PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE This paper consists of two sections — Section One PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — Nt). 223« kotcirJ m Mcood rlM matter, Dec b. 1907, el ihr yml office el Chicago, 111 uuder the Act o! CoogreM ol March S, 187%. CHICAGO, ILL., October 18, 1950 PublUhed Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 611 LETO—VOL. XLV. 11 II OB JUBILEJU PROLETARCA Petinštirideset let dela za nami - veliko ga je še vedno pred nami Socialistično gibanje med Slovenci in tudi med drugimi Jugoslovani v Ameriki so zasejali sodrugi. ki so se navzeli socialističnih idej že v starem kraju. Po preselitvi v to deželo je — v kolikor je bilo to v takratnih razmerah mogoče—vsakdo izmed njih deloval v svoji naselbini, kajti z drugimi niso imeli kontakta. Časopisa, v katerega bi mogli dopisovati in se medsebojno spoznavati, nisA imeli. Najjačja socialistična skupina je bila v Chicagu. Za sodruge v drugih krajih pa so izvedeli pri Rdečem Praporu, kateremu je 1. 1900 pisal Ferdinand Petsche iz Chicaga po naslove njegovih ameriških naročnikov. Uprava mu je poslala tri naslove: Simona Kavčiča. Ivana dolarja in J. Javha. To je bilo malo število. Ampak Petsche je vedel, da je poleg teh treh v raznih naselbinah že precej delavcev s socialističnimi nazori. V Chicagu so sklenili, da je treba z organizatoričnim delom začeti takoj, pa so na sestanku 2. februarja 1901 ustanovili prvi slovenski socialistični klub. Po nekaj mesečnih v istem letu je klub ustanovil družbo za izdajanje delavskega tednika "Zora." Prva številka je izšla 3. avgusta 1901. Izdali so 10 številk, nato je prenehala, ker mladi klub ni zmagal ovir. Po ukinjenju "Zore'' je razpadel tudi klub. Obnovljen je bil 18 julija 1903. V Chicagu je bil tedaj že precejšen krožek slovenskih socialistov. Oglašali so se tudi iz drugih naselbin. Za glasilo jim je bil Glas Svobode od početka 1903 do poletja 1905, ko je prišlo med njimi in Martinom Kondom, lastnikom Glasa Svobode, do preloma. V jeseni 1905. so izdali socirugi v Chicagi proglas z naslovom "Jugoslovanskim delavcem v Ameriki v presodek," v katerem so opisali svoje notranje boje z Martinom Kondom, s katerim so doslej agitirali, dopisovali ter urejevali njegov list Glas Svobode. V letaku so sugerirali ustanovitev slovenskega socialističnega glasila, ki naj bo posest organizacije delavcev in ne kakega posameznika. V tem proglasu so bili s prispevki zastopani Simon Kavčič, ki si je veliko prizadeval, da je prišlo med Kondom in socialisti do končne odločitve. Frank Petrich in Jože Za-vertnik. Slednji je letak uredil, ni pa podpisan v njemu. V imenu kluba št. 1 so razne apele in izjave v letaku podpisali Andrej Poravne. Joe More, Anton Prešeren in Jože Ječmenjak. Letak je izšel na štirih straneh, po 3 kolone na vsaki strani, in je bil uvod v ustanovitev Proletarca. Bil je to tudi prvi tiskan cirkular slovenskih socialistov s polemično vsebino o načelnih in gospodarskih iproianjih SNPJ, Ju "je šfa tedaj v svoje drugo leto Glas Svobode jim je namreč zaprt svoje kolone, pa jim ni preostalo drugega, kakor pomagati si v boju z. ustmeno agitacijo, med seboj pa so izmenjavali misli v pismih. ' ' - Predvsem je bila njihova želja, da se osamosvoje in si ustanove svoje glasilo, da ne bodo več odvisni od milosti drugih ča-i ^opisov. r/ j. j, j i j Sklenili so, da začno izdajati svoj list že koncem leta 1905, toda vsled ovir in finančnih neprilik je prva številka izšla šele i januarja 1906. Za tisk lista so se pogodili s tiskarno čeških socialistov,; "Spravedlnost." ki je bila tedaj na 683 Loomis St., par blokov od Narodne dvorane,' na stari "Centrikjer je živelo mnogo Slo- j vencev. Ta soseščina je bila centrum svobodomiselnega in socialističnega gibanja med rojaki v Chicagu. Urad Proletarca je bil v tem kraju, istotako urad Glasa Svobode in SNPJ. Delo pri Proletarcu so si razdelili. Jože Zavertnik, Frank Petrich in Wm. Brunschmidt (slednja dva sta bila tedaj v Min-neapolisui so bili izvoljeni v uredniški odbor, ker so bili v slovenščini najsposobnejši; vrhu tega je imel Zavertnik v uredniških poslih že potrebno prakso. Za predsednika odbora so si izbrali Andreja Poravneta, za tajnika jn blagajnika pa Antona Prešerna. Ta je prejemal naročnino, jo vknjiževal, prodajal brošure, kolikor so jih imeli, zbiral prispevke v tiskovni fond in j pisal razna uradna naznanila. Za "ekspeditorja" ali razpošiljalca "Proletarca" so v klubu št. 1 izvolili Ferdinanda Petscheta in Dominika Petriča. Petsche je pisal naslove in vodil vso brigo radi poste, ki je tedaj ni bilo »Konec na 2. strani) PANORAMA Celo vrsto zgodovinsko važnih dogodkov smo doživeli v dobi, od kar izhaia ta list. Predočeval jih je čitateljem vedno pravilno, dasi ni bil nezmotljiv. Namreč v prerokovanjih se je sem pa tam — zmotil . . Ko ie bilo sklenjeno, da si slovenski socialisti ustanove svo i list — bilo je to v jeseni leta 1905, so izdali najprvo o klicni letak. Takrat ie bilo po svetu veliko vretje. V Rusiji je nastal upor delavstva proti carizmu. Bil je zadušen. Japonska je istega leta bila zmagovalka nad carjevo bojno silo na dal njem vzhodu in postala je svetovna velesila. NAS JUBILEJ Arma, Kansas — "Pa je le dočakal Proletarec 45-letnico", je v eni' izmed zadnjih številk vzkliknil urednik. Da, lahko so OB POMEMBNEM JUBILEJU ETBIN KRISTAN ponosni na to vsi podpiratelji pROLETAREC je od svojega začetka imel namen, služiti razlaga- in resnični prijatelji tega lista ' nju socU^nna in širiti njegovo idejo, ker so se ustanovitelji Koliko delavskih listov je bilo ,ista zavedali, da je socializem najvišja stopnja v razvoju človeške v tem času ustanovljenih z ve- druibe v dobi, katero more naše umovanje doseči. Če je še kaj liko močnejšim zaledjem kot ga popolnejšega mogoče, bo le doslej nedogledna bodočnost lahko ima Proletarec, toda jih ni več. P<*az«la t Največ jih je prenehalo zaradi S*0)'1 nalo8i Je 'Proletarec' petinštirideset let zvesto služil, finančnih potežkoč in danes so dasi ni bila lahka ob njegovem rojstvu in ni lahka sedaj, v bližnji pozabljeni bodočnosti se pa tudi težave ne bodo omilile, kajti čim bolj se v deželi razvija in utrjuje kapitalizem, tem bolj postaja časopisje Kako skroma je bila prva sle- njegov monopol. V teoriji je seveda tisk v Zedinjenih državah vilka lista po obliki, toda boga- p0p0in0ma svoboden, toda že Goethe je dejal, da je vsa teorija ta po idejah! Delal sem tisti cas siva, drevo življenja pa je zeleno. To velja tudi za vsakovrstne v koloradskih hribih, kosem do- »svobode'\ ki jih najdemo na potrpežljivem papirju in slišimo iz . 5S ^H ... ^ w b,i |,rv" stt'vllk" "na °8led ust kandidatov, kadar so volitve pred durmi, kadar jih iščemo v /v\cd našim l/uasfvpm v fxmeriKi so lereie vroče Moj naslov so dobili najbrž pri iivljenski resničnosti, jih pa niti z elektronskirfi drobnogledom besede sem in tia med klerikalci in sv obod omi sleci, j Glasu Svobode Nasa peclar- ne moremo najti< ska četvorica je bila naročena Jako je tudi s tiskovno svobodo. Seveda sme vsakdo, če ni na razne liste, pa smo z zani-: :' . .. .. . . .. . . .. t| •»•nt manjem ogledovali in obračal.! ? zaP°™' vdajati iist^dnevnik, ttednik, revijo. magazin^ ali kar V Zed. državah borba za preprečenje organiziranja delavstva. Kozaki. Milica. Masno klanje. Zapori za poštene ljudi. SNPJ, majhna in v notranje boie zapletena, je rasla čim so dobili v nji vodilna mesta ljudje okrog Proletarca, dasi ne vseh. Toda agitacijo so oni vršili. To je bilo pred 45 leti. Nastala je ekonomska kriza, ki je trajala od leta 1907 marsikje do leta 1909. Razvijati se je začela avtna industrija. Gradili smo ceste — konjska vprega je začela izginjati — izpodrinili so jo tovorni avti. V zadnjih petinštiridesetih letih ie prenehalo izhajati v Ameriki okrog 40 slovenskih časopisov in revij. Proletarec je najstarejši slovenski list v Ameriki, ki ni še nobenkrat menjal gospodarja, no načel. Leto 1914 — prva svetovna vojna. Bila jo na naše nov list in študirali njegovo vse- že je. Sme. Ali pa tudi more? Očitno je, da ima kapital na tem . . ... . .. J it. , polju privilegij, kajti noben list se ne more pisati, tiskati in lzda- bino. Ni bilo v njemu tako lah- , 6 . . . ... . . t* . . . .. , „ ... , ' jati brez denarja in v sedanjih razmerah je treba za to prav dosti kega stiva kot naprimer v Gla- ' ~ ' . J, , ,. n J . f . . . .. o u j i i j .j i denarja.. Seveda ima uprava dohodke. Res pa je, da v tej deželi, *u Svobode, ki je rad podrezal . , J , .. .. ... .f . . . . , , . u t- \ u« e . .. . . u u • kakor v kapitalističnih državah sploh skoraj noben list ne bi fajmostra in njegovo kuharico. . . , .v. , .. • , > + • ° tvt/\«TAl ithmnti /i a hi mAt*o I 7iifot t Ia /\H rt a r/A/»n i na f Iloimi in r o rt in bil tako urejen večkrat bolj mogel izhajati, če bi moral živeti le od naročnine. Glavni vir so 'za . kratek čas" kot za kaj dru- ogiasi in za tem se skriva še nekaJ dru8ega. Tisk je svoboden. , 0 i ♦ . i I Nobena cenzura ga ne ovira, gega. Iz Proletarca pa je vejalo 6 vse nekaj bolj resnega in globo- Počakajmo. Ali je to popolnoma resnično? Kajpada, nobe-kega. "Imamo Glas Naroda, Glas nemu izdajatelju ni treba predložiti vsake številke policiji, kakor Svobode in Coloradske Novice. v stari Avstriji, preden se začne razpečavati. Nihče ne konfiscira pa naročimo še ta list, saj ni celih izdaj. Vendar pa ima kapitalizem moč, ki v praksi še predrag", nam je ukazal starosta kaša policijsko cenzuro. naše pečlarske skupine, ki je bil Saj je celo neki dobro znani multimilijonar izkusil, v New v starem kraju franejožefov dra- Yorku in v Chicagu, da ne more pokrivati stroškov, če ne piše gonar. Pa naj bo! In smo zložili tako kakor je velikim oglaševalcem všeč. To je svoje vrste cen-za naročnino. Ampak list se nam zura, sicer indirektna, ampak zelo uspešna, ni posebno priljubil. "Je preveč Enako je pač tudi s tisto "demokracijo", o kateri se menda suh in nezanimiv" je rekel eden še nikdar ni toliko govorilo in govorančilo, pisalo in pisunilo kot m drugi. Ko človek pride truden j prav v sedanjem času, ko bi jo Diogen s svojo lučjo iskal z enakim stališču vso to dolgo dobo. Dasi bi bilo lož je pri agitaciji za nove naročnike če bi list prinašal več "lahkega" in povest nega Stiva, se vendar moramo zavedati, da dober učitelj in šola je resnega značaja. Proletarec se je vestno držal' tega stališča in častno vršil svojo nalogo vsa le- jubilejne Številke "pr0ltarca" V vsi petinštiride :etletni zgodovini Proletarc a je izšlo osem jtihilrjnih številk, v.števši s to, ki io imate v rokah. Prva taka posebna izdaja je izšla leta 1920. Bila je skromna. Imeli smo hoje vsled razkolništva v delavskem političnem gibanju in pa vse sorte druge težave. Izšla je v obliki revije. Druga posebna številka, posvečena 20-letnici Proletarca, je tudi izšla v obliki revije. To je bilo leta 1925. Obsegala je 72 strani. To je bila do tedaj največja taka revija med Slovenci v Ameriki. Tretja jubilejna številka Proletarca je izšla leta 1930. Imela je obseg časopisnega formata in izšla v štirih d?lih na 32 straneh. To je bil največji slovenski časopisni format, kar jih je še kdaj izšlo v Ameriki. List je poln informativnih in zgodovinskih člankov — ves napolnjen samo od naših sotrudnikov v slovenskem in angleškem jeziku. Bil je največji triumf v zgodovini slovenskega časnikarstva v Ameriki. Jubilejna številka Proletarca pet let pozneje — leta 1935 — je spet izšla v obliki revije. Imela je 114 strani. Jubilejna številka Proletarca (tvana "Majski glas") leta 1940 je imela »H strani. Največja izmed vseh naših jubilejnih številk ie obsegala v obliki revije 11H strani. Ta, ki jo imate v rokah, ima dvanajst strani. Pešamo! A vendar, še vedno močno živimo. Vse jubilejne številke Proletarra je uredil sedanji urednik. Upajmo, da jih bo še mnogo izšlo. Obup škoduje, upanje koristi. ciibanje silovit udarec. JSZ se ni izpod njega mogla iz dela« Pa naravno rajši seže neuspehom kot ga je imel, koje romal po tej stari, pa vedno še ^ * * _ ^ ^^ rv/\ AimInitAMt rtit.it DrvAnat «tv> _1__II _ ----11! TI—~... J .. —1 ^Ž _ 11.1 w. _____i... _1 nikoli več opomoči. List je zagazil v dolgove. Razpad treh cesarstev — avstroogrskega, nemškega in ruskega. Zaton dinastij. Boljševiška revolucija — nov mejnik v razvoju Ekonomska Fr#10 po svetu. Gošpodarštn polom v Zed. državah. Bretposelnost. Franklin Delano ftoose- velt. J Že pred niim postanek fašizma v Italiji, nato v Nemčiji, v Španiji in v eni ali v drugi oblfki še marsikje. Padec fašizma. Jačanje moči Sovjetske zveze. Zedinjene države postale najmogočnejša velesila kar iih ie svet še kdaj poznal, z voinimi oporišči na vseh kontinentih. Država blagostanja, zidano na militarizmu. Zatonjevanje imperija Velike Britanije. Pripravljanje v tretjo svetovno vojno. In so se v tej dobi dogodile še druqe velike stvari. . Mednarodno delavsko gibanje — politično in strokovno, je še vedno v razsulu. Socialistična stranka, ki je bila nekoč jako močna, ie sedej skoro povsod po deželi le še spomin. • Naša demokracija se je opijanila z gonjo proti komunistom in vidi jih toliko, da se ji kar megli pred očmi. Naš list se v teh viharjih in krizah prizadeva ohraniti ravnodušnost in pamet. nekaj 0 našem jubileju Piše JOŠKO OVEN, predsednik upravnega odbora Proletarca Človeška navada je, da praznujemo gotove letne dobe v našem življenju, pa naj bo to 25-j moral pokazati drugačno življenje. Kakor je življenje tudi njego- po čimlažjem štivu. Počasi smo mladi zemlji. Prave demokracije v resnici še nikjer na svetu ni. doumeli, da to ni list "za kratek V kapitalističnem sistemu ni mogoča. Seveda se lahko zgodi, da čas" temveč šola, ki vzgaja take stojita delavec in njegov "bos" pri istem baru, le da so taki do-kot smo bili mi, v zavedne delav- godki postali skrajno redki. Včasih, ko so se nekateri novo pečeni ce. In Proletarec je ostal na tem kapitalisti še spominjali tistih dni, ko so bili le v sanjah milijonarji, se je kaj takega tu pa tam primerilo. Danes pa je večina velikih bogastev podedovana in se je razvila prava aristokracija, četudi se ne imenuje tako. Ampak "Society" v tej demokratični deželi je postala enaka, deloma še bolj "ekskluzivna" kakor nekdaj fevdalno plemstvo v stari Evropi. Gospodarska neenakost onemogoča vsako resnično demokracijo. Seveda se včasih zgodi, da se kdo povzpne iz ekonomskih nižav v kroge bogatinov in razni magazini so polni povesti o takih "uspehih"'. Ampak take izveme nikakor ne dokazujejo demo-ta. Motril svetovne dogodke iz kracij^ temveč le kažejo, da je življenje v kapitalističnem sistemu stališča zavednega, socialistično hazardna igrai prava loterija — četudi je ta oficijelno prepove-usmerjenega delavstva dana 2adene, stotisoč jih pa izgubi. Tista "enaka prilika za Proletarec je nam potreben vse" je prazna bajka, kajti prilike v naši družbi so že ob rojstvu dokler sedanja starejša genera-j popolnoma neenake, v teku življenja se pa razlike večinoma še cija ne leže v grob. Sicer bo stopnji\jejo. izjeme pa le potrjujejo pravilo, potreben še tudi pozneje, toda Celo takozvane politične demokracije v dejstvu ni, temveč je mlajša generacija, kolikor je ie na papirju. Saj ni nikakršna tajnost, da je na tisoče držav-razredno zavedne se bo rajši ljanov, ki ne morejo ob volitvah oddajati svojega glasu, ker jim oklepala drugih delavskih ame- razne postave branijo. nških listov, le žal da so tako Ampak tudi če bi res bila volilna pravica splošna in ne bi redki. In še tisti, ki se pojavijo nihče bil izključen od glasovanja, to še ne bi pomenilo prave na pozorišču, večinoma vihrajo demokracije. Volilna pravica je pač važna, ker je poglavitno sred-sem in tja, dokler jih ne odnese stvo za pridobivanje demokracije, v normalnih razmerah tako prva neugodna sapa. rekoč edino sredstvo, toda vendar le sredstvo, ne pa že demokra- Včasih smo govorili, da se bo cija. Za to je treba res enake prilike za vse, kar pa je le mogoče Proletarec počasi prevredil v v družbi, v kateri vlada ne le politična, temveč tudi gospodarska angleški list in da ga bodo pre- enakopravnost. vzeli "tamladi". Da bodo oni skrbeli za njegovo * bodočnost, da bo Proletarec izhajal tudi po- letnica zakonstva, ali pa tride-|vega sotrudnika in čitatelja tr-setletnica dela v eni tovarni do in negotovo, enako je s pro-fslednje so le redkokdaj pripeti), letarskim listom Vojne, krize, Navada je tudi, da praznujemo brezdelje, draginja — vse to jubileje naših aktivnih narod- tare list časih še hujše kot pa nih ustanov, kot so npr. podpor-1 nas delavce. Da — Proletarec bi ne organizacije, njihna društva, vam lahko veliko povedal o teh Vse, kar služi delavču, služi nasi pevski zbori in druga kul- stvareh. j narodu; vse, kar škoduje delav- turna društva. Zato je umevno, O začetnih letih našega lista cu. je izdajstvo. Črte med tem da tudi delavski list, ki je do- ne bom pisal. O tem laglje pove- dvojim ni. Če vam kdo reče, da čakal starost petinštiridesetih do več oni, ki so bili zraven pri ljubi Ameriko, delavca se pa let — In to ne ravno v prijet- njegovem rojstvu. Moje sreča- boji, je bedak. Amerike brez nih okolici nah, s ponosom slavi' nje znjim se je dogodilo veliko j delavca ni! In če izkoriščaš de- izkoriščaš Ameriko! — Abraham Lincoln. svoj jubilej. pozneje. A nemogoče je, da ne lavca Borba skozi kakršno je šel mu| b» omenil nekaj imen tistih lju-gotovo ni prinesla tistih ugod no.iti in dobrot kot če bi bil pi Za tako družbo se bori od svojega postanka "Proletarec" in zaradi tega je potreben toliko časa, dokler se ne uresniči ideal. Ker ne more pričakovati pomoči od kapitalistov, jo mora dobiti tem ko nas ne bo. Toda danes od tistih, za katere dela in se bori. Saj zasluži vso delavsko pod-vidimo, da se svet obrača v dru* poro, ker je od začetka, pa do danes vedno imel delavske potrebe go smer, in da bo ta list izhajal »n delavske naloge pred očmi in služil slovenskemu proletariatu le tako dolgo, dokler ima za se- v dobrih in v težkih časih. Zadnjih je pač bilo več kot prvih, pa boj požrtvovalno zavedno grupo vendar lahko gleda na svoj6 preteklost z zadoščenjem in celo s stare generacije. ponosom. .... . *. i Ameriška socialistična stranka se je pač razsula, toda Pro- V splosnem znajo naši napred- . . ... . . . . t i i t x j t , , .... i- 4 r i letarec ima velik del zasluge, da je slovensko misleče delavstvo ni delavci ceniti ta ust in nei . . . . . . ..... . .. . . . .. . . . ... . odrečejo podpore kadar je ko- ostal° zvesto zdravi socialistični ideji, katero je list tolmačil in lekta zanj Kajti večina izmed I brani! mojega rojstva Ko so izšle prve številke, je bilo treba teh je bila nekoč naročena na °r.a.V ledln0' ^. takratJe^ zel° ma ° upanja, da bi tedanji budi-Proletarca pa so ga pustili iz teljl in uclte1^ do*akali vsaj zarjo tistega sveta, na katerem se ne li drugega vzroka Mar- uresni** enakopravnost vseh ljudi in kjer bo pravo človeško dosto- ® v foU l.; ' J janstvo delež vseh, ki so pripravljeni, sodelovati po svojih naj-sikateri izmed teh bi ga lahko ' ..... ,, ., f i i jx , . , . / s >et naročil ker lahko vidijo da moceh za splošno materialno in duševno korist celote in °, "a .