NO. 180
Ameriška Domovina
/1' wR ERIC Pk 111— HO IW1E
AM6RICAN IN SPIRIT fOReiGN IN LANGUAG€ ONLY
Nationa] and International Circulation
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N€W6PAP€B

STEV. LX — VOL. LX
Rdeči v Laosu se ne , ravnajo po dogovoru
Tiros VI. opravlja svojo nalogo v redu
CAPE CANAVERAL, Fla. —
Vremenski satelit Tiros VI., ki Le 83 Od 11,000 tujih vojakov'so ga včeraj zjutraj pognali z je odšlo iz dežele. Na SVO-'raketo Thore-Delta na pot okoli je ozemlje ne puste niti Zemlje, opravlja v redu svoje predsednika viad'e Suvane'naloge. Po prvotnem načrtu so Fuma.	[ga mislili poslati na pot okoli
VIENTIANE, Laos. - Zdru- Zeml3e šele v novembru, ker pa  ________________ _____________
žene države so ta teden začele niegov Pre ni' iros ■ v Z‘;K partije sporoča o položaju žetve Je hčerko Karolino z družino, umikati svoje vojake svetoval- /,tm casu vrSi,,na ,0jv Sovjetski Aziji, pred vsem v Njen sin Frank pa je zapustil iz Laosa, kot so se obvezale v re' a’ 80 Pos a 1 lr0s '	° iKazakstanu. Trdi, da je letos ženo in otioke.
dogovoru o nevtralizaciji Laosa daP° nl .	- u ofl1 f	zopet del žita ostal še nepožet, I	°
v preteklemu juliju. Tekom!. Tirosv.VJ’ ^ezak 281 fuataX del pa požet in nepospravljen Kennedy gie liOVembra prihodnjih treh tednov bo zad- m roza ° / em 1^ v razda ji na poljih Obstoja nevarnost, da nUJeL „ KrairUSrrt nji od 800 ameriških vojakov za-,11^ 400 milh S SV03imi naPra-,bo še del tistega, kar je bilo po- ^ 0DISK V
vami bo redno nadziral nasta-	.n
nek neviht, posebno tornadov
Žilo v Kazakslanu je ostalo zopet na polju
CHICAGO) HI. — V ponedeljek, 17. septembra, je umrl v .bolnici 44 let stari rojak Frank Moskovska Pravda se prito-'pichman, deset minut za njim pa Žuje, da je Žito V Kazak- njegova mati Karolina, ki je bi-£tanu zopet ostalo na po- la Še na zadnji konvenciji KS-Ijih, delno celo nepožeto. KJ v Harrisburg,u. Pokojna je MOSKVA, ZSSR. — Uradno bila med rojaki na splošno po-glasilo Sovjetske komunistične znana in priljubljena. Zapustila
lzsloo.nasel6in|KENMEDY JE ZMAGAL V
MASSACHUSETTS Z 2:1
Pustil Laos.
zmlačeno, segnil.
WASHINGTON, D. C.
Sr*“.	in ostalih Unčas® viharjev'^

iz dežele šele skupina 83 mož. Pri tem se je odnos med nevtralnim princem Suvano Fumo in njegovim levičarskim polbratom Princem Sufanuvongom poslabšal. Suvana Fuma, ki je predsednik nevtralne vlade, še ni mogel iti v od komunistov ob. ■vladani in zasedeni del dežele, Prav tako ne nobeden izmed njegovih ministrov, ki ne pripadajo komunistični skupini.
Zahodni in nevtralni opazovalci pazljivo zasledujejo razvoj, da bi dognali, ali se bodo komunisti vsaj po črki držali dogovora ali ne. Večina se nagiba k rnnenju, da bodo komunisti ob prvi priložnosti skušali dobiti | Vso deželo
ja prihodnjf teden ki Je d0!0Če" t13 in ie »• «*” “	f .N«*.' (6. januarja), V politic-
O
šal Kennedy vplivati pomirjevalno na razburjene brazilske politične duhove.
ja, ki ga rabijo v produkciji a-tomskega streliva. Pri proizvodnji odpade veliko pare, ki gre navadno v nič, da se pa porabiti za parne elektrarne.
Privatne elektrarne so bile: 'dpsti močne, da so cela leta ovi-
oblact v P° i PC-P° n° vr J° irale atomsko komisijo, da ni v.	em ® ucaju m iz ju- pOSlj-avj]a ,svoje atomske elek-
C£no, da bodo Združene države ,	c ^ • j i-
.o, v’	............ , T jtrarne. Sedaj so dosegli spora-
suusale rešiti vsaj južni del La- „ .. m ,, ,	... ,
.	, , ,	.v , zum. Atomska komisija bo pro-
°sa ki je v rokah desničarske-	.	.	,
„ ’	__ i n t	dajala po nizki ceni paro zaseb-
ea gen, Nosavana. Ta del La- njm dramam, te jo bodo pa «a ,e iaredno vaaen za vojno rabi,e M prolzvodnjo elcktrlke P«, rdect gveril, v Južnem Vi- Ne|kaj e bo BbiIa tudi za
^obivajo rdeči v J Vietnamu
Seh rt. ^“hDo;n-i;rrurrd ^bo
Kongres se ta teden odobril potrebno zakonsko pooblastilo a-tomski komisiji.
j krov nepožetih, med tem pa je njh krogih računajo, da bo sku nastopila deževna doba, ki gro-Atomska komisija bo Zi uničiti pridelek, vendarle po-stavila atom- ^ še hujše je, da je obtičalo tu-sko elektrarno V Han- di ora'nje. Nameravali so zcrati fordll	milijonov hektarov zemlje, pa
so jo doslej mogli le okoli 5 mi-WASHINGTON, D. C. Na- lijemo v. Po načrtu Hruščeva bi ša atomska komisija ima v Han- morali ti predeli Sovjetske zve-
fordu, Wash., v obratu največji ze ^ati do polovice žitnega pri- ingtonu ni rodil prav nobenih
političnih ali gospodarskih uspehov. Takrat je bil dosežen spo-
Demokratje v državi Massachusettts so izbrali za svojega kandidata za v zvezni Senat Edwarda M. Kennedya, brata predsednika ZDA. Premagani tekmec Edward J. McCormack Jr., nečak predsednika Predstavniškega doma, je izjavil, da bo podpiral demokratskega kandidata.
BOSTON, Mass. — Demokratske primarne volitve v Massachusetts so pritegnile zanimanje vse dežele, ker sta se potegovala za imenovanje za kandidata v zvezni senat predsednikov najmlajši brat Edward M. Kennedy in nečak predsednika Predstavniškega doma Edward J. McCormack. Predsednikov brat je zmagal z nepričakovano večino. Dobil je v razmerju 2: 1. Hud boj je bil tudi med republikanskima tekmecema. Zmagal je z mal0 večino George Cabot Lodge nad Laurence-om Curtis. Tako se bosta v glavnih volitvah novembra pomerila znova člana znanih družin Kennedy in Cabot Lodge kot pred leti, ko je sedanji predsednik ZDA nastopil proti Henry Cabotu Lodge, kasnejšemu poslaniku ZDA pri Združenih narodih, in zmagal.
