. profesor in vse- učiliščni docent v Zagrebu „ Ivan Cizej, e. kr. sodnijski pristav v Idriji „ Frane Dolenc, poštni kontrolor v Gradei „ dr. Frane Jurtela, odvetnik in deželnega gla¬ varja namesnik v Ptujem „ dr. Gregorij Krek, e. kr. vseučil. prof, v Gradei ,, Bajko Perušek, e. kr. gimn. prof, v Ljubljani „ dr. Franc Sehmirmaul, okr. zdravnik v Brežicah „ dr. Josip Vošnjak, deželni poslanec in deželni odbornik v Ljubljani ,, dr. Josip Muršee, realčni profesor v pok. in konzistorijalni svetnik v Gradei . . „ Franc Bradaška, kr. gimn. ravnatelj v pok. v Gradei .... . „ Andrej Komel pl. Soeebran, e. in kr. major v pok. v Gradei. „ Bopomil Krek, pravnik v Gradei .... Vrhu tega daroval je g. Valentin Krisper, posestnik in tovarnar v Radečah, za natis ..Poročila o delo- 200 gld. 150 „ 36 25 15 10 10 10 10 » J5 5 5 5 5 1 vanji in stanji podpiralne zaloge slovenskih vse- učiliščnikov v Gradei v akademienem Jetu 1889/90“ papirja za . ..10 Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikev v Gradei 11 ple¬ menitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih vse- učiliščnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo ter prosi uljudno daljnih daril. V Gradei, dne februvarija 1891. Dr. Gregorij Krek, e. kr. vseučiliščni profesor in zastopnik akad, senata, predsednik in blagajnik. Bogomil Krek, drd. iur, tajnik. Prememba stanovanja . Lorene Zdešar stanuje od danes nadalje v svoji novi hiši na Tržaški cesti. (2—i) 10. februvarija. Ignacij Zupančič, pristav, 66 let, Hre¬ nove ulice 3, kap. — Pavlina čizman, ribčeva 'hči, 1 mesec, Opekarska cesta 23, božjast. — Frančiška Sternad, delavčeva hči, 2*/ a meseca, sv. Petra nasip 65, tusis convulsionem. — Andrej Sajovic, cestarjev sin, 2 meseca, Streliške ulice 11, bronehitis capillar. — Marjeta Končina, tesarjeva vdova, 78 let, Dunajska cesta 25, ostarelost. 11. februvarija. Alojzij Jeločnik, uradnega sluge sin, 8'lz meseca, Rožne ulice 39, jetika. T ujci. 10. februvarija. Pri Maliču: Schanta pl. Kahlenberg iz Kranja. — Jieha, Schvvarz, Osser in Seifert,trgovci; Herman, Eekstein, z Dunaja. — Golob, s soprogo, z Vrhnike. — dr. Barčic, odvet¬ niški koneipijent, iz Reke. — dr. Volčič iz Žužemberka. — Bloy, e. kr. pristav, s Ptujega. Pri Sionu: Sennholz, mestni vrtnar;Bachrieh, profesor; grof Walderstein; vitez Tonello pl. Stramare, graščak; Spiegler, z Dunaja. — Vogler z Ogrskega. — Staber, trgovec, iz Draždan. — Lenček, bilježnik, iz Škofje Loke. — Treo iz Celja. — Majdič iz Mengša. — Grim z Dunaja. — Hamlicsh iz Olo¬ muca. — Hudovernik, s soprogo, s Kranjske Gore. — dr. Kraut dr. Zlesar, Majdič, dr. Glaser, Hribar, dr. Dečko, iz Celja. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura -3'5 ,; , za —0 9° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 12 februvarija. 109 102 987 307 114 9 5 56 Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92 gld Srebrna „ 5% „ 100 ,. „16% „ .^92 ” 5% avstr, zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke .... Kreditne akcije • < • London . Sre"bro ■.. Francoski napbleohd. ..... Cesarski cekini . .... Jiemška marke j 25 kr. 25 „ 75 „ 05 „ n 06 „ 41 „ 10 „ Izdajatelj: Matija Kolar. (C V a Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Odgovorni vrednik : Ignacij Žitnik. H Ilci AJUliabJl, (10-7) M I., Singerstrasse štev. 1 5. rol Kri čistilne krogijice, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno Jrlj sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je gg rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljica s rol 15 krogljicami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji N 1 gld. 10 kr. — Če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., Bg 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. .40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. [O1 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) A Prosi se, da se zahtevajo izrecno: n „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice H in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski poerk J. Pserhofer in sicer v atŠT rudeči 'Ž25 barvi. Balzam za ozebljiuc j. pseruoferja, 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. U Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. U Ameriška maža za protin, i g id. 20 kr. (Hj Prašek proti potenju lldg, cena škatli 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. W Balzam za gUSO, 1 flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. M Zdravilna esenca (Praške kapljice), 1 steklenica 22 kr. M Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. [fc? Fijakarski prašek, proti kašlju itd. 1 škatljica 35 kr., 8 frankovano pošiljatvijo 60 kr. A Tannochinin-pomada }••****• “ )W ’ M Univerzalni obliž pr "““““ 1 * b ' »h tt • i v ta W Bullrich-a. Izvrstno domače zdravilo proti vsem posle- fjjl Univerzalna Čistilna sol *’ am slabega prebavljena. 1 paket 1 gld. L J Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farma- cevtične speeijalilete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Hi Pošiljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpoš.ljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. » @ W Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja nego pri pošiljatvah s povzetjem. Jnh Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri G. Piccoli-ju>