__. __vsakega njenega člana. Vendar so delali kakor da bi se že jutri Proletarca ni odnesla nobena . . . i . Al ... . . . . . . ., . ' .. vj^ra _a Shular lflbko ^pol01*1 najsvetlejši upi in Proletarec je bil vedno v prvih vrstah pri tem delu. Mnogo tistih, ki so v onih prvih časih kopali in orali, je že leglo v grob. dosti pa jih je še živih, da lahko povedo, kako se je sejalo, koliko ga je padlo na skalnata tla, koliko ga je zamorila suša, sovražna peta in druge neprilike, koliko ga je pa vendar vzklilo in obrodilo žlahten sad. Danes pa se za gorami sveti in jasno postaja, da se bliža dan. Tu pa tam pa ljudje vprašujejo, kako da pride. In slišijo se glasovi, ki predpisujejo strogo določeno pot, edino vodečo do izve-ličanja. Marsikdo posluša te glasove, kima in pritrjuje. Samo en recept more biti pravi; kdor ga ima in ga je preizkusil, naj nam ga da in mi ga sprejmemo, da ne postanemo heretiki. Toda socializem ni cerkev z nezmotljivimi papeži, ki določajo di, katere sem poznal in marši-;-----------------r--- koga izmed njih ni več med na- Kdor pomaga drugemu na ra- . .... t mi Bili so to Frank Savs in Jo- čun tretjega, ni govora o dobro- dogme in ritual, pa izobčujejo krivoverce. Pota v socializem ne že Zavertnik. Ivan Molek Etbin delnosti. — Mader. more predpisovati noben posameznik in nobena pravoverna sku- Kristan, Frank Petrič. Charles__Plna' amPak določajo jo razmere, ki se razlikujejo od kraja do Pogorelec Johnny Rak Joe Predno človek pomisli na ve- kraja, od časa do časa in treba jih je spoznati in razumeti in po Drasler, Tone Žagar] Anton Sla- Hkodušnost, na ljubezen, na ne- tem spoznanju uravnati pot. be in kajpada naš sedanji urtd- j sebičnost, na pravičnost, se mora ' Pa saj smo videli, kako se opravi. Ali nam ni dala velika nik Frank Zaitz predvsem naučiti, da obvlada Rusija zgleda0 Njen uspeh kaže metodo, ki vodi do cilja . . Sodrug Zaitz piše v Družin- samega sebe, mora biti dovolj Hm, kaj smo videli? Rusija je bila zapletena v vojno, v kateri sal v nasprotnem smislu. Da, od vsega početka se je Proletarec boril ne samo za program, ki ga zastopa temveč prav tako za svojo ekonomsko eksistenco. Menda ga ni delavskega lista v malih narodnostnih skupinah, še posebno te je njegovo skem koledarju letnik 1923 sle- močan, da kroti svoje lastne sile. načelo razredna borba, kateri bi deče. (Konec na 3. strani) Lev Tolstoj. po krivdi vladajočih ni imela sreče. Vojaki so skušali izvršiti svo-(Nadaljevanje na 3. strani) PROLETAREC list za interesi: delavskega ljudstva. * IZHAJA VSAKO SREDO Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JI C.OSLO\ ANSKE SOCIALISTIČNE /\ I 21 NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3 00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00 Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v na Se m uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION R VIES* United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Z UPRAVNIKOVE MIZE Anton Udovich Pred vami je jubilejna številka Proletarca: list, ki je pred petinštiridesetimi leti začel opnanjevati vero v delovne ljudi; ko je začel buditi naše priseljence k delavski zavesti in zagovarjal njih pravice. Drzna je bija ta poteza od onih. ki so se zavzeli zanjo. Toliko drznej-šft, ker v ta novi svet so prihajali kruha iskat, kdo bi se toraj u-pal še misliti na kake pravice! Mnogim se je to zdelo nesmiselno in nemogoče. Toda oni, ki niso prinesli v to deželo samo žuljeve roke pač pa tudi principe, so bili trdno uverjeni, da je zelo potrebno razširjati nauk proletariata med našimi naseljenci. In tako so šli na delo ter neodmorno agiti-rali, dobili so sotrudnike in podpornike in tako nenehno vršili to delo skozi dolgo dobo 45 let. Kdo more v momentu oceniti ves ta trud? Kdo more oceniti vrednost teh naukov za našega priseljenca, ki je prišel v to novo domovino kruha in sreče iskat? Marsikomu ni šlo v glavo, da bi delavec smei biti kaj * drugega kot 16 pokotno in ubog-T' IJjvd delati. Saj zameriti jim ni bilo, ker večina \ je prišla iz kmetskih okrajev, hlapci in dekle, navajeni le pokorščine, ako so hoteli jesti svoj vsakdanji kruh. Kje bi bilo danes delavstvo, ako se ne bi ustvarilo napredno časopisje, borilo se za pravice in boljše delovne pogoje ter več blagostanja za ljudstvo? Gradili niso to novo domovino samo z znojem in žulji, pač pa tudi s principi in tako res ustvarili boljši obstoj delovnega človeka, kot kje drugje v tej "dolini solz". Danes se radi ponašamo z demokracijo. Pa z našo življensko raven (standard of living), ki je višja od drugih narodov. Radi se ponašamo z bogastvom te dežele, ki ga je delavstvo ustvarilo več kot še kje drugje. Toda ako pogledamo v zgodovino delovnega ljudstva in njih borbe, ako preštejemo grobove onih, ki so padli v boju za delavske pravice, kaj imamo? Naši old tajmarji nam lahko povedo kako se je njim godilo, kako so jih pretepali in streljali, ko so Tole mi ne gre v glavo? Davke spet zvišujejo in cene navijajo. Čutijo to le tisti, ki {Jelajo za vsakdanji kruh. Imo-viti sla] pa lahko živi prav tako v razkošju in udobju^ kakor prej, ne Ha hi delal! Le čemu delavstvo take krivice prenata ne da hi kai storilo proti njim, to mi nikakor ne gre v glavo! zahtevali le ono kar je potrebno za obstoj. Dolgo je vzelo in mnogo žrtev je bilo, predno je delavstvo doseglo današnjo stopnjo. Kadar pomislimo na vse to, lahko spoznamo, kako važno vlogo je vršilo napredno časopisje. i Tisto časopisje, ki je kot Proletarec širilo in spodbujalo delavstvo skozi vso to dobo! Težka je bila ta pot. Toda ta list je šel po svojem cilju neglede s katere strani je vel vihar. In tako mu delavstvo našega porekla lahko da priznanje za vso to vztrajnost, ker igral je dolgo dramo na delavski pozornici. V nji so nastopili nepozabni karakterji; mnogih ni vec med nami, da bi s ponosom praznovali ta jubilej, in oni, ki so še na pozornici so utrujeni od dolgoletnega truda, a še vedno vztrajajo. «V tej dolgi drami so se odigravale scene zgodovinskega pomena za naš narod v novi domovini. Ko se bo pisala zgodovina slovenskih priseljencev v Ameriki, bo Proletarec dobil eno najodlič-nejših mest, kakor tudi.njih so-trudniki in podporniki. Toda prej ali slej bo prišel čas, fco se bo odigravalo zadnje dejanje, kako dolgo bo to dejanje, je odvisno od glavnih karakterjev in pa publike Treba je novih igralcev novih energičnih karakterjev ki bi z vnemo nadaljevali, ker stari bodo s časoma onemogli in potem je razumljivo, da zas-tor pade. Vsem pa, ki ste sledili celotnemu programu, ne bo nikoli žal, ker ustvarili ste našemu delovnemu narodu zgodovinski značaj, katerega bodo ocenjevali poznejši rodovi. Zdaj pa z rednim tedenskim poročilom naprej: Englewood, Colo. — Jacob Škerlj je obnovil naročnino in poslal za čestitko $2. Chicago. III. — Steve Malna-rich je obnovil naročnino in piše. da ker je že dva tedna zaostal, da se sam kaznuje listu v podporo $2. Ah — ko bi se nekateri naročniki tako kaznovali dolar na teden, kolikor so že zaostali z naročnino, to bi bilo že precej groša. Proletarca bi takoj kašel minul. Izročil je to pismo in denar Arley Božič-nik. Canton, 111. — Ignac Hrecic je obnovil naročnino in za čestitko, skupaj $5. Oglesby. III. — John Hotko je poslal za naročnino in čestitko, skupaj $5. Arma, Kans. — Anton Shular je poslal naročnini za Franka Bosticha iz Arme in Johna Ter-sinarja iz Farlingtona, Kans. Tersinar prispeva tudi listu v podporo 50c. Detroit, Mich. — Louis Urban je obnovil naročnino in poslal za pozdravni oglas $5. Pozneje je poslal še za novo naročnico Frances Reven, iz Mantona, Mich. Bridgeport, Ohio — John Vitez je poslal za članske znamke J S Z. $5 80 Red Lodge, Mont. — Kayton Erznoznik je poslal naročnino za Frank Podlinšeka, ki je tudi prispeval za čestitko $2. Sam Erznoznik pa listu v podporo 75c. Cleveland. Ohio Anton Jan-kovich je poslal naročnine katere so mu obnovili Apfon Og-rin. Lovrenc Baje, iz Fairport OB JUBILEJU PROLETARCA Petinštirideset let dela za nami - veliko ga je se vedno pred nami Harborja, in Frank Kerzič, iz Painesville, Ohio. Poslal je tudi pozdravnih oglasov v znesku $9 Se iz Clevelanda John Kre-bel je poslal naročnino za Jose-pha Fabjančiča, in znesek listu v podporo prispeval Joseph Fab-jančič $2, in trije prijatelji $2 Girard, Ohio-— Louis Muster je poslal za naročnino in hvala mu za pismo. t • . ' Vk'. * 1 «i > Lisbon, Ohio — Jacob Ber-gant je obnoyil naročnino in prispeval za čestitko, skupaj $5. JOHN LOVSHA je tudi ponovil naročnino. Maynard, Ohio—Jennie Bon-cina je obnovila naročnino na list. 00 rmn r»f! 4 utiv'-M anofuin op.mi« Conemaugh. Pa. — John Bre-zovec je poslal za čestitko $2. PRIDITE NA ZABAVO DRUŽABNEGA KLUBA SLOVENSKI CENTER Chicago, 111.—Ravno tako kakor lansko jesen priredi odbor družabnega kluba Slovenskega delavskega centra plesno zabavo. Vršila se bo v Lawndale Masonic templu, 2301 So. Millard Ave. Želja članov našega kluba je. da se vsako jesen snidemo skupaj na domači zabavi in se v prijateljstvu razvedrimo. — Frank Japich NEKOLIKO GOETHEJEVIH MODROSTI Povej mfp s kom občuje^ • povedal ti bom, kdo si; ako vem, s čim se pečaš, potem vem, kaj bo lahko iz tebe. Družabni klub Slov. centra vabi na zabavo Chicago, III. — Družabni klub g g Slovenskega (delavskega» centra (Slovene Center Social Club! priredi velikoNplesno veselico v soboto 21. oktobra v Lawndale Masonic templu, 2300 So. Millard Ave. To je samo nekaj korakov od Slovenskega delavske-' ga centra. Lawndale Masonic (Konec s 1. strani) Temple ima prostorne dvorane, malo. Vrhu tega je polemiziral z Glasom Svobode v Proletarcu,, opremljene za vse slučaje. Za-na Mejah in na agitaciji po Chicagu. D. Petrič je pomagal pri za- bava družabnega kluba bo v v; Jan ju in odnašal vreče "Proletarca" na pošto. Jože Zenko je spodnji dvorani. Je zelo velika tlobil v gospodarskem odboru Proletarca mandat nabiralca ogla- ( jn jma vse potrebne stranske sov, John Bartol je"bil zapisnikar in Ivan Petrich ter John Bartol sobe, kjer lahko v miru sedite, nadzornika, to je pregledovalca računov. se pomenite s prijatelji, ali pa Prva številka je imela 8 strani v formatu štirih kolon. Ako greste v plesno dvorano, kjer je bi spremenili sedanjega "Proletarca" v efiako opliko, bi imel 12 sedežev tudi v izobilju ter gle-strani na teden ali 48 na mesec, torej 40 strani na mesec več, ka- j date vesele pare. kako se vrte. kor jih je imel ob svoji ustanovitvi in nato skozi nadaljnji dve Ko se tega naveličate, pa greste leti (do 1907). Ako bi k tej primerjavi dodali še povečane izdaje iahko tudi vi med plesalce. Proletarca, bi bila razlika v številu strani še toliko večja. Kljub Vstopnice v predprodaji lah-skremnemu obsegu svojega mesečnika so sodrugi smatrali ustano- dobite v prostorih družab-vitev Proletarca za uspeh, in en cilj, ki so ga imeli vsa prejšnja nega kluba v Slovenskem delav-leta pred očmi, je bil s tem dosežen. Dobili so svoje glasilo, skem centru, sredstvo za agitacijo in za boj z nasprotniki. jgrai bo Pete Snyder in nje- . V prvi številki na 1. strani so izdali sledeči proglas: r»0v sloviti orkester VSEM SODRVGOM IN NAROČNIKOM NA ZNANJE Postrežba bo kajpada prvo- Z današnjo izdajo "Proletarca so slovenski zavedni delavci vrstna, ne samo muzika! Vabimo v Ameriki stotnli v javnost, ustanovili so list, ki je v resnici last- vas v soboto 21. oktobra v našo nina vseh zavednih slovenskih delavcev, ki so organizirani v ame- družbo, da se boste veselo zaba- riških socialističnih klubih. j vaii z nami vred _ P. O. Do danes slovenski delavci v Ameriki ni*o imeli lista, v katerem bi lahko poredali odprto svoje misli, ker je vsak lastnik slov. ameriških časnikov privolil priobčiti kar je neslo njegovemu "kšeftu". Sele z ustanovitvijo "Proletarca" se je naredilo konec tem žaslostnim razmeram, ki so ustvarile med ameriškimi Slovenci dvomljive eksistence, ki so slovenske ameriške delavce zavajali na kriva pota, mesto da bi jih poučili, da je kapitalizem edini smrtni sovražnik delavcev. Glas s pacifičnega obrežja Herminie, Pa. — Anton Zor- Zaio, da izveš, da je nebo pov-nik je poslal naročnini, ki sta sod sinje, ti ni treba potovati jih obnovila Joseph Kaus iz okrog sveta. Cuddy, Pa., in Anton Maček iz ... Pittsburgha, Pa, Johnstown. Pa. — Frank Cve-tanu so obnovili naročnino Anton Gabrenja. iz Conemaugh, Pa„ Ignac Groznik, iz Johns-towna. Frank Meden, iz Lloy-della. Pa., in Anton Pershin, tudi iz Johnstowna. Helper, Utah — Anna Sugar ^e obnovila list in za čestitko poslala $1. Windsor Heights, W. Va. — John Vidmar je obnovil naročnino. Rentoo, Wash. -- Fred Medvešek je poslal naročnino za Johna Shumrova in prispeval listu v podporo $1. Milwaukee, Wis. — Louis Barborich je poslal naročnine, ki so mu jih obnovili Anton Je-raj, Joseph Kacjan, Chas. Kramer in Frank Perko. In listu v podporo, ki sta prispevala Frank Krzetich $1 in Joseph Kocjan $1. Poleg je bil pa tudi znesek za zadnji koledar, ki ga-je prodal za 1950. Se iz Milwaukee — John Be-ranich je obnovil naročnino na list in prispeval listu v podporo, skupaj $5. Willard, Wis. — Joseph Sle-mec je poslal za pozdravni oglas društva "Slovenski Kmetovalec" št. 198, SNPJ znesek $5. Se iz Willarda — Joseph Je-lersich je obnovil naročnino. K e merer, Wyo. sich je obnovil naročnino na list, S tem bo ta kolona za ta teden zaključena. Apeliram na vas, delujte — ob tej tako slavnostni obletnici Proletarca, da bo lahko praznoval čez pet let polstoletnico in nato še dalje vršil svoje poslanstvo. Več slave zasluži tisti, ki otre komu solzo, kakor oni, ki prelije potoke krvi. Byron. Izkušenje se stopnjujejo z leti. To, kar veš, moraš tudi uporabiti; to. kar hočeš, moraš tudi storiti. Novi resnici ne škoduje nič bolj kot stara zmota. Dar poezije je prav tako last kmeta kakor viteza; gre samo za to, da vsak spozna, kako je z njim, in da prav ravna s svojim darom, Največje težave so tam, kjer jih ne pričakujemo. Kdor se zmoti ob prvi gumbni-ci, ne more suknje prav zapeti. Nobena pot ni daljša od tiste, o kateri ne veš, kam te vodi. a*. * i Otrok, ki se je opekel, se boji ognja; starec, ki se je dostikrat osmodil, se boji greti. Mar vrabec ve, kako je čaplji? •Mladost je napaka, ki jo kmalu odpravimo. 