Votivna borba je bila precej	——=—
ostra in bilo se je bati, da bi mogla pustiti neugodne posledice za volitve v novembru. Poraženi
Med tem je veselje nad obi- Edward J. McConmaok je izja-
skom v Brazilijo pri nas zelo
vil, da bo Kennedya podpiral v
upadlo. Pokazalo se je namreč, glavnih volitvah proti njegove-
da obisk brazilskega predsednika Goularta v aprilu v Wash-
reaktor za proizvodnjo plutoni- delka dežele
žito v omenjenih predelih po-
žanjejo, potem pa ga puste v ko- razum v celi vrsti vprašanj. Bra-picah, da se posuši, potem šele zilija pa ni pokazala prav nobe-ga omlatijo. Če ga puste sušiti ne volje, da bi kaj izvršila. Zme-predolgo, se veliko žita strese, raj se je sklicevala na notranjo Če pride daljši dež, je. nevar- politično krizo.
nest, da vzkali, s čimer*je uničeno.
Kjer je bilo žito o pravem času požeto in pospravljeno, je po poročilu Pravde dalo 12 do 13 mernikov zrna na aker. (V Združenih državah je bil letošnji povprečni pridelek pšenice okoli 25 mernikov na aker.)
^er ta pot ni zaprta, tako dolgo ni mogoče računati na uspešen 'koj proti rdečim v Južnem Viet-
namu.
Ganski Ikmah se hoji za svoje življenje
LAGOS, Niger. — Na znanega afriškega poitika ganskega dhctatorja Nkrumaha je bil na-reJen 1. avgusta atentat, ki se Je Ponesrečil, zahteval pa nekaj ^Unih žrtev. Od takrat se krumah ne kaže več v javno-sti. Vkljub temu so se raznesle govorice, da je bil narejen nov Poskus, ki se je pa tudi pone-Srečil. Nkrumaha ni od takrat ^ na spregled, celo na otvori-ev Parlamentta ga ni bilo, za-stoPal ga je kar njegov glavni
Uradnik.
y Vsekakor so se sadovi afri-°kega tipa “svobodne” demokracije hitro pokazali ravno na uso-i novih afriških diktatorjev. . Poznanje je prišlo hitro, morda Je to med glavnimi posledicami hopotrebne in nepremišljene vi-cllG z ustanavljanjem novih Sv°bodnih” afriških republik.
Pri novih javnih delih bo dobilo zaposlitev 150,000 ljudi
Čemu naj bi iorej Kennedy hodil v Brazilijo mlatit prazno
mu republikanskemu tekmecu G. Cabotu Lodge.
Volitev sta se udeležila tudi predsednik John F. Kennedy in njegova žena, kakor tudi predsednik Predstavniškega doma McCormack.
Predsednik John F. Kennedy bo kandidaturo svojega brata v novembru osebno podprl. Za 'republikanskega kandidata Ca-bota Lodge bo pa prišel v Mas-
slamo? Tako se sprašujejo v na-^achusetts govorit bivši predsed-šem državnem tajništvu. Saj je n-k D. D. Eisenhower, prijatelj
dosti, da dajemo Braziliji podpore, zakaj naj še predsedniku krade čas?
Ameriški voiaški svetovalci zapuščajo Laos Švedska vlada zmagala Vientiane, Laos. — Včeraj pri lokalnih volitvah je odpotovalo odtod v Bangkok,
glavno mesto Tajske 36 ameri-
STOCKHOLM, Šved. Na	V0jakOv, članov vojaške
Švedskem so imeli zadnjo nede- miisije v Laosu v naslednjih Ijo volitve v pokrajinske, mest- treh tednih jim bo sledilo pre. ne in občinske odbore. Vladna ostalih 800, kolikor jih je v socialnodemokratska stranka je Laosu.
pri volitvah ohranila svoj polo- Združene države se drže: do-WASHINGTON, D. C. —jžaj, ponekod je celo nekaj na- govora o nevtralizaciji Laosa, Predsednik Kennedy je koncem Predovala-	sklenjenega v švicarski Ženevi
tedna podpisal zakon, ki daje | Svoj političen položaj so ohra- v preteklem juliju, rdeči se iz-900 milijonov dolarjev iz zvezne nili liberalci in agrarci, dočim gleda zanj ne brigajo. Doslej še
njegoveča očeta Henrya Cabota Lodge. Borba bo torej zopet zanimiva, če že ne izredno važna.
Zadnje vesti
blagajne za javna dela v onih so konservativci, ki so glavna
predelih dežele, kjer je brezposelnost občutna že dalj časa.
Sodijo, da bodo javna dela, ki jih bodo začeli s temi sredstvi, dala zaposlitev do 150,000 osebam.
r
J*ain
. ^Ino oblačno in hladno. Ver-J^ttiost dežja. Najvišja tempe-ratura 72.
opozicija, nekaj nazadovali. Tudi komunisti so ohranili svoja mesta, jih je vsega skupaj 2.8%. V glavnem so bile volitve za naše pojme zelo mirne, morda celo dolgočasne.
ni odšel iz Laosa niti en tuji rdeči vojak, čeprav jih je po zanesljivih podatkih tgm okoli 10,000.
— Jeklarne porabijo večji del vsega niklja na svetu.
Pred Združenimi narodi se je nabrala običajna kopa dela
NEW YORK, N. Y. — Kot vsa-ko leto, leži pred delegati ZN 89 točk dnevnega reda, ki bi jih morali vse obravnavati tja do Velike noči. Že sedaj se je nabralo kakih 15 dodatnih točk. Vse to bo moral najpreje predelati poseben odbor za dnevni red.
Kot je navada, bo predlaganih še nekaj novih točk. Med zanimive točke spada predlog, naj generalna skupščina sprejme še štiri nove člane, seveda iz Afrike. Sedanje število članov znaša 104. Med bolne točke spada vprašanje proračuna ZN. Na papirju je izravnan, v resnici pa v to nihče ne verjame.
Senatorjem in kongresnikom se mudi na počitnice !
WASHINGTON, D. C. — Senatorji in kongresniki gledajo ikozi okna in vrata, kdaj bi jo lahko pobrisali dymov v svoje volivne okraje, tisti pa, ki ne kandidirajo, bi radi šli na oddih. Zato doživi Kongres ravno te dni običajno prikazen: le s težavo spravita predsednika senata in predstavniškega doma skupaj zadostno število senatorjev in kongresnikov, da bi mogli odglasovati zakone, ki je o njih debata končana.
