skupne poteze filozofije gospodarjenja z njimi jih povezujejo mnogo trdneje kot ka- tera koli druga povezanost, v kateri se je naše gozdarstvo kdajkoli doslej znašlo. Namen tega sestavka je le, da opozorimo na možnost take nove povezave, v kateri bi naše gozdarstvo v prihodnje zagotovo lahko polneje razvijalo svojo novo identite- to, izhajajoče iz novih nalog. Morda bo zbudil celo kakšen odmev; vsekakor pa kaže opozoriti, da tovrstna povezanost ni- kakor ni nekaj novega in spet slovensko - specifičnega, ampak da je v številnih deže- lah že dolgo časa dejstvo. Na resornem področju imajo npr. gozd, voda in zrak ob podobnih problemih vseka- kor manj možnosti za skrite ali vgrajene GDK: 518 medsebojne antagonizme kot pa v družbah, kjer so uvrščeni sedaj. Na študijskem področju jih povezuje re- cimo vsaj filozofija obravnavanja naravnih virov po načelih obnovljivosti (= trajnosti), mnogonamenskosti, sonaravnosti - in se- veda njihova naravna povezanost. Isto bi bilo mogoče reči za področje, ki zadeva njihove raziskave . število uglednih gozdarskih šol in raziskovalnih ustanov, ki so sprejele tako orientacijo, gre po vsem svetu v desetine. Ni vzroka, da o teh stvareh ne bi v stroki razmislili in spregovo- rili - in to čimprej. Vse okoliščine nas namreč v to silijo: ob tem ne gre zgolj za razmišljanja o preživetju ampak predvsem o novem, modernem, prihodnjemu času ustreznem profilu gozdarstva. Se bomo evropeizirali končno tudi po načinu merjenja drobnega industrijskega lesa?! Lojze ŽGAJNAR* Že več kot poldrugo desetletje je v Slove- niji pereče vprašanje ugotavljanja količin drobnega industrijskega lesa na osnovi ma- se, torej s tehtan jem. Metoda je v Evropi in svetu že dve desetletji splošno uveljav- ljena v blagovnem prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti, in sicer v zadovoljstvo dobaviteljev in porabnikov lesa. Kljub različ­ nim poskusom in prizadevanju posamezni- kov ter zahtevam predvsem porabnikov industrijskega lesa, se pri nas »težinska metoda'' ni širše uveljavila. Ker za to ni bilo nikakršnih zakonskih omejitev (JUS stan- dardov tako ni nihče upošteval!), sodimo, da je glavni vzrok temu »moč navade«, stoletna trdna zakoreninjenost uporabe vo- lumenskih enot in nezaupanje do vseh »novotarij''· Posledice so znane: zamudne in drage meritve dimenzij pri natančnejših meritvah količin oziroma nezanesljiva ocena pri običajnih meritvah prostornine * L. ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 112 G V. 2/92 tovora in preračunavanju v kubične metre. V vsakdanji praksi se to izraža na različne načine, še zlasti: - v povečanih administrativnih stroških zaradi pogostih reklamacij dobavljenih ali prevzetih količin; - v poslovnem nezaupanju, nespoštova- nju dobrih poslovnih običajev in tudi v sporih; - v neusklajenosti bilanc med prevzetimi in porabljenimi količinami lesa pri porabni- kih, ki ponavadi ugotavljajo primanjkljaje; - v večanju faktorjev porabe lesa po enoti proizvoda; - v težavah vseh udeležencev v medna- rodnem prometu z lesnimi sortimenti, saj se tu soočajo s masnimi in ne prostornin- skimi enotami, ki so pri nas običajne. Vemo, da bo les v prihodnje vse bolj cenjena in iskana surovina. Korektno koli- činsko in kakovostno ovrednotenje vseh vrst lesne surovine bo moralo tudi v Slove- niji postati imperativ v blagovnem prometu z lesom. V pogojih tržnega gospodarstva in svobodno oblikovanih cen, pri vključeva­ nju v mednarodno tržišče ter pri uveljavlja- nju in spoštovanju dobrih poslovnih običa­ jev, bo to tudi prvi pogoj konkurenčnosti in poslovne uspešnosti. Menimo, da je sedanje obdobje intenziv- nih družbeno gospodarskih sprememb in v času, ko razmišljamo o pripravi novih, na- cionalnih standardov za gozdne lesne sor- timente, primeren trenutek, da se lotimo tudi tega vprašanja. Čas je, da se otresemo >>balkanskih navad« tudi na tem področju, saj nas v to vse bolj silijo vsakdanje potre- be. Naposled so te zahteve izražene tudi v sklepih 79. strokovnega posvetovanja ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, ki je bilo v maju 1991 . Na osnovi navedenih izhodišč in na ne- posredno pobudo podjetja Videm, Krško, ki je najv-ečji slovenski porabnik industrijskega lesa in se tudi najbolj zanima za težinsko metodo merjenja količin, je gozdarski inšti- tut v letu 1991 v raziskovalni program vključil tudi nalogo priprave vseh potrebnih elementov in metod za praktično uvajanje te metode. Po prvotnem dogovoru spodje- tjem Videm naj bi ugotovitve raziskav slu- žile le za interne potrebe podjetja. Poznejše vse širše zanimanje tudi drugih porabnikov v celulozni industriji in industriji ivernih in vlaknenih plošč pa nas je spodbudilo, da smo k sodelovanju povabili tudi te porabni- ke. Obenem smo upoštevali dejstvo, da bo realizacija tega projekta možna le ob sode- Slika 1: Jemanje vzorcev za določilev vlažnosti lesa (Vir : Kooperationsabkommen FPP) lovanju in soglasju vseh udeležencev v blagovnem prometu, torej tudi dobaviteljev lesa. Takšno soglasje je tudi prvi pogoj za uradno verifikacijo in institucionalizacijo no- vega načina merjenja količin lesa. Zaradi znanih političnih in gospodarskih razmer, s katerimi so se letos soočali go- zdarstvo in porabniki !esa, je bil projekt le delno izveden. Kot ponavadi se je spet zataknilo pri financiranju , kar je, glede na razmere, vsaj delno tudi razumljivo. Kljub tem težavam je gozdarski inštitut, v okviru skromnih finančnih sredstev, ki jih je odo- brilo Ministrstvo za gozdarstvo, nadaljeval z nekaterimi dejavnostmi za izvedbo projek- ta. Skupaj z nekaterimi možnimi uporabniki projekta so bile proučene, izbrane in prak- tično preskušene nekatere metode in po- stopki ter opravljene delne meritve in pri- merjave. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti projek- ta, ki ga pogojuje velika variabilnost (v času in prostoru) osnovnih elementov in parame- trov pri uporabi težinske metode, to pa zahteva številne in dolgotrajnejše opera- tivne meritve in vzorčenja, bi bilo izvajanje projekta, pri dosedanjem tempu, predolgo- trajno. Menimo, da je zaradi omenjene variabilnosti tudi nedopustno preprosto pre- vzemanje različnih tujih metod in osnovnih fizikalnih elementov, kot si zamišljajo neka- teri najbolj neučakani porabniki lesa. V Slika 2: Izračun vlažnosti in količine (mase) pre- vzetega tovora lesa (Vir : Kooperationsabkommen FPP) G. V. 2/92 113 poduk in opozorilo so nam lahko sedanje težave, ki jih imamo pri uporabi različnih povprečnih vrednosti, pretvornih koeficien- tov, oz. redukcijskih faktorjev. Na pobudo nekaterih porabnikov lesa in upoštevajoč splošne razmere in zahteve po novem načinu ugotavljanja količin, ki so izražene tudi v sklepih ZOlT, želimo na inštitutu v letu 1992 intenzivirati vse dejav- nosti in naloge za uspešnejša in hitrejšo izvedbo projekta. V projekt, katerega