2ivi še tako samotno, prej ko se tega zaveš, boš dolžnik ali upnik. San Francisco, Calif. — Naši ljudje v tem mestu imajo samo V "Proletarcu" bode lahko vsakdo povedal svoje misli, ne da enkrat v letu priložnost udele-bt se m*i bilo treba bati, da se bode dopis zavrgel, ker morda ne žiti se take proslave kakor bo ugaja uredniku ali komu druzemu. "Proletarec" bode prinašal 28. obletnica, združena s plesno ameriške novice, satirične notice, socialno gospodarske in poli- zabavo ter vinsko trgatvijo, ki tične Članke, zgodovinske spise, povesti, črtice itd. Izhajal bode jo priredi Izobraževalni ter sedaj le enkrat v mesecu na osmih ali več straneh. Cena za celo Dramski klub Slovenia v ne-leto mu je le 50c. Naročnina naj se pošilja sodrugu Antonu Pre- deljo 29. oktobra v Slovenski šemu, 678 W. 17th St., Chicago. III., vsi rokopisi pa uredništvu dyorani, 2101 Mariposa ter Ver-" Proletarca", 683 Loomis St., Chicago. 111. mont St s. Andrej Poravne, predsednik. Anton Prešeren, tajnik.' Pripravljalni odbor se je lo- V februarski številki 1. 1906 pa je Frank Petrič pod psevdo- priprav za uspeh te priredbe nimom Drskar novi list sledeče predstavil: toliko da ako bo šlo vse po sre- "PROLETAREC"—PROLETARSTVU! či> bo to ^ največjih triumfov Izšel je. Brez programa'* — Ne; na čelu je prinesel pro- jugOSlovanske naselbine v San gram v eni sami besedi: "Proletarec". — Izšel je iz srede prole- ^ranciscu Vse se je storilo, da faratra; zahtevale so ga naše delavske potrebe v boju zoper ka- ijudstvo dobi zabavno popoldne pitalistični sistem. To je glavni princip lista; toda izšel je v prvi jn vesel večer rr,t< na rovaš nekatermkou ki hočejo voditi slovensko javnost Rlub su>vcnia je edina izobra_ za nos. ,Sa»mso priponwglik temu, da se je vrezala palica ki bo in dramska ^^ in deluje, da taka ostane tudi v bodoče in s tem vodilna fliUpEiJ za napredek našega naroda v San Franciscu in okolici. Naša dolžnost je podpirati take ustanove, ker so v korist in v čast naroda. Vsi "politišni" ^opazujejo ta Če srečamo koga, ki bi nam imel biti hvaležen, se tega takoj spomnimo. A kolikokrat srečamo koga, ki bi mu imeli biti hvaležni, pa se tega ne spomni-Frank Kru-Uno. MAK I SOMfON« HAPPY WITM __ f FLOWERS S on SWEETEST DAY ^ JnT^ SATUIOAY. OCTOlf« Ji padata pa njih hrbtiščih..t Veseli, nas. da je prišlo tako daleč, da smo spozna It volkove v ovčji kot\;4n ko bi tega ne spoznali sedaj, spoznali bi pozneje; in kdo ve, ako ne bi bilo prepozno.. Cikaik t sodrugi so videli potre bo, njim so bile razmere okoli "Gi S." in SNPJ do pičioe znane. Videli so, da se narodu godi krivica^ izprevideli so» da je najskrajni čas, da se tem pogubonos-nim razmeram za slovenski narod v Ameriki naredi konec — in sit so, računajoč na ZAVEDNO DELAVSTVO. ki se ga ne manjka po širni Ameriki — ter ustanovili svoj list. Ti sodrugi so bili takorekoč na straži in z ustanovo "Proletarca" so dali zna- dogodek, zato je potrebno, da menje, da je nevarnost tukaj. Ker pa samo znamenje še ne izpre- smo budni poleg na izobraže-meni položaja, prepreči preteče nevarnosti, je dolžnost vseh za- valnem ter dramskem polju tudi vednih delavcev, da se na znamenje odzovejo z vso svojo močjo na političnem polju in se i po- — r duševnem in gmotnem oziru. Vemo sicer da vsem dela v- litično organiziramo. cem list ne bo po volji; toda sodrugi se na to ne morejo ozirati! Kakor v vsakih prejšnjih vo-Vsem ustreči gotovo ni bila želja in namen ustanove "Proletarca , I litvah bodo tudi letošnjega no-posebno sedaj ne, ko je treba stvar ščistiti. Provokacija pa ne iz- vembra beračili za naše glasove haja od sfrant socialistov, temveč od strani nasprotnikov. "Proletarca" rojstvo ima svojega očeta v nasprotnikih socialističnih idej, to se pravi, list se je ustanovil zato, ker so sovražniki sejali seme sovraštva do svobodomiselnih nastopov in idej — ne pa. kakor hočejo nekaterniki. ki jih Konda najame, dopovedati, da je "Proletarec" izšel iz nevoščljivosti in sovraštva. .. "Proletarec" se je rodil vsled vzrokov kak&r nastane vse poleg teh; on je torej posledica vzrokov. Brezdvomno so v SNPJ delavci, ki se s postopanjem v jednoti ne strinjajo, a pomagati si tudi ne morejo; kajti če se pritožijo z dopisom v Glas Sv>obode, nalete na strogega cenzorja, ki jim dopise take vsebine meče neusmiljeno v koš. Kaj jim bo drugega storiti kot obrniti se na Proletarca? Nekaj elementarnega je. da se bo skušalo pobijati sad njih greha —od strani provokantov —začetnikov vsega tega. to je, od strani Gl. Sv., in da se bo udom jednote prepovedalo stati v zvezi s Proletarcem, toda to se bo doseglo le tam, na katere mi itak ne računamo. Drugi bodo storili po svoje. Proletarec je bil ustanovljen na konto ZAVEDNIH in irna ob enem tudi še več zavednežev — na tem stališču Proletarec bazira. "Proletarec" gotovo nima namena pospešiti število slovenskih listov v Ameriki, pospešiti literarno gnojišče, ampak on hoče biti samostojen s samostojnimi posamezniki, ki imajo smisel za svoboden razvoj, svobodno besedo in drugo, ki vodi k spoznanju vsega DOBREGA, LEPEGA in RESNIČNEGA! "Proletarec" — zaiwdnemu proletarstvu! — DRSKAR. Led je bil prebit. Novi list je trudoma, vendar uspešno premagal težkoče in rastel je v številu naročnikov. V naselbinah so začeli ustanavljati socialistične klube in obenem so vsi ti napredni delavci onih dni delali za mlado SNPJ. ki je bilo tedaj že v ljutem notranjem spopadu med dvema strujama: liberalna z meščansko ideologijo na eni strani, in socialistična na drugi. Ali tudi v slovenskem socialističnem klubu v Chicagu ni bilo enotnosti. Razni duhovi v klubu in v Proletarčevem upravnem odboru so se kresali med seboj, dokler ni prevladala ena struja in se potem posvetila zunanjim bojem. Nekateri pionirji •o se vsled teh nesoglasij in notranjih bojev razočarani umaknili. Prišli so drugi, in nadaljevali njihovo delo. K jubileju Proletarca ČAKAJTE, Prolctarec prihaja v našo hišo kolikšne so bile oVire in težave že mnogo let. Bilo je med tem Kpr nam ,flk ,ut Je vedn0 le nekaj izjeme, ko smo mor« , nujn<} ^,treben upam, da bo še dolgo izhajal. To željo imajo vsi naši ljudje tukaj in onstran morja, ki ver- po volitvaK pa pozabili na delavstvo. Zato je treba dobro premisliti, kakšne može in žene volimo v zakonodaje. Torej pozabimo na predsodke in delujmo za koristi delovnega ljudstva. Na našq vinsko trgatev pričakujemo. kakor vselej še ob takem slučaju, rojake "od blizu in daleč", kakor se običajno izražamo. Zabavali se bodo med nami in s tem pomagali naši Čitalnici in postavili naš klub na trdno finančno podlago. Spored se prične točno ob 2:30 pop. Potem se bo plesalo v obeh dvoranah toliko časa, da bo petelin zapel. Vabljeni ste vsi, ki ste v. bližini pa tudi daleč od nas, da postanete člani kluba Slovenija ter Folk Dances, ki so postali skozi minulih par mesecev pri nas jako priljubljeni. Klub zboruje vsak prvi torek v mesecu v Slovenski dvorani, 2101 Mariposa St. Ne pozabite datuma 29. oktobra! Ta dan bo ostal v spominu vsem. ki pridejo na našo prireditev. — Peter E. Kurnick. Kdor si ne domišlja preveč, je dosti več, kakor sam misli. Skrivnosti še niso čudeži. list ustaviti zaradi brezposelnosti. Ko hitro sva mogla, sva si ga spet naročila. Torej je Proletarec vzlic so- vražnikom le dovčakal svoj 45- jujejo v program, kakršnega letni jubilej. Uspelo mu je, ker oznanja in se bori zanj Proleta-so krog njega zbrani zavedni delavci. Ursula Zattich, Vsa čast Proletarcu in onim Springfield, 111. da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost PROLETAREC Wednesday. Or t »her IB, 1950 3 OB POMEMBNEM JUBILEJU ETBIN KRISTAN (Konec s 1. straniJ jo dolžnost, pa so bili zapuščeni od dvora, od*vlade, od vojnih profitarjev, tako da so ostali brez zadostnega orožja, brez sposobnih voditeljev, cesto brez hrane in razočarani na celi črti so slišali klic in se uprli. Tiste razmere so dovedle do take rešitve, morda edino mogoče. Kaj se je naprej godilo, spada pa na drugo stran in analiza tega bi segala predaleč. Toda kje drugod so razmere enake, da bi zahtevale enako rešitev? V vsaki deželi je položaj drugačen, edino izkoriščanje dela je v vseh kapitalističnih deželah, ampak celo način izkoriščanja ni povsod enak. Torej ne more biti nobene formule, ki bi kakor cerkvena dogma veljala za vse slučaje. V normalnih razmerah so v ustavnih državah naloge jasne. Tu je vsa politična moč usredotočena v tako zvanih ljudskih zastopstvih, v parlamentih. Delavstvo mora torej gledati, da dobi tam odločilno moč, to se pravi, večino, dovolj močno, da uveljavi svojo voljo. Za to je treba političnega razumevanja, ki se doseže le s politično izobrazbo, in politične organizacije. Socializem se more uveljaviti in vzdržati le tam, kjer ga hoče velika večina prebivalstva. S silo vlada nekaj časa tudi manjšina lahko. Zgodovina je polna takih primerov in še danes imamo dovolj živih zgledov. Toda taka vlada ne more biti socialistična, tudi če bi si nadela to ime in naposled velja tista, "svaka sila do vremena", kakor sta spoznala diktatorja nacijev in italijanskih fašistov razen mnogih drugih. Socialistično urejena država se more naslanjati le na veliko večino, katero tvori delavno ljudstvo povsod. Proletarčeva naloga bo torej slej ko prej izobraževanje slovenskega delavstva v tej veliki deželi in s posredovanjem tega dela ameriškega proletariata po možnosti vplivati na druge delavske kroge, da se zbudi njihovo zanimanje za idejo, katere uresničenje pomeni osvoboditev za vse. Naloga je velika in svetel je njen cillj, zatorej je vredna vsega truda in vse podpore na trnjevi poti, ki je še pred nami. » Proletarec je vaš list, vaše učno sredstvo, vaše orožje, torej skrbite, da bo kos svoji nalogi.* Na mriogaja ljetaf NEKAJ 0 NAŠEM JUBILEJU (Konec s 1. sttani) Glasilo unije delavcev v pivovarnah s stiskah Konvencija unije pivovarniš-kih delavcev, ki se je vršila meseca oktobra v Bostonu, je "soglasno" sklenila, da njeno glasilo, "The Brewery Worker", začne izhajati vsak drugi teden namesto vsak teden. In pa da se bo prihranjeni denar porabilo za izobraževalne stvari med članstvom unije. To je le prevara, kajti kdo pa naj vrši izobraževalno delo boljše kakor GLASILO unije, če je načelno pošteno urejevano? Nekoč je bila unija pivovar-niških delavcev socialistična v idejah in našemu delavskemu gibanju je pomagala. Pred nekaj leti pa je iz uredništva iz-vse socialistično misleče urednike, oziroma glavnega urednika in jih nadomestila s "sodobno miselnostjo". Tako je pokončan za delavsko stvar še en list, ki je bil nekoč tako socialistično urejevan — seveda prilagojen koristim svoje unije, kakor je pokojni Jože Zavertnik urejeval "Glasilo" SNPJ. Dogodilo se je, da so vodstva — "mlada" vodstva ameriških unij izrinila iz uredništev svojih glasil vso socialistično idej-nost in sedaj se dušajo samo še za višje mezde. Da pa jim ne bi kdo pri tem očital pomankanje patriotizma — češ, da nas rinejo v inflacijo, pridno tekmujejo v "protirdečkarski" gonji z drugimi organizacijami njihove sorte. "Rdečkar" pa jim je danes vsakdo, ki deluje za socialne pravice in za ščitenje naših dragocenih civilnih svobod-ščin. Tako nekako se je dogajalo v Nemčiji. In potem je Adolf za-pretil vodjem vseh tistih strank, ki so mu bile v napotje, da se bodo njihove glave nekega dne kotalile po pesku. Dogodilo se je tako. • _ Ali svet res ni več sposoben, da bi se še česa naučil iz zgodovine kot pa vprizarjati vojne? In ameriške unije —ali res mislijo — da bodo s hlinjenjem hinavščine nrtogle kaj trajno dobrega storiti za svoje članstvo? Ali pa. da bodo ekonomskim ro-jalistom ugajale s tem, ker duše v'1 svojih glasilih liberalizem (socialistično Idejnost so že davno ugonobile?) Ali pa, ker so takozvane "komuniste" iztrebile? Kdo pa ve — morda so bili le agenti provokatorji? O — seveda se ve! . Kj, MAK i SOMlONt HAffy WtTM f FLOWERS i SWEETEST DAY ^ SATUIDAV. OCTOM« 21 u Meseca januarja leta 1906 je izšla prva itevilka Proletarca. V uvodniku prve številke čitamo med druaim: . . Do danes slovenski delavci v Ameriki niso imeli svojega lista, v katerem bi lahko odprto povedali svoje misli, ker je vsak lastmk ameriških slovenskih časopisov privolil priobčiti le to, kar je neslo njegovemu 'kŠeftušele z ustanovitvijo Proletarca se je naredilo konec tem talostnim razmeram, razmeram, ki so ustvarile med ameriškimi Slovenci dvomljive eksistence, ki so zavajale naše delavce na kriva pota, mesto da bi poučili čitatelje, da je kapitalizem edini smrtni sovražnik delavskih slojev . . ." Urednik Zaitz nadaliuje: "Socialistično gibanje je bilo takrat med maso jugoslovanskega delavstva v Ameriki še skoro neznano. Da, ljudske mase so ga poznale edino iz razlag župnikov s prižnic in zato so ga sovražile. V socialistih so videle neke vrage, ki hodijo okoli v človeških podobah in zavajajo dobre ljudi. Narod so 'vodili' salunarji, večinoma sami "dobri kristjani", ki so si na dvomljive načine pridobili premoženje. Prevaranstvo je cvetelo na vseh koncih in krajih. Kralj "šifkartašev" je bil glavni predstavnik našega naroda." Pozneje v istem spisu nadaljuje: "Proletarec je bil ustanovljen v interesu ameriškega jugoslovanskega delavstva, ne v interesu posameznih oseb. In v tem je razlika, ogromna razlika. Radi te razlike se je gibala vsa naša napredna zgodovina našega življa v tej deželi ob Proletarcu. Kdor bo pisal zgodovino našega delavskega gibanja, bo moral pisati tudi zgodovino Proletarca." " To, kar je bilo napisanega pred sedemindvajsetimi leti velja še danes. Moje znanje o Proletarcu sega že precej daleč nazaj. Prvič sem slišal o njemu leta 1911, ko sem bil slučajno v stari domovini. Pokazal ga mi je ameriški rojak, ki se je zadržal nekaj tednov v moji rodni vasi. List se mi je dopadel. Njegov naročnik sem postal leta 1913, mesec po prihodu v to deželo. In z malim prestankom sem ostal njegov naročnik vseskozi. Mogoče, da bi bil lahko storil malo več za naš list — toda kolikor mi je bilo mogoče sem napravil, četudi jih je dosti med nami, ki so storili veliko, veliko več. Ker že govorim o jubileju našega lista, bi omenil še en drug jubilej, kateri je s tem v zelo ozkem stiku — in to je jubilej tridesetletnega urejevanja Proletarca po našem uredniku Franku Zaitzu. Franka sem prvič srečal leta 1916, ko sem se nahajal kot delegat detroitskega kluba št. 114 na zborovanju Jugoslovanske socialistične zveza. Takrat sva bila še oba mlada France je ravno prišel tam nekje z zapa-da. Kajpada, bil je že takrat zaveden sodrug. V Chicagu je delal v raznih tovarnah in pozneje kako leto v uredništvu "Prosve-te,r. Leta 1921, ko sem ponovno prišel v Chicago, sem ga našel v uradu "Proletarca" — in pri tem delu je ostal vsa ta dolga leta. Uredniška in upravniška plača pri "Proletarcu" je tako skromna, da bi to težko kdo izmed nas upravljal. Ne samo, da zahteva zmožnosti in karakterje ter globoko poznanje soci alizma ter razrednega boja, ampak zahteva dolge ure dela ter neskončne požrtvovalnosti. Tudi naš France bi težko zdržal brez svoje delavne soproge Angele. Omenim vse to brez da bi vsipal hvalo na človeka — kateri je trdo in značaj no delal — ko je veliko drugih padlo ob cesti. Trideset let je dolga doba, sodrugi! Končni moj apel v imenu Pro-letarčevega odbora je: Sodrugi in prijatelji lista — prvih petdeset let dvajsetega stoletja bo kmalu za nami. V teh letih smo preživeli tri velike ekonomske kriz^ ter dve svetovni vojni. Doživeli smo velikanske socialne preobrate kot je bila ruska revolucija in sedaj kitajska Na pragu smo ogromnih sprememb. Kaj nam prinese druga polovica tega stoletja ne ve natanko nihče — ali eno je gotovo: Samo socializem more rešiti sedanjo človeško družbo popolne pogube. Nobena vojna in vse atomske in vodikove bombe ne morejo zadušiti ideje, katera je nepremagljiva. Sodrugi, v to idejo smo verovali mi takrat ko je bil naš list ustanovljen — in v to idejo verujemo še danes. Naj bo tema, katera je danes legla kot mora na ves svet še tako močna — vedimo, da je noč najtemnejša ravno pred zoro. ' Stojmo zedinjeni v vrstah svetovnega delavstva, kateri bije slični boj kot ga bijemo mi. In v tem boju je naše edino o-rožje naš list, kateri je v vseh petinštiridesetih letih stal na braniku delavskih pravic. Edini način dostojnega praznovanja tega jubileja je, da mu zagotovimo njegovo bodočnost! UREDNIKI IN UPRAVNIKI PROLETARCA OD USTANOVITVE LISTA PO DOSEDAJ Proletarec je imel v svojih 45-letih že precej urednikov, še mnogo več pa upravnikov. Vzrok, da so puščali pri n/erou službo drug za drugim, je bil glavni ta, da plače ni bilo, in kadar je je bilo, ni bila zadostna za preiivlj,nK posebno ako j« | d^Tn'treba' j'." javiti imel družino. Tako je marsikdo R prišel k temu listu in čim je uvi-del, da bo moral on skrbeti za njegove (listove) dohodke, ako so v upravnih poslih John P*> t rich, Jože Zavertnik, Fr. I'e-trich in več drugih. JOHN MEDEN je bil prvi stalno uposlen upravnik, ki je nastopil službo decembra 1907. Naslednje leto je list zag-azil v PROLETARČEVI URADI bo hotel plače, je rajše kmalu odšel. Seznam ljudi, ki so delali kdaj pri Proletarcu, je sledeči Uredniki J02E ZAVERTNIK je vodil uredništvo prvo* in drugo leto do decembra (1. 