Pretekli ponedeljek je na primer voditelj demokratske večine v senatu, Mansfield, šestkrat poskušal dobiti kvorum za glasovanje o tako važnem zakonu, kot je zakon o novi trgovinski zunanji politiki. Ni imel sreče, akoravno je zažugal senatorjem, da jih bo držal v Washingtonu tja do decembra, ako bO' treba. Mansfield upa, da bo še ta teden
dosegel kvorum in glasovanje o zakonu. Njegov republikanski tovariš Dirksen pa kar očitno dvomi o tem. Sicer je bil Senat zelo milostljiv do Kenneyevega besedila zakona, ga ni spremenil v bistvenih točkah. V Predstavniškem domu je bil zakon že davno izglasovan.
Trda bo predla zakonu o podpiranju tujine, ki je sedaj na obravnavanju v Predstavniškem domu. Le optimisti upajo, da bo prišel še ta teden pod streho vsaj glavni pooblastilni zakon, dočim se bo glasovanje a nakazilnem zakonu verjetno precej zavleklo. Znani kongresnik Passman je že napovedal oster boj posameznim postavkam o podpiranju, seveda ne v plenumu, ampak v pododboru, kjer ima on kot njegov predsednik glavno besedo. V administraciji nimajo trenutno niti pojma, kakšno bo končno bese-
dilo nakazilnega zakona. Bojijo se, da bodo posamezne postavke sploh črtane, druge pa močno zmanjšane.
Največ posla imajo ta teden razne skupne komisije Senata in Predstavniškega doma, ki skušajo doseči kompromise v besedilih tistih zakonov, kjer sta oba doma uzakonila vsak svoje besedilo. Tam obravnavajo sedaj besedila zakonov o podpiranju farmarjev, o podpiranju univerz, o reviziji davčnih lestvic ipd.
Kar je na Kapitelu še političnega zanimanja, se vrti okoli nameravane resolucije o naši politiki do Kube. Kot je pri nas že navada, vlada v tem vprašanju precejšnja zmeda in nejasnost. Predsednik Kennedy je sicer skušal jasno naslikati svoj pogled na dogodke v zvezi s komunističnimi dobavami Castro-
vemu režimu, toda vsa dežela se ne strinja s predsednikom. Sedaj naj bi senat v posebni resoluciji določil — seveda s tihim pristankom predstavniškega doma — smernice naše politike do Kube. Besedilo nameravane resolucije obravnavata dva senatna odbora, ki sta dobila naročilo, da morata še ta teden sestaviti besedilo resolucije.
Drugače pa politično življenje na Kapitolu hitro odmira. Vsa dežela se že nahaja sredi volivnega boja, ki najde le malo odmeva na kapitolskih hodnikih. V politični pratiki še nismo našli dneva, kdaj bo sedanje kongresno zasedanje zaključeno. Kongresniki in senatorji si
BERLIN, Nem. — Iz Vzhod. Berlina je pobegnilo po podzemnem predoru 29 ljudi v Zahodnega. Ta beg in njegova objava ter skrivnostna eksplozija ob Brandenburških vratih sta priklicala ob “zid” sovjetske čete, ki pa so se po nagli preiskavi zopet umaknile.
NEW YORK, N.Y. — Združeni narodi so začeli včeraj popoldne novo zasedanje glavne skupščine. Za njenega predsednika je bil izbran Pakistanec Mohamed Zafrulla Khan. V članstvo so bile sprejete štiri nove države: Ruanda, Burundi, Trinidad-Tobago in Jamaica. Sovjetska zveza je predlagala sprejem rdeče Kitajske namesto Čangkajškove, — pa predlog označila za “važen”, s čimer mora dobiti dvotretjinsko večino, da je obvezen. Na tako večino ne more računati. Sovjetski predlog smatrajo zato za klofuto kitajskemu rdečemu poglavarju Mao-Tsetun-gu, ki je zadnja leta v stalnem prepiru z Moskvo.
BUENOS AIRES, Arg. — Garnizija v Čampo de Mayo, največja v vsej deželi, se je uprla odstavitvi nekaterih generalov, med njimi svojega lastnega poveljnika gen. J. Also-garaya in zahteva od predsednika republike, naj se odloči med prepirajočimi tabori
armadi. Gen. Alsogaray in njegovi tovariši so proti vojaški diktaturi, za katero se zavzema skupina višjih generalov in admiralov.
SAIGON, J. Vict. — Vladne čete so z nenadnim napadom v bližini vasi An Hu uničile močni oddelek rdečih, ki so smatrali to ozemlje za trdno v svojih rokah.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je v izjavi, ki jo je objavil TASS, obdolžila De Ganila in Adenauerja, da skušata onemogočiti sporazum med Zahodom in Vzhodom o bodočnosti Berlina.
WASHINGTON, D.C. — Finančni odbor Predstavniškega doma je zmanjšal pomoč tujini za 19 odstotkov ali za blizu 1.4 bilijona dolarjev. Med drugim je črtal vso pomoč Poljski in Jugoslaviji.
Iz Clevelanda in okolice
Raznašalec—
Uprava AD išče raznašalca za okolico E. 140 St., Sylvia Ave., Westropp Ave. Za pojasnila kličite HE 1-0628.
Balincarski klub v SDD—
Balincarski klub Slov. del. doma na Waterloo Rd. naznanja za prihodnjo sezono tri tekme, 11. nov., 9. dec. in 10. feb. 1963. Seje so vsak 1. petek v mesecu. Žalostno sporočilo—
Mrs. Mary Nardin, prej Zorman, s 15210 Lucknow Ave., je dobila sporočilo, da je nenadno umrla v ' nedeljo njena 58 let stara hčerka Jennie Zorman, por. Bruce, v Lavonia, Mich. Zapustila je sestri Mary Komick in Emo Zupančič v Kaliforniji in brata Jožeta in Franka. Družinski praznik—
Mrs. Mary Gross, 120 North Ave., Geneva, Ohio, sporoča, da bosta z možem obhajala v soboto, 22. septembra,' 49-letnico zakonskega življenja v krogu svojih otrok. Čestitamo!
Deček umrl vsled padca s kole-
som—
Danes zjutraj je umrl v Metropolitan General Hospital 11 let stari Michael Budak s 33i82 W. 25 St. zaradi poškodb, ki jih je dobil včeraj popoldne, ko je padel s kolesom. V bolnišnici so mu skušali rešiti življenje s tremi operacijami, pa niso uspeli. Smrt pod avtomobilom—
Danes zgodaj zjutraj je neki avtomobil zbil in do smrti povozil 65 let staro vdovo Mrs. Abrams na križišču Clifton Blvd. in W. 112 St. Policija je dobila avto in voznika uro kasneje na vzhodni strani mesta. Na avtomobilu spredaj je še vedno visela ročna torbica ponesrečenke. Mož se ni ustavil na kraju nesreče, ampak je odpeljal domov. Zaradi tega ga bo zadela težja kazen.