izva- jalec bi bil Inštitut, želimo vključiti čim širši krog udeležencev v prometu z lesom, pa tudi pooblaščene organe in službe, ki se posredno ali neposredno srečujejo s tem vprašanjem. Menimo, da bo le tako možno projekt izvesti in rezultate tudi uradno ovrednotiti. Osnovni cilj projekta je raziskava in izbira metod in vseh potrebnih fizikalnih elemen- tov za uporabno ugotavljanje količin indu- strijskega lesa na podlagi mase ter priprava strokovnih osnov za vpeljavo blagovnega prometa na tej osnovi. V prvi vrsti bo pozornost namenjena dolgemu industrij- skemu lesu (goli!) iglavcev in listavcev. Zaradi večje variabilnosti volumenske go- stote (mase) bomo pri iglavcih predvidoma uporabili »atro<< metodo (nominalna gostota lesa) . Pri listavcih (bukev) pa »bruto« me- todo (lutra masa, volumenska gostota sve- žega - zračno suhega lesa), ob upošteva- nju variabilnosti v letnih obdobjih. Navedeni metodi sta v Evropi tudi najbolj razširjeni, saj pri pravilni uporabi zagotavljata pov- prečno natančnost ±3 %. Vemo, da je pri sedanjem načinu možnost napake tudi do 20 odstotkov. Pri operativnih raziskavah za pripravo strokovnih osnov naj bi sodelovali poprej strokovno izurjeni kadri potencialnih porab- nikov rezultatov projekta, oziroma sofinan- cerjev in sopodpisnikov sporazuma. Za us- posobitev le-teh, uvajanje v delo ter nadzor bi bili zadolženi izvajalci projekta. Proučene in izbrane operativne metode in postopki ter potrebni raziskani parametri bi služili kot strokovne osnove in bili dolo- 114 G. V. 2192 čeni v posebnem sporazumu med udele- ženci v blagovnem prometu. Pristop k spo- razumu bi bil prostovoljen, določila spora- zuma pa obvezna za vse udeležence. Tra- jen nadzor nad tehničnim izvajanjem in spoštovanjem sporazuma vseh udeležen- cev bi opravljala uradno pooblaščena in nevtralna institucija, ki bi jo določili soude- leženci sporazuma. Gre torej za znani način in metode ugo- tavljanja količin ter združevanje udeležen- cev v blagovnem prometu z lesom, kot ga poznamo drugje v Evropi, zlasti v sosednji Avstriji, pod nazivom Kooperationsabkom- men Forst-Piatte-Papir. Predlog z vsebinskim in časovnim pro- gramom projekta je Inštitut v novembru 1991 poslal vsem večjim porabnikom lesa in tudi nekaterim uradnim organom in služ- bam s področja gozdarstva, lesarstva in državne uprave, torej vsem, ki bi jih moralo zanimati to vprašanje. Upamo, da bo tokrat odziv ugodnejši kot je bil spomladi. Zave- dati se moramo, da bomo imeli v prihodnje opravka z vse večjim deležem manj kako- vostne, brezoblične lesne surovine (drobna lesna masa iz gozdno gojitvenih del, ostanki primarne in finalne predelave), pri kateri nam prostorninsko merjenje vedno povzroča težave. Slabšanje kakovosti vhodne surovine lahko realno pričakujemo zaradi: - ekološkega stanja in prihodnosti go- zdov ter vse bolj prevladujočega vrednote- nja nelesnih funkcij, čemur je vzrok nagel razvoj ekološke zavesti; - tehnološkega razvoja gozdarstva in porabnikov lesa, ki bo omogočil izrabo tudi vseh gozdnih in lesnih ostankov; - kroničnega primanjkljaja lesne surovi- ne, zlasti še lesa za kemično predelavo. če naštetim vzrokom dodamo še uveljav- ljanje tržnih zakonitosti, dobre poslovne običaje in razmerja ter naše želje in potre- ber po vključevanju v mednarodne bla- govne tokove, se bomo najbrž vsi strinjali, da je uvedba novega količinskega in kako- vostnega vrednotenja lesa nujna.