1907). Glavni so-trudnik je bil Frank Petrich. Zavertnik je bil nekaj časa u-rednik še enkrat pozneje. Bil je reden sotrudnik Proletarca do julija 1911, ko je nastopil službo pri "Glasilu SNPJ", in v uredniškem odboru "Proletarca" da jeseni 1914. Pisal je v "Proletarca" tudi večkrat pozneje, posebno v njegove prvomajske izdaje. Proletarcu je bil zvest skozi do svoje smrti. FRANK PETRICH je bil od postanka "Proletarca" do jeseni 1923 njegov aktiven sotrudnik. Ni je skoro številke v tem času, j da ne bi bil zastopan v nji s članki in razpravami ter naznanili. Večkrat je delal v uredništvu in bil žfcčasen urednik, dokler se ni dobilo zopet stalno moč. IVAN MOLEK je bil prvi stalno nameščen urednik "Proletarca". Dobil je to mesto decembra 1907, ko je ta list postal iz mesečnika tednik. Radi finančnih zagat je že čez nekaj mesecev naslednje leto moral u-pravni odbor ukiniti plačo uredniku, uredniško delo pa so si razdelili Jože Zavertnik, Ivan Molek in Frank Petrich Ta sistem razpodelbe dela je ostal do 1. 1912. — Ivan Molek je prispeval članke in črtice ter satire v Proletarca redno vsak teden tudi od odhoda Leo Zakraj-ška do prihoda Etbina Kristana. Ce je bil urednik na agitaciji, je on urejeval prispevke in skrbel, da je bilo delo izvršeno. Prispeval je članke redno tudi po prihodu Kristana do ustanovitve Prosvete 1. 1916. Pozneje je bil zastopan v vsaki prvomajski številki "Proletarca". plače. Pomagal je v upravniskih poslih naprej do odhoda v Cleveland, kjer je podlegel tuberkulozi. JOHN GRILEC je prevzel upravništvo v poletju 1908 in ga vršil do poletja 1909. J02E ZAVERTNIK je nekaj rasa pred Grilcem vodil tudi u-pravništvo, pa je resigniral z opravičbo, da mu sotrudništvo v uredništvu vzame ves čas, ki ga ima na razpolago. JOŽE ZAVERTNIK ML. je opravljal upravniško mesto večkrat. Bil je upravnik nekaj časa po Grilcu in potem še dvakrat pozneje, ko je bilo treba izpolniti mesto z začasno močjo. FRANK PETRICH je vodil upravništvo največkrat začasno poleg svojega tajniškega dela v JSZ. FRANK POD BOY je bil pravnik 1. 1912-13. Nastopil to mesto po govorniški turi Kristana 1. 1912. u-je E. FRANK SAVS je bil upravnik , od 1. Sept. 1914 do 10. jan. 1919. FRANK ZAITZ je nastopil upravniško službo 2. feb. 1919.; Bil je upravnik do marca 1921.' CHARLES POGORELEC je postal upravnik marca 1921 in bil v tej službi do jeseni 1923. ko je postal tajnik JSZ. Potem je upravništvo zopet prevzel 1. sept. 1924 in ga imel do 1. maja 1925. . ANTON SLABE je bil uprav- j nik od 1. nov. 1923 do konca poletja 1924. ANTON 2AGAR je prevzel upravništvo 1. maja 1925 in ga vodil do 1. oktobra 1927. CHARLES POGORELEC je upravništvo zopet prevzel 1. oktobra 1927. To službo je pustil ter se poslovil od vseh Prole-tarčevih aktivnosti 31. maja 1946. JOHN RAK je pričel delati za "Proletarca" 1. maja 1929 in ostal v službi do 16. januarjS CLARENCE ZAITZ je prišel k listu za upravnika v jeseni 1946. To službo je pustil, ker je dejal, da v nji ni bodočnosti zanj in v svojih mladih letih ima še priliko, da si kje na bolje pomaga. * . ANTON UDOVICH je prevzel upravništvo spomladi 1949, pogojno, da bo to zanj lc postransko dalo, ker svoje redne službe v tovarni ne bo pustil. Toda je vztrajal in za uspeh te jubilejne številke je on veliko storil. Poleg tu navedenih so pomagali v enem ali, drugem našem uradu številni drugi r.odrugi in sodružice, bodisi pri pisarniških delih, razpošiljanju koledarja, Majskega Glasa in knjig Prosvetne matice. Nekateri so bili amenjeni v prejšnjih jubilejnih številkah Proletarca in v Majskem Glasu. Ameriška in evr$pska označba mer Pri čevljih je ra/.likn v »rnač« bi 32do 33 t«čk, ki jih jc treba »dšteti »d evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. ."»9. t» je amen-ška mera 6 4. št. 40 je 7, št. 41 jc 8, št. 42 je 9. št. 43 jc 1«. št. 14 jc 11. Ženski čevlji so navadno manjši ne^» gornje mere. Tak» bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 3« št. 4. Žensko obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34, 44 jc 36, 46 je 38. 48 je 10 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. • Enako je pri deklicah drugača evropska mera. Št. 38 jo" ameriško 12. 40 je 14, 12 jc 16, 44 je 18, in 46 je 20. • Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kur je v Ameriki 33, 44 je 34, 46 je 36. 48 je 38. 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 jc 44. (Se vrti med 10 in 1 točk razlike., • Moške srajce: št. 35 je ameriško 1312, 36 je 14. 37 je 14 38 jc 15. 39 je 15»2. 40 je 15»4. 41 j: 16. 42 je 16*2 in 43 je 17 Kako# spoznamo sami sebe? Nikoli s tem. da sc sami ogle- Congratulations for your Forty-Fifth Aniversary SLOVENE NATIONAL BENEFIT SOCIETY Provides insurance in case of ILLNESS - DISABILITY or DEATH For detailed information you may ask our local lodge Secretary or write to: HOME'OFFICE 2657 S. Lawndale Ave. Chicago 23, Illinois Mnogo let "Proletarec" ni imel svojega urada. Uredrrik in sotrudniki so delali doma ob ve- niške posle, čerih aH kadar so že utegnili. Naslov lista prvi dve leti je bil na 683 S. Loomis St., v tiskarni "Spravedlnosti", kjer je bil "Proletarec" tiskan. Ko je postal decembra 1907 tednik, je dobil tudi urad, kateri se je nahajal na 587 Centre (sedaj Racine) Ave. v poslopju Narodne dvorane, katero je imel tedaj v upravi Frank Mladič. Ko ni bilo več stalnega urednika in upravnika, je pošta še prihajala na ta urad, ker so se tedaj pri Fr. Mladiču zbirali mnogi sodrugi. Tudi je bila Narodna dvorana nekak centrum društvenih aktivnosti. Tu so se vršile seje društev in slovenske priredbe. Oktobra 1909 je bil urad premeščen na 2146 Blue Island Ave., v Narodno tiskarno, kjer je bil tiskan. Januarja 1914 je bil urad "Proletarca" preseljen na 4008 W. 31 st Street v hišo Ivana Mo-leka. "Proletarec" je imel eno sobo spredaj, ostale so vzeli podnajemniki za stanovanje. Decembra 1918 je "Proletarec" dobil za svoj urad eno sobo na 3639 W. 26th St. Pozneje je tu vzel še dve sobi, eno pa je imelo tajništvo JSZ. To poslopje je bilo prvotno posest češkega trgovca Kotrbe, potem pa jo je kupila za svoj urad Millard State banka, ki je leta 1930 prešla v likvidacijo. V začetku februarja 1936 je bil urad "Proletarca", JSZ in Prosvetne matice premeščen v Slovenski delavski center na 2301 S. Lawndale Ave. To pos-I lopje je namreč v jeseni 1935 kupila JSZ s pomočjo svojega stavbnega sklada, v katerega se je zbiralo za zgraditev lastnega doma. LEO ZAKRAJSEK je sprejel uredništvo v poletju 1912 in imel to službo do 15. marca 1913. Opravljal je tudi uprav- 1937. Pustil jo je vsled izselitve dujemo. pač pa s tem. da dela- FRANCE SKOF je imel v oskrbi uredništvo nekaj tednov leta 1913, potem je ocUel nazaj v stari kraj. FRANK SAVS je prevzel u-redništvo 15. marca 1913. Ker je šel to in naslednje leto na agitacijo, sta ga nadomeščala so-trudnika Ivan Molek in Frank Petrich. ETBIN KRISTAN jc bil urednik "Proletarca" od septembra 1914 do julija 1920. FRANK ZAITZ je prevzel uredništvo julija 1920, od februarja 19-19 do odhoda Kristana pa je bil pomožni urednik in Frank Petrich sotrudnik. Zaitz je tudi sedanji urednik, torej že 30 let. Upravniki ANTON PREŠEREN je vodil upravniške posle prvo leto. Ekspedirala sta list Ferdinand Peče in Thom Petrich. Pomagali v Johnstownu, Pa. Bil je pomožni upravnik in pomagal tudi v uredništvu, v tajništvu JSZ in Prosvetne matice. JOSEPH DRASLER je prišel na Rakovo mesto 1. februarja 1937 iz Forest Cityja. Pa., kjer je njegov dom; Kakor njegov prednik, je pomagal tudi on v vseh štirih uradih. ANN BENIGER je prevzela upravniške posle meseca junija 1946, ni pa želela upravniškega titela, zato ga je imel v uradnih zadevah urednik. mo. Poskusi storiti svojo dolžnost in takoj boš vedel, kaj si vreden. A kaj je tvoja delžnost? To. kar zahteva današnji dan od tebe. VELIKA NAPAKA Napaka delavca je, da ga je treba v organizacijo siliti Socialistično gibnnjc hoče zgraditi raj na zemlji. A tudi pravico verovati v nebesa po smrti nikomur nc (»dreka. r?n h. «1. •• • ČESTITKA PROLETARCU »d PRIJATELJA Ivan Babnik Cleveland, Ohio "Ti Pevski zbor ZARJA Cleveland, Ohio Greeting* HELEN & ED ARKO Cicero, III. čestita Proletarcu in mu želi napredovanje na njegovem prosvetnem in političnem polju PROLETAREC Wednesday.,October 18, 1950 FORMOZA—ČEMU SMO SE ZASIDRALI V NJO? Tržaški "ljudski tednik" ima o tem sledeči članek: Ameriška politika je dobila! tulaciji so prišle na otok Čang- letos precejšen pretres zaradi kajškove čete. Stvarna suvere- "formoške krize". Skupina re- niteta Kitajske nad tem otokom publikanskih senatorjev je zah- pa bo vzpostavljena šele ob tevala takojšnjo pomoč Čang- sklenitvi mirovne pogodbe z Ja- kajšku, ki je ušel na ta otok. ponsko. Formalnoprav no je For- Zahtevali so revizijo Maršallove moza še vedno del kitajskega politike do Kitajske, ki se, kot cesarstva. V Kairu so leta 1943 znano, ni hotela preveč jasno sklenili Roosevelt, Churchill in zavzemati za Cangkajška in si Cangkajšek, da bo Formoza pri- je do kitajske državljanske voj- padala po vojni Kitajski. Isto je ne nadela krinko tako imenova- bilo ponovljeno v Potsdamu. Po nega 44nevmešavanja". Zaradi zmagah Maocetunga služi For- VEDNO NAPREJ ZA BOLJŠI SVET velikega krika je bil spomladi sam Acheson v nevarnosti. Truman je napravil s pomočjo Achesona in Jessupa, ki se je tiste dni mudil v Tokiu, konec pre- nrioza Cangkajšku za skrivališče in poslednjo postojanko. Otok ima za bazo, s katere bi prodrl na celino. Celo stvar je se poslabšal rekunju in napadom na sebe in MacArthurjev obisk na Formo-švojega tajnika za zunanje zade- zi. Kot je kazalo, bi Američani) ve. 5. januarja je izjavil, da ne; dovolili Cangkajšku, da mimo bo poslal ččt na Formozo in da njihove blokade kitajske obale se ne bo vmešaval v kitajske ob Formozi (ustvarjene po Tru-stvari. • manovem govoiU 5. julija, da bi Po tej razjasnitvi v Washing- se nit> ena niti dru«a kitajska tonu je London takoj priznal1 stranka ne zapletla v borbel na-Maocetungovo vlado v zaščito pade kitajsko celino, rvojih interesov na Kitajskem Iz tega lahko sklepamo, da so Vendar pa je bila že takrat vid- bili v Washingtonu zelo zaskrb-na razlika med angleško in ame- ljeni. Po eni strani bi hoteli za-riško politiko do Kitajske, v varovati Cangkajška, da se še glavnem pri vprašanju pred- bolj utrdi. na drugi strani pa so nosti in tempa. Poznejši nespo- celo hoteli "prehiteti" Maoce-razumi v Varnostnem svetu so tunga. pokazali, da je šlo Američanom y Angliji danes izjavljajo, dp; in njihovemu bloku v glavnem) bi bilo nevarno v času težke kriza to. da niso hoteli predstavni- ze imeti v Londonu in Washing-1 kov LR Kitajske v Varnostnem tonu dve različni stališči. "Daily svetu, dokler svojih omajanih Telegraph" in Economist" zah-položajev na Dalnjem vzhodu j tevata, naj se ti dve mnenji ne uirde. Vendar pa je sam raz- združita Prvi korak naj bi bil v voj ameriške politike kazal, da tem primeru sprememba ame-ni bil več daleč eas, ko bi se poti rjske politike do Kitajske. Dru-Londona in Washingtona zdru- težji korak, naj bi pa bilo žili in bi prišel zastopnik Pekin- skupno stališče obeh držav do ga na stol v Varnostni svet. Prav 0beh vojskujočih se strank, tako bi se Maocetung usidral Danes ko je ^ že min>0 za. tudi na Formozi brez posebnih četni razvoj je najzaniniiveje pretresi j a jev. ( pri celi stvari< k]jub hudim be- Ta razvoj pa je popolnoma sedam in javni prenapetosti, po-prekinila korejska zadevščina. sameanih dipjQUVtfOV govor- 7 inlli., in Tn.man nmr^ol ri a i -1„ .1 _«fl_ . -> <3 "Morda pa vendar ne," je od- je ne bo več. Tu pri nas gre vrnil in jo pritegnil k sebi. sreča redko mimo, pa jo^mora- Na vrtovih so padala zrela ja mo povabiti, kadar se *e zgubi bolka z jablan, jesenska noč je sem." Ona pa je odmajala, re-dihala nad griči, in od nekod da- kod J "Ne morem. Nelbi progla lju- di Bim, da bom leč je še vedno odmevala pesem fantov in deklet^ tam ljubezen biti. Mar naj se si zdaj v pesmi govori o svojih ve- prijazna? likih čustvih. Oče se je nasmehnil. "Ni pro- Na šoli so ugasnile luči. . sji ljubezni, prosil je, da bi bila 3 mati njegovemu otroku, do nje- ga pa poštena. To pa je mogoče, Frasova Lenčka je imela snub- to je odvisno od naše dobre ca, in to je zmešalo njeno mirno volje. Ljubezen ... to je pose-vsakdanje življenje. Na snubca ben dar, posebna milost živ-pri hiši niso nikdar mislili, vsaj ljenja. ki je niso vsi deležni, ne tokrat. To je, snubec nikakor Glej, leta že živiva s tvojo mani bil nezaželen, toda v takem terjo, a je nisem nikdar vprašal, položaju je bilo nekaj neverjet- ee me ljubi, ona pa ne mene. nega, Bil je reven, kakršen si Samo da se ne sovraživa. Na je pač upal zaprositi, za Lenč- Golem od ljubezni ni mogoče kino roko, ki je namesto dote živeti, komaj je mogoče dobiti imela otroka. Pogovoril se je otroka v mladih letih, dokler najprej z materjo, kakor je že-človek še sanja o ljubezni. Na navada. Mati proti Zelenjaku Golem živimo od trdega dela, Štefanu, kakor se je možak ime- ne od ljubezni. Lenčka, Jjube-noval, ni imela prav nič. Bil je zen je minila. Poglej skoz okno, tridesetleten vdovec z enim o- na drevje, na vinograde: tam je trokom, delaven človek, ki je bila nekoč pemlad s cvetjem, imel še njivico, travnik, in ne- zdaj pa je vse prazno, zdaj je kaj vrst vinograda. Zelenjak ni tam jesen. In tako je v življe-potreboval zgolj žene, temveč nju: mladost odevete, pa pride bolj matere otroku, in doma, poletje in pride jesen. Kako bi ker ni imel kam iti z otrokom, živeli, ako bi vse samo večno king. Res je sicer, da ga Maoce- bi se kaj pričelo na Formozi., poljubil. "Zbogom ... ne zame- 27. julija je Truman povedal, da niških odrih, da vise kaže ze pre-bo poslal vojake na Korejo in v cej easa, da sč rtieilda Truman in 'zvezi s;tchii dal tvldi smer- Maocetung ppgovafAat^ »J?0 nice ameriški politiki do For- dijskih predstavnikih. To sta moze* Posla! je 7: floto v For- pa£ obleti J rti did ^tM&tri nas-moški preliv. To priliko je tudi protni si smnri dipipmatAe ak-izrabil, da je obljubil pomoč cijet značilni v diplomatski zgo-Francozom in Indokini in An- dovini velikih dritfv < rfttsti v gležem na Malaji. i trenutkih, ko. ko 8re Prek sveJa, _ __r _ kuhinje in ga gledala, njemu pa 3reh m zavaja ljudi, ko dozorela kaj drugega, kakor slepiti se s Povprečen Američan misli, da jabolka padajo po tleh, ko je prjvidi in tako imeti vsaj neko je New York največje mesto na dozorel človek in ko krepost- vero in se tako dvigati nad grdo svetu. V resnici ima to prven- nost plahni in se objema z gre- in trdo resničnost. Tako je lahko stvo še vedno London. Ameriški hom. In tam v svoji kuhinjici vsaj v sanjah ljubila nekoga, in tisk, ki je jako bahav, označi sedi Giza in razmišlja, kaj je z cejQ takega, ki ni spadal v to zdaj to, zdaj kako drugo ame- Rožmanom in zakaj je tako kovico. Zakaj na klancih je bila riško stvar, za največjo, ali za naglo pobegnil. še ijubezen grda, sama sebi na- najlepšo, ali za naznamenitejšo — Samo poljubiti sem te ho- men, taka, da jo je župnik ne-tel, je dahnil Rožman. — To je prenehoma preganjal, vse, samo to. Odtrgal se je od je bilo nad vse mučno, bal se, je. da bo izbruhnila in ga ozmerjala, pa bi tako vse pokvarila. V njegovo začudenje pa je rekla mirno: "Cujte, kaj vam je prišlo na misel? Pa odkrito mi povejte, ali ste prišli z namenom, da bi malo grešili, zdaj ko ni tu moje- na svetu. In tako označujejo newyorČani svoje mesto za "the greatest city in the world". Se še pred drugo svetovno vojno. Po vojnf pa je ameriški kapital. gum.) Kakor je bil položaj okrog naglo prodrl na Formozo in tam Formoze v zadnjem času precej uživa danes monopolne pred- fluktuanten in sam ta problem nosti. Okrog 389 največjih pod- krije v sebi veliko neznank, ven-jetij na Formozi je danes v ame- dar nam naše mnenje o zakulis-riških rokah. Formozo so Japon- nih pripravah po pogajanjih kači stvarno izgubili s porazom v že tudi zadnja vest. po kateri drugi svetovni vojni. Po kapi-, naj bi Nehruja povabili v Pe- rali. Jaz pa sem privezan kakor pa Je le (,eia,: konj k vozu in rte morem nika-i "Vsecrtb, kako« si razlagate, mor. Se vi lahko pobegnete, ka- Nisem mogel drugače. Moral mor koli, jaz pa sem navezan na sem vas poljubiti, pa četudi bi Svetega Ivana in konec . . ." Nalila mu je črne kave in postavila predenj. Sedla mu ^e nasproti in tudi sama pila. Da. saj je vedela vse to, Matija ji ni Zdaj je maji nasUno posegla ^ Cki Xribune ^ označu. a m. mm »a • a • m t a m nlr a « m « » /j 1 n paper", dasi nima zdaj niti mi- me oklofutali. Kakor koli zgodilo se je. Ali boste povedali možu i *>" "Povedala mu bom," je rekla. "Nikar ipu ne pripovedujte," nič prikrival. A iz njegovih be- je zaprosil.1 Nič ni oškodovan, sed je vedno dihala vera, samo- Vi ga niste prevarili. Nočem, da je po VTiovin mimo suie. dfl je sanj kon(?c Rcr y hiši od. Tam je zagledal luci in nena-| u Qč n{ . j nikdar nflWiflHP n* dan domaga je obšlo neka čudnega, b , • L čk . kd hjon izvodov naklade na dan, nenremapliiveaa — K Pavli Dcseae ln se .