Letalstvo vežba svoje lastne astronavte
Benelux v zadregi
HAAG, Hol. — Benelux države, kot imenujemo Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg z eno besedo, so v zadnjih tednih nekam v zadregi, se ne počutijo nič kaj dobro, ko gledajo tkanje tesnejših vezi med Parizom in Bonnom, ne da bi jih ta dva o tem kaj podrobnejše poučila in jim razložila svoje načrte. Vse tri države so z Italijo v Evropski gospodarski skupnosti s Francijo in Nemčijo.
Evropsko gospodarsko skupnost ali kot jo običajno imenujemo Skupni trg sestavljajo Francija, Zah. Nemčija, Italija (veliki trije), Belgija, Nizozemska in Luksemburg (mali trije). Francija in Zah. Nemčija sta se v zadnjem času tesneje povezali in ne kažeta nobene naiklonjenosti angleški prošnji za sprejem v Skupni trg, med tem ko se tri male države vstrajno zavzemajo za to. Italija skuša igrati vlogo nevtralca.
Predsednik angleške vlade Macmillan se še vedno žene za vstop Vel. Britanije v Skupni trg, čeprav predsedniki britske Skupnosti narodov niso pokazali za to nobene prevelike dobre volje na svojem posvetu v Londonu. Ti hočejo imeti večje ugodnosti. Iz Pariza prihajajo
WASHINGTON, D. C. — Le- med tem vesti, da De Gaulle na pomagajo s tem, da kar na svojo ta]ske sile so izbrale iz letalske kaj takega ne misli pristati.
roko uhajajo domov in delajo s tem težave svojim strankinim voditeljem.
akademije 13 starejših kadetov, ki jih hočejo vežbati za kasnejše astronavte.
— Nikli, kovanci za 5 centov, so v rabi v ZDA okoli 95 let.

Ameriška Domovina
1- VI ■	Vjr-MOIVlI
6» 17 Sl. CUlr Are. — HEnderson 1-00211 — Cleveland 3, Oklo
National and International Circulation
Publlahed dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor; Mary Debevec
NAROČNINA«
g« Zedinjene države:
f 14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.S0 za t mesece ga Kanado In dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.00 za $ mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for t months. Panada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 180 Weds. Sept. 19, 1962
Prisilna integracija naselij in stanovanj ne more roditi mirnega sožitja
Predsednik Kenpe'dy je odredil, naj Federal Housing Administration in Organizacija vojnih veteranov stavita med pogoje za posojila iz teh javnih fondov dodaten pogoj, da vsak, ki dobi posojilo iz teh fondov za gradnjo stanovanjskih hiš, obljubi in se zaveže, da bo novo zgradoo uporabljal enako za vse državljane, brez ozira na poko-lenje, zlasti nrez ozira na barvo kože. To se pravi, da bodo lastniki novih hiš, ki bodo zgrajene, morali oddajati stanovanja v teh hišah belim in črncem pod enakimi pogoji in zlasti, da ne bodo smeli izključevati prvih ali drugih. Kdor bo gradil hišo s posojili iz teh javnih fondov, bo obvezan, da v slučaju prodaje tudi ne bo delal nobenih razlik. Kadar bi se kdo pregrešil proti temu določilu, bi izgubil posojilo in moral poskrbeti za drugačno financiranje. Take kazni doslej niso predvidene.
Nihče ne more ugovarjati sedanji administraciji, da nima prav, da na vseh področjih življenja močno zagovarja enakopravnost vseh ljudi in odstranjuje krivično razlikovanje. V zaposlitvah in šolah je že dosegla znatne uspehe. Odobravati je vsako opustitev razlik med potniki na javnih prometnih sredstvih, v jedilnicah, čakalnicah in sploh povsod, v vseh podjetjih, ki so po svoji naravi taka, da naj služijo vsemu občinstvu, pa naj so že javna last ali pa tudi zasebna.
Vsekakor bo z uvodoma omenjeno odredbo federalna administracija dregnila v zelo občutljivo področje družabnega življenja. Doslej smo navajeni pojmovati zasebno lastnino kot pravico, da človek lahko neomejeno svobodno razpolaga s stvarjo, ki je njegova. Ta pravica je neomejena tako dolgo, dokler nikomur ne dela škode. Novi lastniki zgradb, ki bodo grajene iz javnih fondov, bodo po tej odredbi omejeni v razpolaganju s hišami in stanovanji. Ali so sploh še lastniki? Kako bo bistvena omejitev razpolaganja vplivala ne vrednost in cene? Ali bodo s tako odredbo javni interesi sploh dosegli svoj namen, ki je in vedno mora biti- dobro sosedstvo in prijateljstvo med stanovalci pod isto streho ali v istem okolišču? Nam se močno zdi, da odredba zgreši svoj cilj.
Kako se bo n. pr. počutil lastnik hiše z več stanovanji pred ponudnikom, ki bo rekel: Jaz se bom vselil v vašo hišo in plačal najemnino, ki jo zahtevate, pod pogojem, da mi obljubite, da ne boste v isto hišo sprejemali ljudi druge barve polti. Najemnik tak pogoj lahko stavi, lastnik nanj ne sme pristati. Pa to je samo najenostavnejši primer. Bojimo se, da jih bo nastalo takih in podobnih cela vrsta.
Stanovanje je pač zelo, zelo osebna zadeva, ki jo hoče vsak urejati po svojem okusu. Splošne uredbe glede stanovanj redno boleče vplivajo na družabno življenje in se smatrajo za nasilno poseganje v osebno in družinsko življenje, ki je opravičeno samo v izjemnih skrajnih primerih, redno pa ne.
Ni dvoma, da imajo javni fondi dovolj drugih sredstev, da pospešujejo gradnjo dovolj primerno udobnih stanovanj za vse ljudi. Dokler pa branimo načelo zasebne lastnine in nedotakljive osebne in družinske posvečenosti doma, ga ne smemo uničevati tudi pod vidom hrambe enakopravnosti.
Vsi nosimo posledice dejstva, da je prebivalstvo naše dežele sestavljeno iz ljudi vseh mogočih porekel, ver in barv kože. Saj redno opažamo v mestih, da, recimo beli beže iz mestnih središč v predmestja, središča pa zasedajo barvni ljudje. Beli tvegajo prometno oddaljenost in druge neugodnosti samo, da bi bili nekje sami med seboj. Mine določena doba, pa se pojavi preseljevanje v obratno smer. Skupnost in javna oblast ima dolžnost gledati, da se vse to vrši mirno, brez neredov in nasilja. Javna vzgoja izpopolnjuje pravo razumevanje sosedov med seboj.