^cncKa ni m*a*T razen ob nedeljah. V Angliji je t*«"**1*™*' K Pavh obračala do njega za pomoč. Ko i nekaj dnevnik^f ki im40 nad S Ittt pos^ilTe °ie pa,je fal pri do dva"milijona in tudi je £ plSlSalTob več izvodov dnevne •naklade. zagrnjeni zavesi v sobo. Bila je sama, popraskal je po steklu. "Okna imaš slabo zagrnjena," ji je rekel, ko je prišel k njej. "Psst! Pa nikar ne kriči, da so- zavest, Rožman pa je govoril bi se jezil name . . . potem bi ne sede ne bodo slišale.' Posedujoči lastujejo vse: zbornice, tisk, radio in prirodne vire Washington je poln lobistov. Enako glavna mesta vseh važnih driav ameriške unije. V časopisju vidite oglase, članke in slike, ki vsi pomenjajo boj med interesi. Takozvani farmarski blok — v katerem pa ni nič farmarjev, temveč le prekupci s pridelki farmarjev, pritiska pod masko borbe za poljedelce v prid večanja svojih dobičkov. AFL in CIO imata lobiste, ki naganjajo "delavske prijatelje", da naj kaj store v prid postav, ki so bile sprejete delavstvu v dobro. , A najjačja skupina pa je "nevidna". Nji ni treba, da se bi postavljala odkrito v ospredje. To je blok trustjanov, ki kontrolira izza kulis obe stari stranki, vse legislature, vsa radijska omrežja in skoro vse časopisje. Dalje filmsko industrijo in druga sredstva, ki se jih lahko uporablja poleg za dobičkarstvo tudi za propagando. tako brezupno. Rožman je mešal kavo in gledal Gizo. In tedaj se ga je polastilo, da bi se je rahlo dotak- poljube ... kar tako. — Pusto nil in jo — poljubil. Samo za-! je v življenju . . . Samo da bi radi strašne praznine v sebi. Ona pa sedi tu tako mirna, negibna in noče razumeti, zakaj prihaja k njej. Tu pri Tijej jc bilo vedno tako prijetno, tako dotnačnostno . . . bila je drugačna, kakor ona na šolskih kon smel več k vam. — Jaz nimam "Pa ne da te zli nameni pre-kam iti. Včasih bi rad tu pose- ganjajo okoli?" je rekla posme-del, pa ne zato, da bi vam kradel hujoč se mu. Prebolela je, kar je bilo nekoč med njima. Ujel jo je za roko. "Po grehu dišiš,' je rekla. vas smel gledati. Pa ne smem ... k vam ne smem. Ne, ne pripovedujte Matiji. Rad vas imam, na svoj način. "Drugače kakor druge ženske. Tako strašno je v življenju . . . tako strašno, če človek živi večno sam in če po- njim, kakor bi-ga prosila usmi-, » « . . , ___ . .J . * r London ima nekaj nad osem jenja* milijonov prebivalcev. V številu "Omožila se boš, Lenčka, je ne napreduje veliko, a nazaduje dejal naposled oce in jo pogle- tudi ne New York, ki je skozi dal. Tedaj se mu je obesila z desetletja zelo naglo rastel, je v rokama za rame. minulem desetletju svoje prebi- "Ne morem, oče," je dejala valstvo povečal samo približno brezupno. pet odstotkov, kakor pravijo "Lenčka, ne upiraj se, pa naj preliminarni podatki števnega bo še tako kruto," je odvrnil oče. (census) biroja. Ima jih sedaj "Zdaj je priložnost in lahko, da nad 7,700,000. fcrencah, kjer se jc jc celo kap- vrhu bo ve, da ga drugo leto ne lan bal. — Ljubim jo, si je te-ibo Zamahnil je z roko. daj dejal Rožman. Stopil bom k njej in jo bom poljubil, pa naj se zgodi kar koli. Poslufcal je njeno pripovedovanje, a slišal le melodijo njene pesmi in mislil samo na to, da jo mora poljubiti. Vstal je, ker ni mogel več sedeti. In ko jc tako stal, ona pa je vzela skodelici z mize, da ju ponese na štedilnik, pa je pri tem v tesni kuhinji morala tik mimo njega, ji je položil roko na glavo in še preden sc je zavedel«, jo je žc poljubil. Ni bilo treba, da bi sc mu iztrgala iz rok, sam jo je izpustil, kakor da se je zgodilo vec.| "Grem," se je odločil. "Dajte "Nekoč sva se rada imela," je dejal. "Bila je prav taka zrela jesen. Si že pozabila?" "Glej, saj te še ni zapustil spomin," je dejala, "samo srce ti blodi. Zdaj drugod išče utehe' . . . pozabilo je na Pavlo." "Motiš se," je dejal. "Vidim, da še nisi pozabil la- mi roko." Ko mu jo je dala, ji gati! Ampak tvoje laži postajajo jo je dvignil, pobožal in nato osivele ČESTITKA PROLETARCU K NJEGOVI 45-LETNICI Družina Ladstatter CICERO, ILL. Cleveland, Ohio čestita Proletarcu in mu kliče NAPREJ! r • it PROLETAREC Wednesday, October 18, 1950 The Judgment Seat Barbcrton, Ohio BREGAK LEO KM) 1 Box M OCEI'EK ALOIS 948 Shannon Ave. PLATNER JOSEPHINE 8ELAK MAX si WOVE! JOHN Box 242 SI STARSIC MARY YANKOVK II JOHN CEK MARY Rt. 4, Carrollton. O. Cleveland, Ohio COPT VINCENT 17802 Delaware Rd. DURN JOS. F. 16122 lluntmere Ave. BARBIC FRANK 19511 M ».skoka Ave. KOSS JOHN 17101 Waterloo Rd. BOZ1CH JOHN Društvo ''Nada'' št. 102 SNPJ V CHICAGU, ILL. t iskreno čestita Proletarcu k 45-letnemu jubileju in kliče — naprej po začrtani poti ANGELA ZAITZ, preds. MINKA ALES1I, taj. MARY UDOVICH, blag. NAS ČASOPIS Delavec, graditelj čudes: ali si morda pozabil, ali znabiti prezrl, da je časopis, za katerega koplješ kovine, izdeluješ barvila, ga staviš in tiskaš, naročaš, podpiraš, prebiraš — morda orožje zoper tebe? Glej, kaj hi ti vse lahko bil. če si bi zgradil organizacijo in časopis zase — za razred, ki je eno s teboj! Zdaj si v negotovosti in mora krivic visi nad teboj. Kje je izhod? se vprašuješ. Mar v vojnah samo? Kdo pa jih mara? In zreš v časopis, da bi dobil jasnosti o čudnem pojavu, ko je vsega, vsega preveč in zate vsega premalo. A časopis, ki ga bržkone bereš, je posest gospodarjev, povzročiteljev vsega socialnega zla. Izhaja zato, da te drži v temi, da te vara s šundom, z lažmi in z vsem, kar je škodljivega zate in gospodarjem koristno. To, delavec, je tvoja krivda: odgovornost za socialno negotovost, je na tvojih ramah — na plečih stvarnikov izobilja, ker ne zapopadejo svoje moči! Vzdrami se torej! Ozri se v SVOJ časopis! Obrni svoj sluh k budilniku, ki kliče delavske množice iz teine in gorja v nov red! Tak klicar in borec za vas je vaš jubilant — "Proletarec'*, vedno in vsekdar zvest svojim načelom. Vednc in vsekdar v boju za delavski razred, Petinštiridest let ima za seboj — 45 let častne zgodovine. In pred seboj — nadaljevanje borbe ZA VAS! Iskrene čestitke pošilja k jubileju delavskega lista PROLETARCU že 45 let huditelju in horitelju delvstva v Ameriki DRUŠTVO "P0ST0NJSKA JAMA št. 138 SNPJ // STRABANE, PA. JOHN KOKLICH, pred. ANTON MAVICUf p«>dp JACOB PAVCIC, tajnik IVANA KRULC, blag. r AMERICAN-SLOVENE DAY COMMITTEE of Western Pennsylvania EXECUTIVE COMMITTEE Mary F. Prasnikar, President Jennie Rupnik, Vice President Louis Karish, Treasurer John Jergel, Vice President Geo. Witkovic, Recording Sec'y. Anton Rednak, Secretary Josephine Klun AUDITING COMMITTEE Martin Zagar Gilbert Hrvatin REFRESHMENT COMMITTEE Mrs. Anna Hrovat, Chairman Mary Stefancic ENTERTAINMENT COMMITTEE Jennie Karish Frances Celigoj RADIO PROGRAM COMMITTEE Mary F. Prasnikar, John Jergel, Jennie Rupnik, Louis Karish, Geo. Witkovic, Tony Jordan, Martin Kukovic, Bob Jergel, Anna Hrovat, Josephine Klun, Gilbert Hrvatin, Anton Rednak, Secretary and Announcer • i e We Congratulate PROLETAREC on its 45th Anniversary and urge our fellowmen to support its labor and socialist ideology PIONEER LODGE 559 SNPJ CHICAGO, ILL. OSCAR C.ODINA, pres. FRANK SODNIK, ree.-sec'y. LOUIS ZORKO, vice-pres. ERNEST DRESHAR, treas. DONALI) J. LOTRICH, sec'* JOHN SIMON, Sgt.-at-arm* 86 Druš. št. 386 SNPJ Library, Pa. Frank Strumljan, preds. • Nick Triller, taj. Steve Ritonia, blag. 96 * FILIPICH JOHN & JULIA 1813 S. 17th Street Springfield, 111. CC8N1K JOHN CHELHAR ANTON SORC JOHN FRANK LUDVIK KREBEL JOHN LOKAR JOHN <>95 E. 162 St. MIKSHA FRANK 88 i Federacija Društev SNPJ . za vzhodni Ohio in zapadno W. Virginijo Čestita k 45-letnici Proletarca 96 čitalnica, odsek S. N. Doma WAUKEGAN, ILL. GOLOB ANTON & JULIA 505 S. Uth Street Springfield. 111. OVCA JOHN & ANNA 1841 So. 15th Street Springfield, III. 88 Druš. št. 106 SNPJ Imperial, Pa. Frank Augustin, preds. Mary Polsak, taj. Anton Polsak, blag. 88 ZATTICH FRANK & URSULA 1704 No. 14th Street Springfield, 111. PO V HE FRANK VALENčič PETER ZVESTI PRIJATELJ NOCH. Mr. & Mrs. ANDREW TEGEL, Mr. & Mrs. FRANK 960 E. 239 St. BUKOVEC PETER 1095 E. 72 St. GRILC JOHN CENTA JOHN KERN MATT SI SNIK JOSEPH DRAP MATT Herminie, Pa. JANEZ 1C MART. & MARTINA 725 West Mill Street Staunton, 111. SILC RUDOLPH Joliet, 111. JgRELE MRS, MIKE KEBE ANTON Coraopolis, Pa. LAH JOHN Coraopolis, Pa. Ipetrovcic johana Crafton. Pa. ALBREHT FRANK Clarksville, Pa « Jake's Place 718 North State Street GIRARD, OHIO Gospodinjski odsek S. N. Doma WAUKEGAN, ILL. Žensko druš. 119 SNPJ WAUKEGAN, ILL. Anna Mahnich, preds. Antonia Bezek, taj. Helen Jereb, blag. Los Angeles, Calif. GRALAC CARL L1PICH ANTON KARNICNIK ALBIN GRILC FRANK Panama, Okla. BREGAR FRANK Avella, Pa. KOVACIC TONY RIBARICH STANLEY SADAR JOHN ZALAR HENRY Fred A. in Frances Vider 2506 So. Avers Avenue CHICAGO, ILL. // Društvo Narodni Vitezi ŠT. 39. SNPJ t Chicago, III. čestita Proletarcu ob 45-letnem jubileju in mu želimo, da izhaja se na ninoga leta CHARLES POGORELEC predsednik JOHN POTOKAR, tajnik JOHN ALICH blagajnik MOHAR LOUIS & MARY A 4848 Fairvicw Ave. Downers Grove. III. OMAHEN FRANK & MIMI 221 Third Street Downers Grove, III. DRUŠTVO ST. 54 SNPJ Glencoe, Ohio KOBLAR VALENTINE Glencoe, Ohio NE IMENOVAN Glencoe, Ohio Girard, Ohio Lloydell, Pa. ADAM JAKOB & MARY 7541 West 61st Street Argo, 111. MUSTER LOUIS 116 Church Hill Rdo RACICK FRANK 144 Church Hill Rd. BEACH MARTIN GODEC SAM Peter Yaklevich 725 Lawrence Avenue GIRARD, OHIO LOVISEK CLEMENT 2712 So. Harvey Ave Berwyn, III. Pozdrav Proletarcu ob 45-letnici od društva it. 158 SNPJ EUCLID, OHIO W. Frank, preds. J. Ivančič, taj. A. Ogrin, blag. JACOBS CHAS. K RASE VEC JOHN LOURENCICH JOE RACICK LOUIS S£. RACICK LOUIS JR. ! SMITH MIKE UMEK JOE SR. PILETICH ANTON LODGE 60, SNPJ KLEVISHAR JACK TRATNIK ANTON Sheboygan, Wis. JELENC MARTIN STIH FRANK TOMAN FRED 832 So. 8th St. Joseph & Elsie Culkar 4341 West 26th Street CHICAGO, ILL. Iskren pozdrav Proletarcu od ČESTITKE od dr. štev. 13 SNPJ BRIDGEPORT, OHIO društva "Zarja Svobode št. 325 SNPJ GOWANDA, N. Y. Joseph Bohinc, preds. Mary Stibil, tajnica John Vehar, blag. II VRBICH FRANK NEIMENOVAN BLAŽK H LOUIS DEŽMAN ANTON ZAUB1 MATH BUTCHARJOHN 1530 So. 15th Street Milwaukee, Wis. JENKO JOHN 1542 W. Mineral Street Milwaukee, Wis. ČESTITKE od dr. štev. 48 SNPJ RARBERTON, OHIO PRIMOZICH, FRANK 1424 W. Mineral Street Milwaukee, Wis. SMOLE MATTHEW 1124 So. 58th Street West Allis, Wis. LOWSHA JOHN R I) 2, Lisbon, Ohio Maple Heights, Ohio PIRC ALOIS VRCEK FRANK 15180 Broadway 2LEMBERGER NACE Box 183, Piney Fork, O. Barton, Ohio VIDMAR ANTON 906 So. 25th Street Milwaukee, Wis. MARINCIC JOHN Route 1 Willard, Wis. SKOFF JOSEPH -_____J____ SKOFF ROSE ZDESAR FRANK PODOBNIK FRANK MFRCINA THOMAS Power Point, O. IRMAN JOSEPH Akron, Ohio Mnoga uspeha želi Proletarcu JosePh Frances Vidmar i * 2552 So. Sawyer Avenue CHICAGO, ILL. društvo št. 297 SNPJ RATON, N. MEX. F. Peterlin, preds. J. Cash, taj. G. Stas, blag. w-v.\v.\%\\\\\\w.v.\v.\y > OGLAŠEVALCE V PROLETARCU i 5 vam priporočamo v naklonjenost. \ Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da Ba jih patronizirate! Povejte jim, | da vas veseli, 2 ker oglašajo v Proletarcu iWAVAViVAB.VAW.ViB.BWC # I PROLETAREC Wednesday, October IK, 1950, JOHN GOR$EK: Spomini iz preteklosti slovenskih premogarjev Življenje prcmcgarjev je bilo je bil tudi splošen javen pohod po slovenskih krajih menda ta- premogarjev in drugih delavcev koj iz početka v razvoju premo- iz steklarne, t. j. steklarjev in govne industrije jako siroma- steklobruscev. Premogarjem je šno. Vsaj tako so nam mlajšim bilo naročeno, naj pride vsak s pripovedovali starejši premo- svojo svetilko, a steklarjem in garji. Zato, da je bilo temu res drugim delavcem pa je bilo re- tako, so nam mlajšim premogar- čeno, naj pridejo z lučmi, da jem živo pričale takratne raz- bi se tako vršil tisti namerava- mere, ki so vladale med premo- ni pohod s prižganimi svetilka Hotko John 226 Main Street oglesby, ill. garji vsepovsod. Zlasti pa so bili do kosti izkoriščani z Zagorju ob Savi, Trbovljah, Hrastniku in Hudi jami in nič manj tudi drugod. To, da so bili izkoriščani do skrajnosti vsepovsod, je bilo opaziti že na prvi pogled tedaj, ko so premogar j i prišli skupaj na javnih shodih v časih že razvite strokovne ali rudarske organizacije. Njihno izkoriščanje pa je prikipelo do mi žrtvam, ki so padle 1. 1848. na barikadah v boju za odpravo tlake, v čast. Ko se zberemo na določenem mestu, prižgemo luči ter začnemo korakati. Cez nekaj časa pridemo do pota, ki je vodil na prostor, kjer se je imel vršiti shod. Tam nam stopi čez cesto nasproti šest orožnikov z nasajenimi bajoneti. Njih poveljnik nam ukaže v imenu postave po- vrhunca \. 1889. In to je tudi gasiti luči ter se raziti, češ, da izzvalo njihovo stavko, v kate- je v imenu postave prepovedano ro so navdušeno šli zagorski pre-mogarji dne 22. julija 1889. a v Trbovljah pa dne 23. julija ob šestih zvečer. Tako tudi v Hrastniku in drugod. V Zagorju je trajala tista stavka do 18. avgusta istega leta. Z njo so si ~ MEDVED ANTON 2304 E. Orman Pueblo. Colo. M1KLAVC1C LUKA Coraopolis, Pa. KOLINS ANTON K.D. 1» Dilliner, Pa. DERGANC B. 75 Palmetto St. Brooklyn 21, N.Y. ARTEL ANDY 1184 E. 167th St. Collinwood, Ohio ANZICEK JOSEPH 7304 Mettetal Detroit, Mich. Steve Sine Shoe Shop Kast Northern pueblo, colo. Čestitke k. 4»-let«emu jubileju izteka društvo "Združeni Slovenci $t. 344 SNPJ Sheboygan, Wis* FRED TOMAN, predsednik LEO MILOSTN1K, tajnik MARTIN JELENC, blagajnik ! BOLT EZ AR FRANK 5#t E. Abriendo Ave. Pueblo, Colo. MAJCEN JOSEPH 1184 J5. 167th St. Collinwood, Ohio PKCMK ANTON R. 2 Wadsworth, Ohio BAIOI1 MARY Vestaburg, Pa. Coraopolis, Pa. Girard, Ohio s prižganimi lučmi hoditi ponoči odzunaj. Ker smo se spočetka upirali tistemu orožniške-mu povelju, so se morali nekateri izmed nas pozneje zagovarjati na okrajnem glavarstvu. Ko smo se pa naposled le uklonili zagorski rudarji priborili neko- ter pogasili luči, se je zaslišal liko zboljšanja pri plači in še iz bližine jtrašanski krohot, Jki nekaj drugih ugodnosti pri delu. so ga zagnali naši smrtni na* V Trbovljah pa ni prinesla no- sprotniki — krščanski socijalci benih posebnih izprememb, kar ali ajmohtarji,.. kakor smo jih se je pokazalo, bržko se je stav- navadno nazivali. Shod je o-ka končala. Ali v splošnem je krajna oblast preklicala s pri-pa koristila vsaj toliko, da smo pombo, češ, da sc radi bolezni premogar j i videli svoj položaj v ne sme vršiti, pravi luči ter začeli širiti misel Mnogo shodov je bilo prepo-za ustanovitev izobraževalnega vedanih s kakšno drugo pretve-društva in strokovne organizaci- i zo, ali pa so bili sklicatelji zaje. Toda priboljšek v plači, ki vrnjeni, še preden so prišli na m A TEK O V IC MARKO smo si ga priborili s stavko, ni j mesto, kjer se je imel vršiti isti---------- trajal dolgo. Vsak mesec je bil shod. P1SLER ANTON__ nekoliko pnkrnjen in prikraj- Nasprotstva in šikaniranja je z\JG ANTON šan in v teku enega leta smo je bilo vedno dovolj, zlasti pa \NniFW-- bili spet prav tam, kjer smo bili j za take premogarje, ki so si u- KKVINA AWDKCW_ pred stavko. pali pokazati svojo pravo stran KRVINA FRANCES Delali smo po 12 ur podnevii in se niso uklonili nikomur. Gla- j^^qo5e~ANTON in ponoči. Podnevi smo imeli vni nasprotni!« naprti*-*!*, i^riVfiifcOAV eno uro odmora, in sicer od dva-, pa so bili tačcB frt so še danes fcKItOBl'T JOStvrH najstih do ene. Toda tega so klerikalci, M ^b^^te}*^^ |YtfskuW/. mnogi prezrli ter delali kar na- dokler se vremena ne izpreme-prej brez premisleka, da se jej nijo. ravno zastaran tega nam znižaval C.ORENC ANTON JEŽ JOSEPH Philip in Frances Godina 3211 So. Pulaski Road CHICAGO, ILL. JORDAN ANTON (Broker) 486 W. Arrow Blvd. Fontaaa, Calif. RtlDMAN JOHN 409 W. Arrow Blvd. Fontana, Calif. BENEDICT^ PETER 761 Grossmont El Cajom Calif. DUJilCH MR. * MRS. 1132 McAlister Ave. Noith Chicago, III. KOBAL ANTON MR. & MRS. 1109 - 10th Street North Chicago, III. MESEC, ANTON MR. & MRS. 1016 Adams Street North Chicago, III. MILLER JENNIE 917 McAlister Ave. Waukegan, 111. CestRke Proletarcu ob njegovem jubileju // Društvo Tr«g|av-Zora št. 2 SNPJ lia> salle, ill. i/ Gospodarski klub S, N. Doma v LA SALLE, ILL. MILLER MIKE 917 McAlister Ave. Waukegan, III. SKALA REZI 845 McAlister Ave. Waukegan, 111. Vse najboljše želi Proletarcu N Drus. št. 288 SNPJ FREDERICKSTOWN, PA. Adolph Slapnik, preds. Max Magayna, Jr., taj. John Oystersek, blag. &IFLER JOHN & ROZ1 835 Adams Street Waukegan, 111. Društvo "Sokol" št. 98, SNPJ LA SALLE, ILL. Društvo "Slavček" it. 145 SNPJ Cliff Mine, Pa. čestita Proletarcu ob njegovem 45-let. jubileju. Michael Useničnik, preds. Matt Vidmar, tajnik Sylvia Useničnik, blagajnica vsi uradniki v CORAOPOLIS, PA. — Aniversary Best Wishes from Lodge 610, SNPJ SO. CHICAGO, ILL. Frances Kosic, Sec'y. NOSSE LOUIS R.F.D. 1 BAJUK JOHN 1(1123 Avenue M So. Chicago, 111. GEGUZIC JOSEPH" 256 W. 115th Street Chicago 28, III. SHELDON HEIGHTS fLEANERS & DYERS 319 W. 115th St., Chicago 28, 111. 