Svobodno sodelovanje bo ustvarilo dobre pogoje življenja in jih izboljševalo. Policijski in finančni pritisk, ki bi hotel regulirati, bodo vsi prizadeti, beli in črni in vsi drugi, smatrali za to, kar je, namreč za pritisk, ki bo povzročil motnje, neposredne ali posredne. Pametni ljudje ga bodo odklanjali na vseh straneh.
*	lic
Med važnimi svoboščinami, ki smo jih vajeni v svobodni deželi, kot je naša, je tudi svoboda izbirati si družbo in soseščino. Sodimo, da ni na mestu, še manj pa potrebno, da bi komu zvezna vlada ali kdo drug dajal v tem pogledu obvezne nasvete ali celo ukaze.
Med svobodnimi ljudmi je navada, vsaj med onimi, ki imajo nekaj srčne kulture, vzgoje in samospoštovanja, da ne silijo v družbo, ki jih ne mara, kjer niso dobrodošli. Kdor se te navade, ki je skoro že pravi zakon, v družbi drži, ga družba smatra za olikanega in kulturnega človeka in ga bo prijazno sprejela, ko bo videla, da ni vsiljivec, da je prišel vanjo bolj po sili razmer kot prostovoljno.
Kdor se v družbo vsiljuje, se ne more pritoževati, če ga ta ne sprejme z odprtimi rokami!
| f**1 * ***♦■*">*♦♦**111''H-4f 'H"M'♦♦♦	potrebno v tem pogledu vajeti prvi peteik v mesecu. Toliko v
:!	A IT7 jVT A	A	t bolj napeti, če bomo hoteli drža- pojasnilo.
Pl oJl	Z ti korak z vzhodom. Ni treba, To jesensko-zimsko sezono bo-
šentviški župnik govoril na slavnosti 50C-letnice ljubljanske škofije.
Slovesnosti ob priliki praznovanja ljubljanske nadškofije so se v nedeljo, 9. septembra, zaključile po programu ob veliki udeležbi cerkvenih dostojanstvenikov in vernega ljudstva.
Ob priliki slavnostnega kosila je imel šentvišlki župnik mons. L. Baznik sledeči nagovor:
Prevzvišeni nadškof ljubljanski!
Prevzvišeni nadškof j e in škofje!
Velečastiti člani stolnih kapitljev! Prečastiti duhovniški so-bratje!
V izredno čast si štejem, da smem v tej odlični družbi izreči iskrene čestitke ljubljanski nadškofiji k 500-letnici obstoja v imenu slovenskih duhovnikov in vernikov v Združenih državah Amerike.
Letos, dne 5. avgusta, so katoliški Slovenci v Clevelandu priredili svoj peti letni shod, ki je bii posvečen spominu 70-letni-ce prvega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani in v počastitev spomina slovenskih katoliških pionirjev v Ameriki.
Trideset let predno je Krištof Kolumb odkril Ameriko, je že bila ustanovljena ljubljanska škofija. Postajala je v zgodovini vedno bolj središče in žarišče katoliškega življenja med Slovenci.
Slovenski izseljenci — pionirji — pa so pričeli prihajati v večjem številu v Ameriko s pričetkom novodobnega slovenskega versko katoliškega gibanja, ob dneh svetniškega duhovnika Luk4 Jerana in največjega slovenskega misijonarja Friderika Baraga. To izseljevanje je vedno bolj naraščalo do prve svetovne vojne. Ti slovenski izseljenci pionirji — duhovniki in laiki — so prinesli seboj v novi svet bogato dediščino verske vzgoje in kulture, ki jim jo je dalo slovensko katoliško udejstvovanje. Na ameriških tleh in v ameriških posebnih razmerah so ti katoliški pionirji ustvarili slovensko ameriško katoliško udejstvovanje, ki je rodilo bogate duhovne sadove’.
Pet odličnih misijonskih škofov smo dali Slovenci Ameriki: Friderika Barago, Mraka, Ver fina, Stariho in Trobca. Vsi so izšli iz ljubljanske škofije.
Slovenski katoliški pionirji so v Združenih ameriških državah ustanovili frančiškanski samostan v Lemontu, ki je neko nabožno središče ameriških Slovencev in obenem naše ameriške Brezje. Slovenci so ustanovili v Ameriki 28 slovenskih — ali vsaj po večini slovenskih narodnih župnij; v njih zgradili lepe farne cerkve, katoliške šole, župnišča in narodne domove, ustvarili skoro nešteto slovenskih katoliških verskih, kulturnih in socialnih organizacij. Danes je v Združenih državah ameriških nad 2400 katoliških duhovnikov slovenskega pokoljenja.
Tako so se slovenski katoliški izseljenci v odlični meri sodelovali pri ogromni rasti in velikem napredku ameriškega katolicizma.
Za vse duhovno bogastvo, ki so ga naši predniki prinesli iz Slovenije, zlasti iz ljubljanske nadškofije, ki je bila središče in žarišče katoliškega gibanja med Slovenci, se mi ameriški Slovenci iskreno zahvaljujemo Bogu in stari domovini. Mi molimo za Slovenijo in zlasti za ljubljansko nadškofijo ob njeni 500-letnici, da bi nad njo v obili meri rosil božji blagoslov.
Naj bi ljubljanska nadškofija tudi v bodočnih stoletjih ohranila svoje tradicijo katoliškega
Sloveniji in po vseh kontinentih sveta.
Bazar in prodaja peciva SŽZ
Cleveland, O. — Skupne podružnice Slov. ženske zveze v Clevelandu in okolici se pripravljajo na velik bazar in prodajo peciva v nedeljo, 30. septembra, v novi dvorani sv. Vida. Pričetek ob devetiih zjutraj.
Naše izvrstne kuharice pod vodstvom Mrs. Mary Otoničar in Mrs. Dorothy Strniša bodo napekle najboljših potic, štrudlov, krofov in drugih dobrot, da si boste lahko izbirale po vaši želji. Na razpolago bo tudi kosilo, prigrizek in vse, kar zraven spada.
Razstavljenih bo na stotine krasnih ročnih del, da bodo tudi naprodaj. Deklice vežbalnega krožka bodo s korakanjem in raznimi plesi zabavale občinstvo. Imele bodo posebno stojnico, kjer si boste lahko nabavili razne predmete od 1 centa dalje. Dobila se bodo tudi navodila za razno pecivo. Oddano bo tudi več krasnih daril na listke, ki so naprodaj pri odbornicah podružnic.
Ker vse želimo lepega uspeha) vas prav lepo vabimo, da se našega bazarja udeležite. Članice še posebej prosimo, da pripeljejo s seboj tudi svoje družine in prijatelje.
Na svidenje 30. septembra!
EHa Starin.
Zakaj taki uspehi v športu v vzhodnih državah?
Cleveland) O. — Splošno je znano, da imajo komunistične države velike uspehe na športnem polju. Ko so se Rusi prvikrat pojavili na olimpijslkih igrah, bilo je to leta 1952 v Helsinkih, je bil svobodni svet za-prcpaščen in ni mogel doumeti kako je to mogoče, da že takoj ob svojem prvem nastopu tako odločilno posegajo v borbe in dosegajo tako velike uspehe. Potom ponovnih srečanj na poznejših olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih ..je pa tudi za-padu postala stvar jasna, kajti dognal je, da atleti te in tudi drugih komunističnih držav trenirajo po šest ur dnevno, ker je njihov cilj: zmaga. V demokratskih državah, kjer še nekaj dajo na amatenstvo, so spoznali, da ne morejo držati koraka s temi športniki, ki radi takih svojih priprav povzročajo neenako borbo, katero morajo baš zato izvo-jevati v svojo korist. Zapad išče potov in načinov kako bi kljub temu prišel do živega tem športnikom, ki so takorekoč na profe-sijonalni poti, ne da bi jim bilo treba kršiti amaterska pravila in da se jim ne bi bilo treba preveč oddaljiti od dosedanjega načina udej,stvovanja in življenja njihovih atletov. Skoraj povsod se o tem posvetujejo in iščejo povolj-nih izhodov, Iker namreč ne morejo preboleti tega, da jih je nekdo drugi spodrinil s prednjih mest; kjer so bili oni doslej absolutni gospodarji.
Pa ne samo to, da imajo atleti vzhodnih držav vse pogoje od strani države, da morejo napredovat^ ampak imajo vse polno visokih šol za telesno vzgojo, strokovnjakov, trenerjev itd, ki skrbe v širokih ljudskih množicah za napredek v telovadbi in športu. Tu se nič ne štedi z denarjem, ker hočejo pridobiti miljene mladih, zdravih in močnih ljudi, ki naj jim pomagajo pri njihovi industriji v mirnem času in pri vojski v vojnem času. Tudi v zapadnih državah posveča-
bolj napeti, če bomo hoteli držati korak z vzhodom. Ni treba, da krenemo na profesijonalno do kar tri tekme, prva bo 11. no-
vemlbra) druga 9. decembra in tretja 10. februarja 1963. Pri vseh tekmah bodo oddane po tri lepe nagrade. Vsi udeleženci tekem bodo morali biti člani kluba. Vsa nadaljna pojasnila boste dobili na prihodnji seji, katera se bo vršila dne 5. oktobra 1962 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
K veliki udeležbi vabi odbor. John Korošec, tajnik. -------------o-------
ppt, ampak imamo vse možnosti, da se mladina v mejah amaterskih pravil giblje in razvija v sodobnih športnih in posveti svojemu zdravju, gibčnosti in moči vsaj po eno uro na dan, kar gotovo ni pretirano. Na univerzah pa ima mladina še več možnosti posvetiti se telesnim vajam, kar je še prav posebno važno, saj nas bodo verjetno ti tudi v bodočnosti kakor doslej v glavnem zastopali na olimpijskih igrah in svetovnih tekmah.
Rusi imajo v Moskvi osrednjih institut za telesno vzgojo, ki bi ga lahko imenovali duhovno središče sovjetskega športa. Oni se namreč dobro zavedajo kaj je komunizmu potrebno za osvojitev sveta. Sovjeti imajo nič manj kakor 16 visokih športnih šol s popolnim akademskim študijem, polega tega še 29 univerz, ki imajo fakultete za telesne vaje( dalje 11 tehnik in 20 strokovnih šol za telesno vzgojo. Poleg tega pa imajo vsa učiteljišča fakultete za telesno vzgojo. Po načrtu, ki imajo v programu, bodo imeli leta 1965 — 230,000 športnih učiteljev — od tega več kot 100,000 samo v športnih organizacijah. Leta 1948 so imeli v Rusiji 7.8 milijonov aktivnih športnikov, koncem leta 1961 pa 28.7 milijonov, cd tega celo 20,000 “mojstrov športa,” to so aktivni vrhunski športniki. Leta 1965 hoče Rusija doseči 65 milijonov športnikov. — Moskovski osrednji institut za telesno vzgojo ima veliko število profesorjev, docentov in asistentov in drugih speci j alistov in trenerjev ter veliko strokovno knjižnico, študentje uživajo velike ugodnosti, študij je brezplačen, za hrano in stanovanje plačajo malenkost in še to iz svojih štipendij.
Po drugih vzhodnih državah, ki močno kopirajo Rusijo, se šport razvija v enakem smislu, četudi v manjši meri. Zato imamo dandanes priliko opazovati nekatere teh držav s kakšnimi uspehi nastopajo pri mednarodnih srečanjih, akoravno so bile preje na športnem področju brezpomembne. Resnici na ljubo moramo priznati, da imajo za tolikšen napredelk športa po drugi svetovni vojni komunistične države1 še največ zaslug. One namreč hočejo s tem dokazat^ da je njihov način najboljši in baš zato igra pri njih fiziona vzgoja tako važno vlogo. Ne podcenjujemo njihovih uspehov na šport nem polju, vendar ,se njihove metode na zapadu ne bodo mogle nikoli uveljaviti.
Ivo Kermavner.
Nov baiincarski klub v Clevelandu
verskega gibanja in izžarevala jo veliko važnost telesni vzgoji ogenj katoliškega apostolata v (mladine, vendar se mi zdi, da bo
Clevelanidj O. — Po petmesečnih počitnicah bomo spet oživeli naše balincarske aktivnosti in pričeli z rednim poslovanjem.
Odbor vabi vse tiste, ki še niso člani tega kluba, da se nam pridružite in čimpreje pristopite. Članarina je malenkostna, $1.00 za celo leto, še manj kot 8V2 centov na mesec.
Kot vidite, financa ne dela nobene zapreke in lahko vsak pristopi, ker zabave in razvedrila bo zadosti za vse. Poleg tega imamo spodnje prostore prebarvane, sedaj se bo instaliralo še novo zračenje, gorkoto, razsvetljavo in vse druge udobnosti.
Zato ne bi smelo biti nobenega izgovora, da je premraz ali prevroče. Balina se lahko skozi celo leto, vse štiri letne čase, pod vsemi udobnostmi. Zato apeliramo, da novi pristopijo. Tudi ženske so dobrodošle v naš klub, bodo z veseljem sprejete.
Naš predsednik g. Milan Jager in gospa sta darovala klubu precej lepo vsoto in se v imenu odbora najlepše zahvaljujemo.
Doisedaj smo- imeli seje vsak drugi ponedeljek v mesecu, od sedaj naprej pa bodo seje vsak wabiku.