1 VRHOVNIK PETER 10138 Went worth Ave. Chicago 28, III. t- t 4. II(U") KO$IN JOHN URJOSEPH un^ctii v lftf^u pošilja voščilo ruštvo št. 206 SNPJ t AttTADI* KAIfSAS ' ' > John ftvbsiel, preds. DRUŠTVO ST. 151 SNPJ Witt, III. PERME JOHN Box 154, Witt, III. PODBREGAR LUKA Box 182, Witt. III. 'J tfflOWER INN Lyons, III. FRANK & MARG. PREVEČ 30 qordon St., Girard, Ohio Planinsek Martin Mesnica — Grocerija OVVI • J\\ 1314 Elizabeth Street JOLIET, ILL. zaslužek, Juc j* dalo povod po- ZosluŽnim novni stavki dne 1. maja 1890.! • Ali ta stavka je trajala sama V SpOfTlin , )0 v dva dni in kar je bilo pridoblje- Milwaukee, Wis. — Leta 1913 nega s prvo stavko, je bilo iz- sem delal na Aurofi, Minn. Moj gubljeno s to, ker pač ni bilo sodelavec ali partner je bil Peter j tedaj še nobene prave organiza- Hrvat, razumen, delavsko zavg- _ cije, niti ne zmožnega vodstva den človek. Shajala sva jako " M med nami. Posledica tiste dva- bro. r1" Frank DoVupir, Wlag. dnevne stavke je bilo tudi to. Nekega dne mi poVe, "v ne-i ' » 1 • * «TT 7. da je bilo v Zagorju več pre- deljo bomo imeli socialisti pik- -— mogarjev odslovljenih in izgna- nik. Vabim te, da se ga tudi ti nih. Med temi sta bila med pr- udeležiš. Ako bo lepo vreme bo-vimi Anton Hrastnik in Bartol mo na prostem, drugače pa v Hribar Slednji je bil oče Vik- finski dvorani. Govori bodo v torja Hribarja, ki je živel v angleškem, finskem, hrvatskem, Windsor Heightsu v Zapadni in slovenskem jeziku. Slovenski Virginiji pri društvu štev. 407 govornik pride iz Chicaga. ' SNPJ in je pred leti umrl. Res sem šel radevolje na to Kakor drugi tako sta tudi Hrast- priredbo. Vreme je bilo lepo in nik in Hribar odšla v Nemčijo finska dekleta so nas okrafciteZ\ na Vestfalsko, kjer sem se jaz rdečimi nageljni. Poznal pa sem pozneje tudi sešel z njima. poleg mojega tovariša Petra Izkoriščanje premogarjev in mo še dva druga, ker sem bil le drugih delavcev v Zagorju je bi- malo časa tukaj ("green horn") lo neznosno, kakor sem že ome- Peter je pazil name in mi pojasnil. Nihče ni zaslužil niti toliko, njeval kar mi ni bilo znano. Prida bi dostojno preživljal sebe in šel je slovenski govornik in mi svojo družino, čeprav se je ga- ga je predstavil, s priporočilom, ralo brez prenehanja noč in naj si naročim Proletarca. Savs dan. V tistih časih je bilo še je imel dober govorniški glas, dvanajsturno delo, a zaslužek veliko humorja in korajžen napa od 65 do 85 krajcarjev. Tisti, stop. ki je morda kaj več zaslužil, je Leto pozneje sem se seznanil bil prava izjema med nami. z Martinom Kondo. On in ona Mnoge rudarske žene sploh niso sta orala trdo ledino v boju za poznale denarja, to pa zato ne, svobodomiselstvo med ameriš-kre ni mož nikoli toliko zaslu- kimi Slovenci. Za napredek na-žil, da bi bil v gotovini kaj za-, šega ljudstva je s svojim listom služka prejel. Na plačilni dan veliko storil, mu je .ačunski vodja samo po- S prijateljem Frankom Tav-vedal, da je toliko in toliko še čarjem sva bila pa dve leti sku-dolžen. Zato ni prav nič čudno, paj v Rock Špringsu, Wyo. O če so se premogokopi s takim njemu bi lahko torej več pisal kot o prvima dvema, ker sem ga dalj osebno poznal. Frank Tavčar je bil agitator, delal za slovenske domove in veliko se trudil za dramatiko. Pisal je Tavčar v liste in v Ameriški družinski koledar jako veliko in bil vnet za delavske aktivnosti. Pripravil je tudi trajen trinajst-mesečni koledar. Tudi s sodrugom Antonom Ujčičem sva bila parkrat skupaj. To so meni osebno znani možje, vsi so bili jako zaslužni in vsi pomagali na našem prosvetnem in delavskem polju. Vsi so med pokojniki. Življenje jim ni bilo prijetno in za svoje delo so dobili veliko več kritike in napadov kakor pa priznanja. Boljše bi bilo, ako se bi takim ljudem dalo priznanje dokler so živi. — Frank Prlmozlch. i PETROVIČA MATT 261 Et' l$fah Street 1 Cleveland 10, Ohio PETROVICH FRANCES ~ 261 E. ISOth Street Cleveland 10, Ohio BOZICH KARL 320 - 29th ^venue No. St'. Petersburg, Florida Iskrene čestitke pošilja Društvo št. 250 SNPJ MADISON, ILL. Milka Posavec, taj. K 45-letnici Proletarca čestita in mu ieli vse najboljše društvo št. 434 SNPJ ARMA, KANSAS Jacob Arcko, predsednik Martin Krušič, tajnik Elizabeth Krusic, blag. Tt l! UH8 M)f LOVISEK VIOLET 2712 So. Harvey Avri'W < Bcrwyn, 111. . JEREB j6fIN Route 3 Hinsdale, 111. ill A t' -iW P. O. Washoe, Montana '•MOotl IM M Ml !fl »• .1 M A r I ».♦rf ;i / wtrji , s*»1 /. NOVAK 'FRANK Livingston, III. Iskrene čestitke pošiljata Proletarca ob nje*«vi 46-tetnki, ki mi obuja spomine kako smo ajcitirali sanj in sa SNPJ. Častno delo si vršil, šeleč še dolfo bodočnost. P T f \ fV ČESTITKA Društvo št. 95, SNPJ i- » v h OGLESBY, ILL. Frank Jefse.'taj. MARGOLLE FRANK 1801 S. 581 h Avenue Cicero, III. KURE MATIIEW 1804 S. 61st Cmrt Cicero, III. Cleveland, Ohio Box Max Martz 32, BUHL. MINN. Bergant Jacob Route 3, Box 30 LISBON, OHIO navdušenjem zagnali v stavko 1. 1889. Takoj po tej stavki so začeli prihajati med nas prvi sklicatelji shodov in govorniki, med katerimi so bili Anton Grablo-vic, Brozovič, Kordelič, Resel, Zavertnik, Etbin Kristan in Co-bal. 'Ta je bil pozneje stalno nastavljen za organizatorja. Kadar je bil sklican kak javen shod pri Erjavcu pod hruško, kakor se je vedno reklo, smo premo-garji in drugi delavci kar tru-moma šli tjakaj. Dobro mi je še v spominu dogodek, ki se je pripetil dne 15. marca 1. 1898. Na tisti dan je minilo ravno petdeset let, odkar je bila odpravljena tlaka. Za tisti večer je bil sklican javen shod, ki se je imel vršiti pri Erjavcu v dvorani. Napovedan Elizaboth, N. J._ ABRAMS MRS. 848 Jclliff Ave, Newark, N.J. BRATNIK MICHAEL 165 Reid St., Elizabeth, N.J. OBLAK AM ALIA 165 Reid St., Elizabeth, N.J. ŠPROGAR ANDREW 452 Magnolia Ave. Elizabeth. N.^__ SCHKNK BERTHA Elizabeth, N. J. FRANK AUGUSTIN Box 301 Imperial, Pa. ANTON POL&AK Box 324, Imperial, Pa. COS FRANK 1076 E. 68th Street Cleveland, Ohio PETROVCICH WILLIAM 6904 Bayliss Avenue Cleveland, Ohio SIMONCICH JOHN 6466 Carl Avenue Cleveland, Ohio TURK JOSEPH 6404 Carl Avenue Cleveland, Ohio 1» La Salle, III. BRUDER FRANK FURAR JOHN DERZICH ANTON Vzajemnost in delo celih pet-in-štiridesetih let naj živi še naprej — delavski list PROLETAREC Frank llersich R. R. 1, Emerson Street VIRDEN, ILLINOIS Čestitke Proletarcu k 45-letnici njegovega obstanka od . Št. 721 SNPJ W. Aliquippa, Pa. Mike Zakrajšek, ml., preds. Anna Ranics, taj. Joseph Derlin, blag. IIRIBERNIK JOHN JAKŠE JOSEPH JURJEVEC JOSEPH i _______________________ KRALJ THOMAS IVOGRICH MATT Poru, III. KRULTZ FRANK DR. ŠTEV. 258 SNPJ v BELLAIRE, OHIO vas vabi, da pristopite. Seje vsako 3. ned. v mesecu ob 10. uri dop. v Češki dvorani, j AJDICH 1'OUIS GORENC ANTON REMEN1H ANTON NOVAK JOSfcPH 2827 W. lih Street Springfield, III. JOSEPH In MARG. JAMNIK Box 255, Imperial, Pa. KOTZMAN JENNIE . Petaluma, Calif. Iskrene čestitke PROLETARCU ob priliki njefe-ve 45-letnic®. Da hi še dolgo živel in delal za delovno l)«Nlstvo. Skerlj Jacob .MWn So. Cherokee St. ENGLKWOOD, COLO. GOR&EK JOHN ML. GORSKK JOHN ST^ OCEPEKJOHN Čestitam Proletarcu ob 45-letnici JOHN VITEZ R.F.D. 1, Box 49 BRIDGEPORT, OHIO Arcadia, Kansas DOLINAR FRANK KUNSTEL JOHN SHULAR JOHN VENE LOUIS Čestitke Proletarcu k njegovi 45-letnici pošilja Društvo št. 47 SNPJ SPRINGFIELD. ILL. Louis Aidich. predsednik John Goršek st., tajnik Joseph Ovca, blagajnik Društvo "Solnce" št. 81, SNPJ RED LODGE, MONT, čestita Proletarcu oh 45-letnici svojega obstanka. Mary Erznoznik, taj. Iskren pozdrav Proletarcu ob 45-letnici od Progresivnih Slovenk krožek 13 ALIQUIPPA, PA. SOPHIE SIMONICH, tajnica K 45-LETNICI PROLETARCA čestita društvo "Slovenski Kmetovalec" it. 198 SNPJ Willard, Wis. MIKK KRULTZ ST., preds. JOSEPH SLEMEC, taj. MARY KALTINGER, blag. » PROLETAREC Wednesday, October U, 1950 U I PREVENTIVNA" VOJNA Veliko važnih osebnosti v vladi, v armadi in mor* narici, v kongresu in izven njega, v Ameriški legiji in v drugih organizacijah bivših vojakov se navdušuje za "preventivno" vojno. Namreč za vojno, s katero naj "preprečimo" vojno. To je ena največjih prevar, kar smo jih ie doživeli v politiki te dežele. Nedavno sta se med drugimi javno izrazila za "preventivno'' vojno tajnik naše bojne mornarice Francis Matthews in pa major-general Orvil A. Anderson. * Za "preventivno" vojno so tudt^pzni senatorji, kongresniki, Hearst itd. Kaj pravzaprav mislijo s "preventivno" vojno? V naši javnosti delajo ti možje vtis, da vojne ne Petindvajsetletnfca bo, ako mi treščimo v Rusijo ter zdrobimo njena mesta dru$tVQ "Pioneer" in pomorimo njeno prebivalstvo z atomskimi bom- 559 SNPJ bami. Mi naj torej vržemo svet v vojni vrtinec pod pretvezo, da bomo s tem "preprečili" vojno. Kar propagatorji za "preventivno" vojno v resnici mislijo, je to: ako hočemo anglosaksi nadvlado nad svetom, moramo zbiti na tla silo — ki nam postaja nevarna s svojim komunizmom, nevarna nam in OGLAŠEVALCEM Mnogo oglasov za v to šte-vilko smo pozno prejeli. Izdati bi jo morali ie koncem septembra. Dogodilo se je, da se je mnogo že za v tisk namenjenih oglasov nekje zamešalo; in tako so bile tiskarni poslane kopije, da pridejo vsa voŠČila v ta list. To se v tem kratkem času ni moglo izvršiti. Zato bodo vsi ne še objavljeni oglasi probčeni v prihodnji številki. r\o glasilo, mesečnik "Pioneer". Izhaja že dvaindvajseto leto. Društvp "Pioneer" ima* v oddelku odraslih blizu ošem sfo članov in v mladinskem nad 300. To je največje društvo v SNPJ — in za sabo ima 25 let sijajne zgodovine V soboto 18. novembra bo imelo banket v Lawndale Masonic templu. 2300 So. Millard Ave., ki je le nekaj korakov stran od Slovenskega delavskega centra. Vstopnina na banket je $2.50, kar je v sedanjih časih jako rqalo. Postrežba bo prvovrstna, društvo bo imelo ob tem svojem jubilejnem večeru lep spored in potem pa bo zabava. Igral bo Pete Snyder in nje-; gov orkester. VsNte vabljeni na ta slavnostni banket. Prijave sprejemajo predsednik društva Oscar Godina, Josephine Mershol in pa tajnik društva Donald J. Lot-Chicago, III. — Ne samo Pro- rich. Njegov naslov je 2610 So. letarec, tudi društvo Pioneer št. Lawndale Ave. Ali pa mu tele-559 SNPJ slavi obletnico—svoj fonirajte, LAwndale 1-2220. LOUIS GLASER 824 Excelsior Street PITTSBURGH, PA. Nekaj o našili stvareh Petinštirideset let niča je v zgodovini slovenskega lista redek dogodek. Proletarec je edini slovenski list, ki jo lahko praznuje. Baš ob tem času pred 45 leti so ?e vršili prvi sestanki za ustanovitev Proletarca in v novembru 1905 ie bit izdan v kampanji zanj prvi pamflet. Na zadnji strani v tej številki je pojasnjeno glede oglasov. Tudi na tej strani j* notica o njih. Več o vsem bo v prihodnji številki. trt i Proletarcu želi obilo uspeha ob 45-letnici društvo - H VESELI JUGOSLOVANI" št. 377 SNPJ REN^ON, WASH. I. Lauch, preds. Paulina Fink, taj. J. Peternel, blag. Na svidenje v soboto 18. novembra na siavnosti društva srebrni jubilej. Ustanovljeno je bilo pred petindvajsetimi leti. To je bilo prvo društvo v SN- Pioneer. — F.Z. v PJ, namenjeno mladini in usta- j _ ____ _ novljeno nalašč zanjo, da bo I« ««V»».I..M • «v...w.i.*..iw.M, IIUIII III IIV.I^.IV/ »aio^ taiijU, ua UU . , .. kapitalizmu, nevarna zapadni demokraciji, nevarna zborovala sama zase, svoje seje 0$6m angleških katoliški cerkvi sploh vsem cerkvam — in ker je temu tako, je mogoče tako državo uničiti edino z naglim napadom in mi imamo atomske bombe ter vojna oporišča krog in krog Rusije. _ * t * čisto lahko razumemo, da se ljudje, ki so za preventivno vdjno, boje, da bo sovjetska zveza nekega dne jačja kakor mi — a sedaj bi jo bilo še mogoče pre- starejši, a pridobili so si v svoje magati, jo razkosati in jo onemogočiti, da bi še kdaj vrste novih mladih č]anov mogla postati velesila. S "preventivno" vojno ne bomo svetu nič pomagali. Le še bolj obubožali ga bomo. Pomagali pa bi mu, ako se Zed. države in Sovjetska zveza na kak način pomirijo ter se izrečejo za sodelovanje v svetovnem obsegu. A sedaj ni še znakov, da je za tako rešitev kaj posebno volje bodisi v Washingtonu kakor v Moskvi. vršila v angleškem jeziku in se 'ti«^! zabavala po sejah in na svojih •"Oni priredbah ' Leta 1930 je Proletarec praz- Ko je bilo društvo Pioneer noval srebrni Njegova ustanovljeno, so bili res skoro svečanostna številka je izšla v vsi njegovi člani in članice mla- velikem formatu na 32 straneh di — jako mladi. Sedaj — po 25 Med niimi & bil° ose^ stranl letih, so kajpada tudi.oni toliko angleških. Društvo Pioneer je edino društvo SNPJ, ki ima svoje last- Velike strasti so brezupne bolezni. Kar bi jih utegnilo ozdraviti, jih dela še bolj nevarne. Mnogo uspeha ob 45-letnici želi Društvo "Lillija" št. 764 SNPJ Milwaukee, Wise. FRANK ERMENC. preds. , JOSEPH EVANICH, blag. AtyTONIA BUTCIIAn, taj., 1530 So. ISth St. J! uL nalogpifK^aj4'>)ho S^pfe na Elyju, Minn., Jacob Kunstelj, na Chisholmu fraffejPtflM itd. V LaSallu, 111., delata za list Leo Zevnik in Anton Udovich. , , Lahko jih bi še mnogo našteli, dgo naselbin, ji Vsi so od časa do časa omenjeni btnah za Proletarca , je bil Ivan Molek. Obiskal je kraje na severozapadu. Jos. Bratko-vič je<*a ^ 'PfrAfe tarča obiskal 'tAnd^o 'rtas Živi že mnogo let v Kansasu. ,v upravnikovi koloni. Ob prilož- Frank Podboy je agitiral za n0sti bomo vse opisali v poseb- "ProletarcaVn in JSZ in bil je nem članku. tudi spremljevalec E Kristana j —----- na njegovi prvi govorniški turi M v leta 1912. Frank Savs je prepo- UpravniK toval na agitaciji mnogo držav Anton Udovich in govoril na shodih. Frank Pet- : . - rich je leta 1921 obiskal v inte- VellKO pomagal resu "Proletarca premogarske y tej številki je seznam oseb- naselbine v Illinoisu. Joško j3f ki je kdaJ delalo pri Prole. Oven je bil na agitaciji za "Pro- tarcu v svojih 45 letih se je letarca" in JSZ v Pennsylvaniji, menjalo pri Proletarcu že okrog Ohiju in več drugih krajih leta 20 upravnikov. Nekateri so pus- 1920. Na shodih je govoril za tili in se potem zopet vrnili na predsedniškega kandidata soc. svoje staro mest0| kot je stranke E. V. Debsa in druge H i.M > ,ttt hi »i »-» « • * • '> ; ti r ; . ' ;' ''vr...... ČESTITKE K 45-LETNICI PROLETARCA Društvo "Delavec št. 44' SNPJ ii CONEMAUGH, PA. V nedeljo 15. oktobra je bila v dvorani SNPJ vprizorjena d lama "Mrak". Napisal jo je Branislav GJ. Nušič in za slovenski oder. kakor pove sporedni letak, jo je priredil P. B. (Peter Bernik). Dramo "Mrak" je pred leti na različnih odrih že štirikrat vprizoril dramski odsek kluba št. 1 JSZ. Vprizoritev te drame na prej omenjeno nedeljo je bila jako dobra. Režiral jo je Peter Bernik. Nastopili so v nji Anton Krapenc, Ann Zimer, Frances Vider, Andrew Miško, Anna Miško, Anton Andres in sodeloval je pevski zbor France Prešeren. Suflerka je bila Jennie Gradišek. Vsa ta imena so navedena po redu, kakor so bila označena v sporedu. Vodila ga je Tončka Urbane. V svojem uvodnem govoru se je zahvalila Prosveti za oglašanje, a pomotoma je prezrla Proletarca, ki je v prejšnji številki oglašal to priredbo Progresivnih Slovenk na štirih krajih, med tem tudi na prvi strani na dveh mestih. « Bilo bi dobro napisati oceno o igralcih ter igralkah a žal, da nam tega v tej številki ni bilo mogoče. Rečemo le, da so vsi svoje vloge izvršili jako dobro. Dvorana je bila polna. Toda ako bi bilo odvisno le od Či-kažanov, bi bržkone ne bila. Kajti prišlo je obilo gostov tudi od drugje, posebno iz Milwaukeeja in Waukegana, a zastopane so bile tudi razne druge naselbine. Vnanji gostje in čikaŠki so bili postreženi z južino in zvečer pa se je razvila prav prijetna domača in plesna zabava. To je bila zadnja predstava v dvorani SNPJ. Organizacije, ki jo imajo najeto za po prvem januarju, 50 dobile svojo "aro" nazaj, ker dvorana bo predelana za arhiv in za urade SNPJ. Veliko lepih spominov imamo na ta oder. dasi je majhen, a je vendar imel na svojih deskah že vse sorte igre in koncerte. Nedvomno bodo čikaški Slovenci dvorano SNPJ jako pogrešali. V nedeljo 29. oktobra bo imel svoj jesenski koncert pevski zbor Prešeren v dvorani Falcon (prej Sokol Pilsen), 1816 So. Ashland Ave. V tej dvorani ie bilo že veliko slovenskih in hrvaških priredb. Koncert Prešerna bo popoldne, zvečer pa bo plesna zabava. Družabni klub Slovenskega (delavskega) centra bo imel domačo zabavo v Lawndale Masonic templu v soboto 21. oktobra. Društvo Narodni vitezi št. 39 SNPJ bo imelo Silvestrovo zabavo 31. decembra v dvorani SNPJ. • «>». ♦» ,»>1 bo* ivf. ) Društvo "Zdr uit nje" Št. 104 SNPJ 1 • t |Ot / v i n t j |.,|».?M.» |< West Allit, Wise./ »H .("; j t čestita listu k njegovi 45-letnici in mu želi še dolgo bodočnost FRANK PUNCER, preds. ANTON DEMSHAR, blag. FRANK POLICNIK, taj., 1117 S. 58 f >J)V V dobi, ko smo izdali to jubilejno številko, je upravnik tega f lista Anton Udovich. To delo je Frances A. Tauchar je pred prevzel spomladi 1. 