Življenje leče
Gilbert, Minn. — V naši mili domovini Sloveniji, na lepem Gorenjskem, stoji ob cesti na levem bregu bistre Save, ki pelje iz Kranja proti Ljubljani, prijazna vas Prebačevo. Življenje vaščanov te vasi je teklo in še teče kot vedno, obdano s križi in težavami, v veselju in sreči ter borbi za vsakdanji kruh. Po končanem dnevnem delu si vsak vaščan poišče po svoje počitek in razvedrilo. Moški se zbero pri kozarcu vina, žene pri pogovorih o dnevnih dogodkih, fantje in dekleta pa so jo mahnili v njihov Prosvetni dom še v stari Jugoslaviji, kjer so poleg razvedrila dobivali tudi potrebno izobrazbo.
Med temi fanti in dekleti sta bila tudi France Vidmar, Andrejčkov, in Tončka Ve-hovc, Adamovčeva, iz Preba-čevega.
Namen Prosvetnih društev je bil vzgojiti mlade ljudi v zavedne Slovence in značajne in verne katoličane. Gledalo se je tudi na to, da se je čim več članov in članic Prosvetnega društva med seboj poročalo in s tem ustanavljalo bodoče katoliške družine. Med temi sta bila tudi France Vidmar in Tončka Vehovc. V njunem zakonu so se rodili trije otroci: Ljudmila, Ana in Janez.
Z veseljem sta gledala France in Tončka v bodočnost. Imela sta lasten dom in France stalno delo. Ničesar jim ni manjkalo, kar se rabi za vsakdanje življenje. Toda sreča ni dolgo trajala. Nad lepo Gorenjsko je privihrala vojna vihra druge svetovne vojne. Divji nacizem je pobijal in preseljeval mirne slovenske ljudi in redčil s tem slovenski narod, da bo pa gorje še večje, se je iz goše pojavil še brezbožni komunizem, ki si je zadal nalogo uničiti čim več zavednih katoliških Slovencev. V tistem času so bili zavedni katoliški Slovenci brez vsake zaščite, zato ni čudno, da so sami stopili na branik, da si varjejo svoje življenje in premoženje pred komunizmom. Organizirali so se v domobrance. Eden med prvimi, ki so stopili na ta branik je bil tudi France Vidmar.
Na žalost se vojna ni tako končala, kot je želela večina Slovencev. Naša domovina je bila izdana in prodana brutalnemu komunizmu, Iki je v svoji pijani zmagi dal pobiti 11,000 življenja polnih domobrancev.
Ko je France Vidmar videl kam se zmaga nagiba, ni čakal do zadnje ure, ampak je pobral svojo družino in jo mahnil čez mejo v tujino. Družina je živela po taboriščih v Avstriji do leta 1949. Samo tisti, ki je sam okusil taborišče ve, koliko so pretrpele družine z otroci v tistem času. Leta 1949 pa se je sreča zopet nasmehnila družini; cdšla jev U. S. v Minnesoto na .Pineville. France je tu odšel na delo v rudnik, otroci v šolo, Tončka pa je doma gospodinjila. S pridnostjo in varčnostjo si je France 1. 1955 postavil v novi domovini svoj lasten dom na Bi-Otroci pa so med tem
pridno hodili v šolo in se dobro učili, tako, da so bili vedno med prvimi.
Hčerka Ljudmila je po končani High school na Biwabiku odšla v Rochester, Minn., v St. Mary hosipital, kjer je letos koncem avgusta dokončala z odličnim uspehom Nursing School, ter diplomirala za resgistered nurse. Radi pridnega učenja in uspehov v bolnici je pri gradu-aciji prejela lepo nagrado od dr. Mayo in še $100.
Hčerka Ana je po končani High school na Biwabiku odšla nadaljevat svoje študije v Minneapolis na Business School, katero je tudi letos v juniju končala.
Sin Janez se je premislli, da bi nadaljeval letos High school na Biwabiku in je raje odšel nadaljevat šolo v Crosier Seminary, v Onamia( Minn. Fanta bo pogrešal domači g. župnik, ker je bil priden in vesten ministrant.
Posebno pomemben dan, ki bo družini ostal v lepem spominu, pa je dan 1. septemibra 1962. Zakaj?
Hčerka Ljudmila se: je ta dan poročila z g. Janezom Slavec iz Javorja na Notranjskem ki je svojo mlado ženo odpeljal na svoj dom v Minneapolis.
Hčerka Ana je na ta dan nastopila službo pri privatnem zdravniku kot tajnica.
Sin Janez pa je odšel ta dan v šolo v Crosier Seminary, Ona-mia, Minn.
Iz vsega navedenega France in Tončka Vidmar lahko s ponosom gledata na na svoje otroke in se skupno z njimi veselita njih uspehov ter mirno zreta v bodočnost.
S tem sem opisal, kako teča življenje eni izmed tolikih družin. Družina je začela na lepem Prebačevem na Gorenjskem v miru in blagostanju. Vojna pa jo je pognala iz rodnega kraja v tujino skozi vse križe in težave, ki jih je nudil tisti čas ljudem bežečim pred komunizmom. S pridnostjo, poštenostjo, vstraj-nostjo in molitvijo pa se da veliko doseči. V dokaz nam je Francetova družina.
Želel bi, da bi vse to prebrali in premislili tisti napredni Slovenci, ki so ljudi, ki so prihajali po drugi svetovni vojni v Ameriko razvpili, da so zločinci, de-lomržneži itd. Uspehi družine Franceta Vidmarja dokazujejo pravo nasprotno.
Frank Mihelich.
■-----o-----
— Popolno karto je mogoče dobiti pri bridgeu povprečno le enkrat na 158 milijonih delitev.
IZNAŠIHVRST
-------------------------
Racine, Wis. — Spoštovani! Pošiljam Vam denarno nakaznico za nadaljno naročnino. Zahvaljujem se Vam za obvestilo in tudi za redno pošiljanje lista. S pozdravom!
F. Skvarča.
* * *
Eveleth, Minn. — Spoštovano uredništvo! Tukaj Vam pošiljam za nadaljno naročnino. Ameriško domovino je lepo pre' hirati. Ni tako velik Ust, pa toliko pove! Jaz najprej preberem vso prvo stran, nato pa p°' gledam notri, če je Tene s hriba kaj napisal. On zna vedno kaj povedati, pa tudi Jure. Prav lope pozdrave vsem!
Anton Masel-
* * *
Fort Myers, Fla. — Spoštovano uredništvo! Hvala za obve-stailo, da nam bo naročnina p°' tekla. Ameriška Domovina narn je v veliko veselje. Iz nje izveu mo, kaj se dogaja v Clevelandu in okolici, kjer smo še vedno kot doma. Ko sem bil na pogrebu Carla Hlabšeta, sem se zadržal nekaj časa tudi pri svojih otrocih v Thompsonu, Ohio.
Lepe pozdrave vsem prijateljem in znancem iz daljne Floride!
Frank Žnidaršič.