1949. Dejal leti obiskala na agitaciji za list je< da bo le pomagal, ker svoje-naselbine v Penni, nekaj po o- ga dela v tovarni ne bo pustil, srednjem zapadu in na zapadu. Tam imajo delavci gotove pred-Anton Žagar je bil na agitaciji nostif kakršnih Proletarec ne po vzhodu in zapadu. Bil je more nuditif niti nc zadostne zadnji, ki je bil na splošni agita- pia£e cijski turi. Charles Pogorelec je Ko je to službo pri nas Anton bil dostikrat na agitaciji po na- Udovich začasno prevzel, je de-selbinah. L. Kveder je tu in tam jal v tovarni štiri dni v tednu, agitiral za ta list po naselbinah Pri nas je delal ob vecerih, pet-Penne. Anton Jankovich agitira kihf sobotah in ob nedeljah, za Proletarca v Clevelandu in v Toda ^^ _ ko smo spet v voj-drugih naselbinah, katere pose- ni dobi> mora delati v tovarni ča na svojem poslu. Zelo uspešen j nadure — deset ur na dan šest potovalni agitator je bil J. Snoy dni v tednu Poleg ima svojo hi- iz Bridgeporta. O. V vzhodnjem SO| v katerl je tudi treba vedno Ohiu in in v enih krajih v Penn- kaj popraviti. Vrh tega človeka sylyaniji je "Proletarca zelo včasi obiščejo bolezni v družini razširil. 1 in zato je Tone Udovich že do- Razen teh je agitiralo za stikrat apeliral, da naj ga raz-"Proletarca" po naselbinah mno- bremenimo dela pri nas, ker vse-go drugih agitatorjev, ki so iz- ga kar si je naložil na ramena rabili vsako priložnost koristiti, ne more zmagovati, listu in ga razširjati. Poleg po-1 Zelo se je Anton Udovich pri-tovalnih so za list največjega ljubil čitateljem s svojo kolono pomena lokalni agitatorji. "Pro- "Z upravniške mize". Za to izlet arec ' ima sedaj v nekaterih dajo se je veliko trudil. In še naselbinah prvovrstne zastop- veliko več bi se, ako bi bil tu nike in zastopnice, ki skrbe, da stalno uposlen. naročniki redno obnavljajo na-; Upamo, da bo ostal naš so-ročnino in da list dobiva tudi trudnik tudi še potem ko ne bo več upravnik. Saj je to na naših sejah tudi obljubil. Pravi, ČESTITKE OB 45-LETNICI PROLETARCA t HUJAN'S TAVERN Chicago, Illinois JOHN and MARIE IUJJAN, Props. "A Friendly Place to Meet" 1 v FEDERACIJA DRUŠTEV SNPJ ZAPADNE PENNSYLVANIJE 4 • • • t • • i >!. ' > -(ustanovljena I. 1929 v Pittsburghu) v iiiiinu članstva toslitSV&MZM mm on- y hr in mu teti uspeh v bodoče < X " A^a ^ ~ " V'C ^.....- ANTON ROZANC. LOUIS KARIS, VINCE ARCH, nadzorniki , ANTQN ČIPflČ, preds., Library, Pa. MARY PBASN1KAR, podpred., Harwick, Pa. JACOB AMBROZIC, tajnik. McKees Rocks, Pa. ANT6N REDNAK, zapis., Braddock, Pa. JOHN KVARTICH, blag., Bridgeville, Pa. • . . • .. . Iskrene čestitke Proletarcu ob 45-letnici neumornega dela 4 za dobrobit delavskega razreda JOHN TERČEU STRABANE, PA. I nove naročnike. V Clevelandu uspešno delujeta na agitacijskem polju za | "pomagal bom, ampak da bi no-naš tisk Anton Jankovič in John sil tudi odgovornost za vse to Krebel. Po naselbinah v zapad- delo, ki ga ne utegnem vršiti, ni Penni je še vedno na agitaci- tega pa ne morem!" Ji Ant on Zornik in v Johnstownu Vseeno, storil je mnogo za list ter v sosednih naselbinah Frank neglede na svojo zaposlenost Cvetan. V Pueblu, Colo, vrši to, drugje. POZDRAV OD DRUŠTVA "SLOVAN#; št. 110 SNPJ Chisholm, Minn. LOtJIS TURK, preds. FRANK KNE, tajnik FRANK MEDVED, blagajnik > 1 . v KAUS Box 188 - CUDDY, PA. Dt-uštvo "Slogd" št. 16 SNPJ Milwaukee, Wist. • • >»» »»>« , .. .. čestita Proletarcu ob 45-letnici vztrajne borbe za delavske pravice JOllN JENKO, preds. frtANk pERKO, taj. ANTON GORNICR, blag. BAIRD NASH CO* Highway 66 — Gallup, New Mexico ' John Novak, Co-Owner Društvo št. 295 SNPJ i Bridgeville, Pa. ČESTITA PROLETARCU OB 45-LETNEM JUBILEJU J. KVARTICH, preds. B. GRUDEN, taj. L. VERDINEK, blag. IZOB. in ŽAB* DOM LIBRARY, PA. i ČESTITA NAGEMU DELAVSKEMU LISTU OB 45-LETNEM JUhtOjU ČESTITKE PKOLETARCU \ Društvo št. 262 SNPJ Sharon, Pa. F. STEMBAL,. preds, J. OKORN, podp. F. GORENCE, taj. i. CVELBAR, blag. ČESTITKE PROLETARCU OB PRILIKI 45-LETNICE Društvo št. 3 SNPJ i 904 Chestnut St. — Johnstown, Pa. GREETINGS FROM LODGE 584 SNPJ Milwaukee, Wise. CARRY ON YOUR GCtOD WORK! JOHN J. POKLAR. 381 E. Bay St., Milwaukee 7, Wis. A Yugo»lov Weekly O«vot«d »O th« Interest of the Worker« • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F tmH 'Is briof*. »'OlMll tldil U I PROLETAREC M)UC A f i O N organization Co-operative COMMONWEALTH NO. 2230 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., October IK. 1950 vol. xlv Forty-Five Years Young -By JOSEPH DRASLER — India - Where 1» Will WHEN PURSliOTTAMDAS TANDON WAS elected president of the all-powerful Indian Congress Party a few weeks ago, ~ j most observers reported that the position of Prime Minister dk'atea and fulfill the mis• Nehru had been seriously weakened. Tandon, an old-fashioned As the last faint rays of the, paper—Proletarec. is det setting sun play out long shad-' When we comprehend the sion wh{ch Destiny has charted scholar, was supported by Hindu religious fanatics who oppose ows on a quiet litle mining enormous amount of human en- out for us. Let us redouble our Nehru's policy of tolerance for all faiths and also by the big town in the Anthracite Valley deavor, and the tremendous efforts to tmlighten and organ- industrialists who fear his socialist tendencies, moderate as they tonight, and pale lamp lights amount of time, labor, and self- ize the workers under the ban- now are. Consequently it was though that the election would began to appear in the windows sacrifice of devoted men and ner of Socialism. Let us give make it increasingly difficult for Nehru to continue his efforts of miners' huts, a tired man— women represented in one sin- light and hope to a sorely tried^*0 discourage communahsm, to find a modus vivendi with Paki- one of many—weary and ex- gle issue, we can well realize tvor Id, and speed the corning of stan, and to launch his program for a "welfare state.' There hausted from hard strenuous la- what a full year of fifty-two an era of peace, happiness and were even suggestions that he might be forced to resign. How- bor, reclines in an easy chair successive issues, appearing "orrtenfment for all. for the evening session with his' regularly, me^Sl. And when Just as ue celebrate the tri-labor newspaper. Although his we consider this in terms of 45 urnph GJ Proletarec in orer-eyes are heavy from all-day con- years—the life span of Prole- comtng the obstacles that contact w ith mine dust and gas,| tarec—which we are celebrat- ever, when the All-India Congress assembled 3,000 strong on September 20, he met the implied challenge squarely. He told the delegates that there could be no compromise on the question of eommunalism. "If you do not want me to remain as Premier," he said,, "you tell me and I will go. ... I will go out and fight i . . . Jnnted it during the forty-five ,, , , . _ . , .. muscles weary from lifting and ing this year, and to which this f/ears 0f its existence so will lndtpendently *or the 'deals ol the Congress as I have done all strain, and his entire body de- issue is dedicated, then, only. jiumanjiy some day celebrate thesc y®®rs," This stand was fully supported by Mr. Tandon. prived of strength and energy, can we sense the full signific- . t . ... , who in his presidential address declared: "The administration he still finds this session inter- anee of our 45th Anniversary e num?n socialism over ^ country cannot be run from the communal standpoint or esting, and only utmost weari- celebration. exploitation, oppression and on thc authority of any fixed religious book. Even thinking on ness prevents him from reading Proletarec is the oldest Slo- ,nis*rV 171 a world of plenty for | these lines will increase internal dissensions and weaken our ad- deep into the night. vene Socialist newspaper if* ' words ring even truer ministration." In the face of these speeches, opposition melted. He may wish to sit back in his existence today, in America or today. . chair, close his^ eyes and drift e^ewhere. Weighing its leng- Wilh renewed >vigoI, our into contemplation, but to no thy record of continuous publi- . . .. * * measurable degree of success; cation in the light of the fact WOrk shaU on untl1 the goal he must desist, and give way to that we are one of the smallest which Proletarec was the body's clamor for rest. But nationalities in the world, this founded has been reached, on another day—Sunday, per- seemingly incredible record be-haps, or when the mine whistle comes all the more extraordi-blcws the signal for a day or nary and can well bring pride two off, which will allow him a/1d joy into the hearts of all deserved rest — he will read who have accepted, as part of more thoroughly and with their lives, to work for its suc-greater interest the vital news Cess and continuation, of the day. The labor paper will and the Congress passed a series of resolutions supporting Nehru's policies both domestic and foreign. This action, reinforcing Nehru's authority at home, is certain to have important consequences abroad as well. India's voice in world affairs has been strengthened as a result of Nehru's victory in the Congress.— (From The Nation» REFLECTIONS By Raymond S. Hofses Its struggle for existence, has LIKE OTHER SOCIALISTS. I minutes of human effort—which is often have condemned the com- life itself—it will also be under-petitive capitalist private-profit stood that not merely butter and strike a responding note in his . " ^ """ system as wasteful. Of course we eggs, but people themeslves are mind, and he will study its always. ?een a8alnt overwhelm- have beon rjght It if now appar.! being wasted in producing thing* And this — 1 insist upon emphasizing—is necessary for the preser- contents earnestly, comprehen- * l"*. ^ ^ "* d° , v .J . , reaction; for the capitalist sys- and understand facts that, without any good. siveiy. very liKeiy ne will taKe tem.s compiete control over waste—the waste of competition, up pencil and paper and write schools newspapers, radio, and duplication, bureaucracy, arma- down his opinions and ideas. everv other form of education ment and war—this capitalist class- vation of the capitalist class-eco and send them to the paper in known, js a tremendous instru- economy which our national ad- nomy. More over, it would be even whose policy he believes. ment which wields its mighty ministrsilon is trying to preserve more necessary if the spread of Surely, workmen should bel t L^u f th i;aht >f>would collapse in depression and communism throughoiu the world isured of a decent livelihood f1™"*1" lo aim OI cla« conflict. would not be giving our system assured of a decent livelihood trut^ without toiling to weariness!! . . . , The first issue of Proletarec ful of all wastes is the waste of of human life "everywhere in the However, greatest and most piti« good cause for wasting the products 1 nf »>11 uraeloe ie t Ho 11 it to nf ni kiimsn lifo "avorvufhprn in thl» toiling And without anxiety of idl*-. , , . , , „ ness and unemployment eat.ng! appeared m January. 1906. |hu.r.n lie wh.ch result, from the world. away the spirit of self-thought! Dur,n« «he hn}. tW° ^ « JEE ,„, With clearer mind and rested ^red monthly, but since body, his devoted loyalty to de- the".rt has been ,n 0o">'nuous 'publication as a >weekly save for one issue, which failed to mocratic ideals and progressive principles will be spontaneous-. . . . .. ly intensified, and he will d* ST^ 'uL vote minutes and hours to writ! !emberu IMS. Brtabtahcd in ing for his accepted newspaper. wh,en «Pnahsm was s .11 as well as to soliciting ad ver- able to furmsh emPloyment Ior gles in which men who should know better drive themselves right into tnetr graves. g . (TTTiT /V« j. ■THE SOCIALIST PAKTY \n these United States appeals to the intelligence of people. There are some disgruntled and frustrated Socialista who have come, to the conclusion that this is why we are about them, might \yonder whether .they shouldn't try that method of getting what they want. In no sense am I trying to molli-iy or curry favor with the labor-explointing and profit-taking roy-alisis" and their representatives in Congress. I am uncomfortably confident that the only way I could please them would be to announce for a continuation of their racket and that they would treat political Soc ialists just as viciously as they are prepared to deal with communists if it seemed that Socialists were about to end their racket by due process of law. . What the owning class and their lawmakers are really opposed to is the loss of their power to levy tri-t^e frWrq ^tfcibor qf workers. It isn l \yq^euce that really bothers tk^frttet mHr fcrMlegt* be threat-n no matter how, and they 1m*' X^idri to use what- ever violence is within tbeir scope l*+"in the -best tradition of labor exploiters down through tht ages. ' I- -I ■ t rr I I I XM Don't let the ' ■ — ~ i • • > Monopolists Put Over "Third Strike" A TABULATION OF some of the material wattes which rtur government sponsors and finances out! not on tbe winning side at elec-of the tax dollars paid by all of! tion time; they say we are de-us the sole purpose of p^eserv- pending upon something that tisements and new subscn^s! AmencaV millions, and living ing an economy which is so baMcal- ^rl^Lt^Sl^er so that the publication may live throu«h the P€r,od of the sys" out-dHed that it coud net exist Palely petrified that it no longer j ______ K tern's breakdown. Proletarec be- without artifical stimulants from functions. Trust busting is losing its appeal gins its 45th year, true to the the government) was giver, to the You ,l eitner way, so in Congress, as war problems dom- " ~ . . . . ^ s— won t aim their ballots against than ever before __ r - _ .__it j___• l \i r:*u ti.:. • .•* .. . im. .i 11..... paper. Many of these workers have been devoting evenings, Sundays, and holidays to the ton Udevieh. With this leader- (Solids, not lutf,> i ' ,he »>**pm 'hat rtploits them, ship allied to the support of 52.623.50fr* pound* ' of mexicsn ! kow can thev exported to shoot loyal men and woman rallied b;ff. (Steak Sl-plus per pound.). I »heir bullets In the right direction? by the tax collector for money to that nrxt November there would be enough Socialists elected to Congress to enable us to take over labor movement for years and to its cause. Pro etarec has frus- 3 »52.500.000 pounds of grain co^ years on end. toward building »rated every ill-intended plan. l^Ju^roZ^l 'X ^ a society that advocates a more, weathered every storm, and is *o ^n lricnd, >» legal action until the working precise, just and harmonious stl11 w,th us today and will De ^^ influence voters in the farm people to whom we make our ap- arrangement of mankind's for many years to ccme. I states—consumers who know any-1 P™1 exha.wt the possibilities at social relations than that which Fifteen years ago, on our 30th lhing at an know that they have hanf* for ,e*al and constitutional has hertofore prevailed. Anniversary, Dan Hoan, at that their pockets picked twice because action All this effort, representing time mayor of Milwaukee, said of such government hoarding: First all sections of the land, finally of Proletarec: unfolds in the columns of each "Let us renew our faith in the I purchase such surpluses, and again weeks issue of our labor news- great cause to u,hich Proletafec ^^/»J0^«^^^^' economy for the peop.e, and DON'T LET IT HAPPEN IN '50! "r"f""a'y-*carce markft In 1938, 42 million citizens DIDN'T vote. Result: Defeat of 71 liberal Congressmen . . . Preservation Pearson commented, much of this of our armed fofces by only one vote . . . Death of WPA . . . stored food is likely to become Refusal of President Roosevelt's request for public works pro- and rancid^ That gram . . . Start of Republican-Dixiecrat coalition. * 1. Vsem sodrugom in oa rotoikon oa znuiel s m • Hki »•t, ki j* » • b ki aa ar- k« a reiotenoneene vateaM nteu.a je uril * Cantos aate Todi pDl»«a|} * Petreprad« it od pokorktaie L* konten «> mvjii te iimIl Li ti rm v i vojai • Japoon potaaah koi ptimli »tre-top«rt ki bodo pred reeoloewiam. teo hod* le u podpnate tari> »ojte «*o. teki beiaft. kolikor >*> bodo ae eft aM iu» tenjUk km ae tete«. k« ae I Kadar ki ataan*. rep*** fdeattm te frak« leda) pranoe ea te, A« danfci »> « » » « Oa te« n tkrveaaki deUvei • rte i a bo aaali kM, « k tekke povedali odprto ev< kar ja vaaki ke*tek ate* aaartfkik tewMa* prevail Ia te poete*.. kar Ji onto ajapovt— "Meto" Se le a ■Nnaovitvijo "Protetane" a» Je koaeo lea Laleatntei rame na may tu ao val varil a Bed Store«*! dvoarijfr* teki aa ate* ante* aaaertfka de ___aavajaii aa knee pota »tei la te Jte pooAdv da je kepttalban adtei aaatai aanadtek daUwei V " Pro!* terra " kode Ufcko veakrio popadat tvoja mali, aa da ki aa Ma Wte t reka btei. da aa bod* dapn • ropal, kar noiria ae upaja medalfcu ali -kome ill—wii "Ftedaterae" ko da pteJd am itee aovtee, utWI ae aeitee, aoateteo gonpoiterok* te pa-tfcrike Matte*. apnteviMke aptee. pr> *aati. Me tel. lateral bode eodaj la V MakJeokurgu »' •km popon vite, da aeiipajo ao pte nnanja. da bod* na eodaji da® bof »olj* u tmkaenib kootp kakor it popela obwdri tjod » liTijrnje Ti far^i ao * raaam ned-ai bopa, k kalereow nofejo, m e ka-lerNB prtpovednjejo. da je unMeia-lae m rute o i rt, Mb Sakooanken to aoeiainta prirediti v*4dit dnmnneireoij* proti tn rarrodnenn wJUaatBti praw V Drekdtnak ao v kraljev**«« p«*1 deaoi^traog* PnSo ja had. de boja med IjKtetvo« to pnk-aijo Sov* poJvij* je ne^opilt po ruaken kotelk«aB mbo V fran«nak*«B tenaoi jt bal tako« ta Wte*» oe»te*» od dteaee epr^pd t 181 ilaaon pnnii 11* Otaacvaao« Ja okftinatro tpmnejalo t Wm*a1 MM- £Wela rn"Mikat V franaotei a rte vi ja e*ar> • potepa te padn iteknak ftmU^Um — • ve Jte amitetetkaa V ala#—I Matte Ja tprte ve» paatefta ee aom ...Htdtee iMte» takoj • poatfcJ te Jala. Todl e Mwtemji opoooo era e vojate. kar vo Jte t etrade VoJaM aa e i ate ii Ji »e> Mnfek nte%j t alte tete eajteklk ckilariklk aiedetea* ▼ Santeeo ja Mit »»a. S ta« Cteotn ao nrvoiki »aetniln krM vdnamkio Ijnlako praoo Ali kai aa kripa^o tekava dendaM antena I^idakt prove, ake vodje tak drka* vedo. de majo op»» vki o enja*««i oatra t Maboetnejte dHtevo AMKUtKS VB* TI — V rtkodne* dete naota hmm Jm*} t ae ^rtedi fonprtbe. k«jd» kraAJateva ai te«a oveMt. kar an de Wdo mmvom*. da W donate je peto« Igvte^o enpet pnvedft k fcrteteee - kralju. Ntei wijreioki prtdipar je ka« * footteii prtW t tvofaa bof« dopad *vin teto« Po konMoi pndi«t je nekaj |«»tei»v mw*«i pateje. k«leve «o o*,H' te ateoftolitoi doko ei. ao an pa aekoodmUi e tvojimi IStdl e enrJnik polkik aa Ja trika. n^kotj Mri tete revokeeij* da aa boria flote vo aa je Tpdfc te« vteoM tefa oate^nlMra »teti ta f »»kmje vji ' - V A«ete»enve». Pa., ia Me aa ____flnteipriae" rtftota vPrtt te fool VUtette* kodo dtetei atajkno avteioo od tetee - V Touetet. Okaa, aa tapeti Ckae M 0%fdoarm, pinpetetea "Ootenui Imaimmtt Union", kar Jt penrveri! denar tavnroomanv. T tea aa Miga etekri dnnadtaj« m^Ha «ovateu dn»4 ker - Smator Ckdnaey M Depea, anam pironrik pte bopMft pojadt. nab antai rikik adgoanrja?, ae jd aa-brv »J H u »vne*e4>ko aftriko pri aa-vammtei oau noneali Ijarije, ki an vtaoli, te dra«n aa V aorigo In lo Depeot knteki - V rofaiHkntnteetn te«aate«B kkiba e* je BMnol* dni vpran tevakn* in^n a»1jtln kako naj ki at aaato pite prm eenMorjenta Rortcmn it lUiieaoa m MnobeS« n Orepona, ki ata alortSde noj toaa«onte> «p(»*. da ata ti onkiila evoja tetnir and ajtoe Kone* konca j* hM. da aa^f re* pn atnram eMtane OMta nte «k«p (trika« - K «ono j j* h do ddhata v refat MtkanteMk Mnetaketn ktahe e Iter loee te Mi'teeUn knn. kote. Titel jik je Kmmj ja wteii te "iMteo ao Kent«' tekm atenkte oa ko«k*. m jte randttei nte ■ kot rriikv^e bani t* no*j<> kletefdanoant ki ae oa hnjc nt kniaate prte **reyaknni kecei teatyi m neearji' Mi pe vali m>, dt e< noten* ntei* neg eoan- V E>vn^M ar «rf*p> Mteaptanw at o etank* od nnndk, kaierr nate je ••e* « eeokettei JUaeriki ar pa irppe aa oatnnte Wnpta. katere ia predandate *nel atevja. t rteaft Daai aa povand aa*rjn«e, da »tete Iteen« iMjnpt vnntar te (odki vktei daa dokanoajo, da lan mn le t aajtete— teritentem. Ke te t Wineorv Vt.. ten lil t* dni tene Socera. k< j* aaiite aeojafa aapae a* .)* pokaanlo, te j* we pro doipa Hanki JUpn m mntee free a* ank* kar n j* i ptnti aa napak dottette tat Herinjri jt prtteoM p* notei terri K.en»> petapad j* ae vmbo, koliko »avte « tvoji aradi upali tape klapaa tn»nte di kapatottebov, ki aa aate « aeoti doaaltejovaati aa tiktetpi aatokrata a delavate ami tek i vvanl «at> ia tiaate« d*Unak4 mk * tee riki. eko U dateen itnuli, knkdno pnUki Kan^Mtljn J# (Vv^pflM Hptf - v' -OteTZteitea" pranje ^je * raamn rfa^ ko< naitriaepa Hoea -onteUi dotevaa*. oteak aa kateta ndna kaake evofe pate aaateftani Canae toraj raaltetl Rndndole* e ata aft — Ke n j* eoS la teli Tlrpten". aa aaa teteafti temAH lepn Okteteao bvatn te -a proaiT aoj vtee nana« hpte praaaepa e aa tnanSn ,TWnt ■ rw Sim tea, ki fanvr I* takrat Ja-k^'^i fli li p^Mtsi turi i kaj amar- *• dwaaapt tadi pri-tekooatt aa atoat - ti Konte aa daadana. da ja Ml vateio m de levee, ate a oangaat "en-raloiiten" tete paaate a Hdjnift teaeudte. a aja. a fennak. ki aa pdlapli ana* nao teetepwan Hi, baker a and ia mtite. katero h*(» f * Pripravljena sva mu še nadalje pomagati, da bo še dolgo prihajal v našo sredo. Joseph in Anno Koss 18837 GREELEY AVE. DETROIT, MICH. K: '-••*. ZORNIK JANKO . . ' ■- *» V. .« m: PETRICH THOM. Mr. & Mrs. 16lt6 Inverness Ave. Detroit, Mich. BUHL MOTOR SERVICE L. G. Pervenanze and Sons Quhl, Minn. STAHCEVICH PETER MUSTER KATARINA Box 476, Buhl, Minn. Pozdrav vsem čitateljem KOVACJCH RUD. & FRANCES Box 52$, Buhl, Minn. KORSIC JOSEF & MOLLIE 1947 Florence Ave. Detroit, Mich. POTOCHNIK RUDOLPH 8971 Sherwood Ave. Detroit, Mich. GREGORIC MICHAEL 247 No. Radenmaeher Detroit 3, Mich. LAPP JOHN 1683 Howard Detroit^ Mich. LOCNISKAR JACOB 7925 Middlepolnt Dearborn, Mich. n »»v.«.*« KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS «. •> «•> j * ~ i »i r »i m # V KORIST "PROLETARCA"? • Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov t Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteča f Agitirajmo med drugimi naročniki, da store isto • Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad in prlporočajmo to tudi drugim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in druge stvari • Naročajte slovenske in angleške knjige is PROLETARY EVE knjigarne • Poskrbite, da si naroee AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR val tisti, ki toga ie niso storili • Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraju In enako PROLETARCA. . .»# t ■ ti ~ « < •» V Vsakdo naj stori za naš list kolikor more, pa bomo vse težave zmagovalil ISKRENE POZDRAVE PROLETARCU V » " " T ? ' , OB 45-^ETNICI POŠILJA Louis Urban i • 16187 LITTLEFIELD Detroit 35, Mich. Čestitke Proletarcu k njegovemu 45-letnemu jubileju od DRUŠTVA ST. 86 SNPJ Chicago, III. LUDV1G KATZ, predsednik JOHN MORSI, tajnik LOUIS VOLK, blagajnik FRANK TEROPSIC, zapis. PAUL BARTOL < 225 N. Lewis Ave. Waukegan, 111. FRANK & MARY MIHEVC 624 Helmsholz Ave. Waukegan, 111. BEZEK ANTONIA 1124 Jackson Street North Chicago, 111. cetinski martin 17611 Grfceley Detroit, Mich. AN21CEK JOSEPH 7364 Mettetal Detroit, Mich. ~ POTOKAR ANTON R.F.D. 2, Box 3 Conway, Mo. TANCEK J. MRS. 3416 W. 157th Street Cleveland 11, Ohio DOMETROVTCH ANTHONY R. D. 2 * McDonald, Pa. KRZISNIK JOHN H. * 509 Pearl Street Hem merer, Wyo. STAROVASNIK JOHN Box 92 Frontier, Wyo. MAROLT MAX ft ANTON IA ' fe34* McVickers Ave. Oaklawn, III. MAISEL VALENTINE 13012 Chandler Park Detroit, Mich. Ni je boljše knjige, izdane med Slovenci v Ameriki—kakor je Ameriški družinski koledar 1950. Naročite si ga, te ga le nimate. Stane samo $1.50. MESEC, JACK & JOHANA 1037 Adams Street North Chicago, III. Naloga delavskega lista je služiti delavstvu in mu predočevati resnico Taki delavski listi, ki služijo ljudskim bojem za odpravo socialnih krivic in za zgraditev pravičnega socialnega reda, po mnenju "mase" niso zanimivi, ker ne prinašajo takega čtiva, "kakršnega ljudje hočejo." Zato pa so med maso časopisi in magazini izkoriičevalnih in zavajalnih slojev veliko bolj "priljubljeni" in raziirjeni, kot pa tisti listi, ki ljudstvu dobro žele, ga uče in delujejo zanj. Posedujoči sloji vsake dežele se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da maso odvračajo misliti zase. Ne le to, ampak jo na vse načine tudi huj-skajo proti onim, ki jo uče misliti tako, da bi bilo nji v korist. Leta in leta so socialisti učili o vrednosti socialnega zavarovanja. Dopovedovali so delavcem, da so oni edini sloj, ki je brez socialne zaščite. V brezposelnosti je prepuščen sam sebi in bedi. V boleznih, če nima prihrankov, je odvisen od dobrodelnosti. Pa se je dogodila silovita depresija in v nji smo dobili pod pritiskom razmer nekaj postav, kakršne in še vse boljše bi lahko že davno imeli in milijonom ljudi se ne bi bilo treba prebijati skozi krizo kot so se morali. Naše gibanje je propagiralo socialno zaščito, javna dela in blaginjo za vse od kar obstoji, In če bi masa rajše brala tisto, kar ji je v korist, namesto opajalna, zavajalno in drugo "zanimivo" gradivo, bi se ne dogodilo, da smo na eni strani uničevali živino in pridelke, ker je bilo "vsega preveč", na drugi pa je milijone ljudi dobilo na mizo komaj za najskromnejše preživljanje. Tisk posedujočega sloja ne poudarja teh dejstev, pač pa oglaša tiste, ki delujejo proti sistemu izkoriščanja in za zgraditev blagostanja za ljudi s "počeno pametjo". "Proletarec" je list, ki služi ljudskim koristim. Svojo nalogo vrši kolikor najboljše more. MALOVASIC MARY 1527 - 10th Street Waukegan, 111. Waukegan, III. BRENCE ANTON BRENCE FRANK C1VHA MIKE GANTAR JOHN GOSAR ANTON JEREB HELEN OGRIN, MATT & LOJZKA 1033 McAlister Ave. North Chicago, 111. PEZDIR, FRANK & SOPROGA 1114 McAlister Ave. North Chicago, 111. 2AGAR. JOSEPH MR. & MRS. 1029 Adams Street North Chicago, 111. FURLAN, AND. DR. & MRS. R. R. 1, Box 355C N. Sheridan Rd., Waukegan, 111. KOZINA JOSEPHINE klau2ar joseph PODBOJ GERTRUDE SP AC A PAN MARION SKRBEC ANTON troha thomas KRAINC, THOMAS & ANNA 930 So. Victory Waukegan, 111. Paul Bartol 225 North Lewis Avenue WAUKEGAN,. ILL. Martin in Helen Judnich 932 McAllister Avenue WAUKEGAN,. ILL. John in Anna Mahnich 624 Helniholž Avenue WAUKEGAN, ILL. Frank in Mary Mihevc 624 Hclmholz Avenue WAUKEGAN, ILL. t .s* :: ZATKQVICH 4QHN ft MARY 9741 Exchange Avenue ' Chicago, 111._|_ KERZAN MARTIN 416 Chicago Avenue _jplarcndon Hills, III. n Društvo Jolietska Zavednost*' št. 115 SNPJ Zboruje v novem Domu na 1503 Clement St., JOIIET, ILL. « Proletarcu ob 45-letnici izreka iskrene čestitke FEDERACIJA SNPJ ZA CIKASK0 OKROŽJE MILAN MEDVESEK, predsednik FRANK GORENC, prvi podpredsednik MATHEW J. TURK, drugi podpredsednik FRANK ALES H, tajnik VICTOR ZUPANČIČ, blagajnik MINKA ALESH, zapisnikarca JOHN MORSI, MICHAEL CHANDIK, MARY ANDRES, | nadzorniki ELLA MAE SELAK, direktorica mladinskega krožka 55 ........................................ •' WAV.V.V.V.V.V.V.V.W V V.V VAV V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V Greetings to Proletarec DONALD J. LOTRICH ALL FORMS OF INSURANCE 2610 SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO 23, ILL. Phone LAwndaU 1-2344 PJfrpLETA^EC We f TTTT Društvo "V boj" štev. 53 SNfM v Clevelandu ČESTITA K 45-LETNICI PROLETARCA r 77 " A . -TJ JTYfvJ nvvtZTrtPvM ► in kliče, še na innoga leta spodbud« In solidarnosti sa boljši * ► T 4 delavski razred po svetu ter sa dvig delavske • <7 Usvmi 7f\ ■ • i. ' - • ! <• zavesti našega naroda. »v i \ x« . > 4 T • • K • rlV(iw ► JOHN ŠORC, pred. JOHN ZAIC, blag. 3 JOS. F. DURN, tajnik, 15605 Waterloo Rd. LAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAd ■ i h ■ >AAAAAAAAJ ČESTITKE K 45. LETNICI PROLETARCA Frank in Jennie Hribar m Ym Frank Jr. Borba, ki jo je vršil v tej dobi je del častne zgodovine ameriških Slovencev. Lastniki Blue Dine Cafe, 6911 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Tel. EX. 1-2540| Anton Kukovac 3184 East 66th Street CLEVELAND 3, OHIO 1 Čestitke in še na mnoga leta vam želi društvo »"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ CLEVELAND, OHIO Josephine Tratnik, p reds. Josie Zakrajšek, taj. Josephine Krašovec, blag. & WJWw.'JWfwwvvvv.WW r J* Iskrene čestitke Proletarcu ob priliki 45-letnice Rosie in Kate Jurman 8512 Hough Avenue CLEVELAND, OHIO š L <■ S ISKRENE ČESTITKE PROLETARCU pošilja Federacija Društev SNPJ za Cleveland ki okolko Joseph Kodric QUALITY MEATS t 1307 Addison Road CLEVELAND, OHIO Tel. Henderson 1-3365 Čestitke Proletarcu ob priliki 45-letnice od prijatelja Društvo "Cleveland" št. 126 SNPJ želi Proletarcu še mnogo uspeha v boju za delavstvo LOUIS SMRDEL, predsednik JOHN J. GABRENJA, tajnik FRANK A. YAKOVAC, blag. Iskrene čestitke Proletarcu oh 45-letnem jubileju Matt Petrovich * - , . '.i « v m 261 E. 150th STREET Cleveland 10, Ohio Čestitke od ženskega društva i 'Svoboda m ji št. 748 SNPJ CLEVELAND, OHIO ČESTITAM PROLETARCU OB 45-LETNICI Leonard Poljšak 1114 EAST 169th STREET Cleveland, Ohio iiMiKii'« i.iin«iHl«Ml*l ČESTITKE OD DRUiTVA' "Ljubljana" št. 49 SNPJ v Girardu, Ohio k 45. letnemu jubileju našega delavskega lista $ Anton Nagode, preds. John Rovan, taj. Louis Racich, blag. llttltttNMNHIMfm ........i....................... Ttr,Miiror Čestitke od dr. "Lipa" it. 129 SNPJ i% j v CLEVELANDU, OHIO J. Trebeč, pred. J. Sivec, Blag. Mary Stokel, taj. Iskrene čestitke in vse f > 9. C ob njegovi 45-letnici, »■i želeč mu še dolgo bodočnost! Melle Andrey 1128 E. 167th Street CLEVELAND, OHIO Društvo "Vodnikov venec št. 147 SNPJ CLEVELAND, OHIO ii čestita Proletarcu ob 45-letnici K 45-LETNICI PROLETARCA 'i m. Felix Strumbel 1980 East 221st Street ■. f EUCLID, OHIO i John Metelko 6417 St. C|air Avenue Cleveland, Ohio Joseph Babnik 1023 East 72 Street CLEVELAND, OHIO Joseph Jauch 1159 East 61 Street CLEVELAND 3, OHIO John Kosin 1006 STATE STREET GIRARD, OHIO S čestitko k 45-letnemu jubileju delavskega lista Proletarec i se pridružuje tudi društvo "MIR" it. 142 SNPJ Collinwood, Ohio FRANK SUSTARSICH, taj. i ANTON BOKAL, preds. ANTON OGRIN, blag. John Gorjanc R. F. D. 2, Heath Road 1 I'.'i'it CIIARDON, OHIO Joe Parker < 533 East 237 Street 5UCLID, OHIO Priporoča igralne mašine za razne lokale Društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ CLEVELAND, OHIO ieli Proletarcu še veliko uspeha « V i t John Strancar ml., preds. John Strancar st., taj. Krist Marc, blag. Frank & Mary Rezek 725 Lawrence Avenue -v GIRARD, OHIO Stan Kobal r % and His Airliners Music for All Occasions * . » GIRARD, OHIO JACOB & ELIZABETH PRSR* Girard,'Ohi? Anthony* Johanna Dobrovolec 706 Lawrence Avenue GIRARD, OHIO ZORICH FRANK •404 Carl Avenue Cleveland, Ohio 86 Frank Vrcek • * «• . . i KROJAČ 15180 Broadway MAPLE HEIGHTS, OHIO 88 TURK EpWARD 21660 Kenson Avenue Cleveland, qh|o and here s one reason w/h/- K krovni del današnjih električnih Štedilnikov ima poglobljene žice (1). To pomeni, da je dno vaftega lonca povsem na žarnem pasu! Lonec je "objet" od njega ... hrana se kuha hitreje ker gre vročina direktno skozi lonec do hrane . . . nič se je ne izrabi z uhajanjem ob krogu (2). Kuhajte na novi, hitrejii način . . . električno! »i sun TO VISIT THC (IICTRIC COOKING INSTITUTI COMMONWEALTH EDISON COMPAJtf •M 9fce neweet e^etMc rosfet, •. fetto to ffce efc+et K P1 o • ° g « PART 2 — PAGE 4 J- PROLETAREC Wednesday, October 18, 1950 S vf?yvvm??yyf?yyyf?yyyyyvTyfTfyyyfyfyyyyfyfTyTTyf^ 1 VSI, KI STE "PHOLETARCtr POSLALI VOŠČILA IN DltUGI OGLAŠEVALCI—ISKItENO POXDRAV-LJENI OB NAŠEM JUBILEJU TI III VI, K Ell \\>l POMAGATE. DA TA ODLOČNO DELAVSKI LIST LAHKO VRŠI SVOJE NALOGE ŽE 45. LETO ČL I Veliko podpornih društev, skoro vso od SNPJ, kulturnih ustanov, krožkov Progresivnih Slovenk, in posebno veliko posameznikov se je odzvalo vabilu uprave, da naj pošljejo pozdravni oglas v jubilejno številko Proletarca. Pa tudi mnogi trgovci in obrtniki so nam kar sami od sebe — brez vabila — poslali voščilo v jubilejno številko. In pa nekateri slovenski domovi, čitalnice ter razne druge ustanove. Zelo možno je, da so se dogodile pri tem obilem delu kake pomote v oglasih. Morda je kako * ime napačno zapisano. To sicer ni samo naša krivda, kajti marsikatero ime dobimo v slabo čitljivi pisavi, pa moramo ugibati in končno ga napišemo tako kakor najboljše uganemo. Tudi je možno, da marsikak oglas ne bo po volji onemu, ki ga je poslal, a storili smo tudi v tem oziru najbolje. Kdor bo videl v svojem oglasu, da je kaj narobe v njemu, naj nam sporoči in POPRAVILI bomo radevol je v naslednjih številkah. Naše težave z delom in z vzdrževanjem tega lista — ki je bil vedno načelen in v borbi za delavska pravice ter za napredek slovenskega ljudstva, so pojasnjene na drugih mestih v tej številki. Zato prosimo razumevanja, ker delavcev, ki nam bi pomagali v uradu, nimamo dovolj, a vse posle bi vendarle radi DOBRO opravili. Vsem nabiralcem, ki so drezali tega ali onega za pozdravni oglas, priznanje, ker vemo, da taki napori niso prijetni. Vrše jih le oni, ki VERUJEJO v poslanstvo, kakršnega vrši PROLETAREC. ' • __ LJ Hvala vam vsem za sodelovanje pri našem SKUPNEM delu in upamo, da nam boste poma- nt gali vzdrževati PROLETARCA in delovali za njegov PROGRAM, ki ga zastopa svoje petinštirideseto leto BREZ ODMORA — tudi V BODOČE! ^ UPRAVA iN UREDNIŠTVO PROLETARCA RAINBOW INN i Arthur and Charles Benedict, Props. 350 EL CAJON BOULEVARD EL CAJON, CALIF. ZAAAAAAAAAAAAAAAAA^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaAAAAAAAAAAAAAI UmmMlHdtKII'HMm l|ii||M«ll>iiHf'li''li»l4s Angeles. Calif. #/ tt PARKEL JOSEPH & JULIA 8216 So. New Hampshire Los Angeles, Calif. MEZORI BLAŽ \ 5965 South Side Drive Los Angeles, Calif.