PAVEL HEYSE:
Steklar iz Murana
“Kristalno steklo! Prosojno steklo!... Iznašel je prosojno steklo, ki ga vsi steklarji v Evropi že leta zamen iščejo! To bo za Benetke zopet enkrat nova čast!.,. Bomo videli! če je Pa res, kaj naj mu rečem?” Vse, kar je zadevalo koristi republike, je zahtevalo od moža, kakršen je bil Stampa, Popolnoma preračunanega obnašanja. V tej zadevi je bila prva senatorjeva misel: kakšno korist bo imel od te iznajdbe, ali naj j o ohrani zase in za Janeza? Ali nasprotno: da obvesti tudi člane vlade o nji? Veliki svet, ko-ie£ij ,pregadijcev’ ali samega doža naravnost? Pomislil je Pekoliko in sklenil, da spregovori najprej z dožem o toni. Potem je pozvonil in dal slugi naročilo, naj privede obiskovalca, ki je čakal nanj.
Služabnik je zginil. Kmalu nato je vstopil Janez Bocaro.
Bil je mladenič pri petindvajsetih letih, visok, gibčen, razumnega in drobnega obraza; izredno lepoto so mu večale še popolnoma modre oči In bledica, obdana s košatimi črnimi lasmi. Oblečen je bil v delavsko obleko steklarjev iz Murana, ki je še bolj poudarjala njegovo osebo: modra svita in hlače, visok bel ovratnik brez čipk in obšivi iz usnja, ki so bili splošen znak njegovega rokodelstva. Kodrasti lasje so objemali skrbno obriti, bledi in popolnoma mirni obraz. V rokah je držal mehak, moder klobuk. Pri vstopu se je nalahno priklonil in pokazal vso dostojnost, kakor bi bil popoln Plemič.
Ludvik Stampa ga je pogledal in bil brez dvoma presenečen, da ga je zagledal s Praznimi rokami, kajti takoj je omenil:
“Dober dan, Janez! Torej nn ne prinašate ničesar?”
Tudi mladeniču se je videlo Presenečenje na obrazu.
“Ničesar, seveda ničesar, monsignore!”
1 “Oh!”
Stampa je sploh malo govoril. Bil je mrzel človek: po njegovem mnenju bi morale lnJeti besede in dejanja tisoč Posledic. Zato ni izrekel no-ene, ki bi ne prinesla neo-Vržne koristi. Umolknil je spet. gele čez nekaj časa je vstal;
. ‘Tako torej; trdite, da ste lznašli prosojno steklo?
‘Da, monsignore!”
1 ‘Ste ga že izdelali?”
Da, monsignore!”
“Kie pa je?”
Pri mojem , gospodarju ndreju Guisetti. Vse, kar z vrši m jaz, je njegova last Monsignore tudi ve, da noben Predmet ne more iz delavnice rez njegovega dovoljenja. “No?”
No, moj gospodar pa ne Ve ° moji iznajdbi ničesar. Z Vašo pomočjo sem dobil preč £asom sobico s ključem, v ka-JjD sem delal neke poskuse am ge mj je	posre-
j1 0 Po brezštevilnih poskusih sem iznalšel način, ki mi je . neko testo, povsem po-steklu iz kamna. Dela Preskušal sem, vedno vno-sem izdeloval in izboljše-a L Danes že popolnoma vladam to snov. Tudi nekaj Ptedmetov imam iz nje. Na tJlh se vidijo vse lastnosti e^a stekla. Vse to pa je v ^ |ci> ki mi jo je odstopil 0J gospodar. Torej je vse •)egovo
zanesljivo resnico o tej snovi in bi vam tako prinesel tudi nekakšno zadoščenje. Prihajam pa samo s svojo moško besedo, o kateri, upam, ne boste dvomili.”
Senator ni odvrnil pogleda od njega. Odgovoril je:
“Prav nič ne dvomim, Janez. Pa če bi vas prosil, da prinesete semkaj to steklo?” Mladenič je povesil glavo, pa ni omahoval:
“Za zdaj vam moram odreči, monsignore.”
Stampa mu je položil roko na ramo:
“Dobro, Janez! Prav zadovoljen sem z vami! Lahko se povsem zanašate name... toda,” je pristavil z nasme-
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Tudi sem že njega samega
hotel
hom, “prav potrebno je, da vidim to steklo!”
Tudi na to sem mislil,” je živahno rekel mladenič. “Brez dvoma boste hoteli k mojemu mojstru v Murano zato sami priti. Saj ga že tako večkrat obiskujete, nikogar ne bo torej presenetilo.” Senator je nekoliko pomis-il. Potem je rekel nenadoma: Naj bo! Pojdemo v Murano!”
Spet je pozvonil. Isti služabnik se je prikazal.
“France, gondolo!”
Dal je Janezu znamenje. Oba sta odšla po stopnišču navzdol do marmorne ograje, tj er je izročil vratar senatorju palico in klobuk.
Gondola se je približala ograji. Poslikana je bila na pol v zelen, na pol v srebrni 3arvi. Iste barve so nosili tudi stebri, med katerimi je plavala. Tudi veslač je imel opravo v gospodarjevih barvah. Ludvik je stopil prvi, Janez se je še obotavljal. Z očmi je iskal drug, bolj preprost čoln . .. Senator pa, ki je že sedel, je namignil:
Pojdimo! Vstopite, Janez !”
“Monsignore! ...”
“Pojdimo, pojdimo! Sedite poleg mene! Kaj se bojite? Saj vidite, da bo že govorica, po kateri hrepenim, dober varuh umetnikov. Član senata, ki sedi poleg steklarja!... Glejte resnično lepoto Benetk!... Pojdimo, vstopite, Janez!”
Gondola se je lahno pozibavala med stebri in kmalu dosegla sredino Velikega kanala, kjer se je njen prednji zeleni del zrcalil v tihi in globoki vodi. —
V Murano sta držali dve poti: prva na odprtem morju mimo skrajne točke otoka svetega Petra, druga pa skozi Veliki kanal do mostu Rialto in od tam po potoku svetih Apostolov, ki se je izlival na laguno proti severu. Stampa je izbral drugo pot. Gondola je drvela po gladini. P o četrt ure je zapustila mesto in se usmerila proti otoku steklarjev...
Senator ni rekel nobene besede. Zdele so se mu nepotrebne zdaj, ko je šel, da bi “videl”. Sedel je nepremično z nepredirnim obrazom in na pol priprtimi očmi. Brez dvema je pomišljal, kakšen izid bo prinesel ta dogodek.
Janez Bocaro bi po svojem značaju rad izrazil kakšno misel tudi v besedah, pa je bil primoram molčati... Zato je tudi on pomišljal.
Bil je vesel in se tudi čutil takega, pa ne da bi se preveč poglobil v to. Tudi ni imel za važno zadevo, od katere ni mogel še videti vseh posledic.
Toda ponosen je bil, da je iznašel to, kar so drugi pred
zveza v Ameriki
Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O.
I.	podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O.
II.	podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 178'15 Neff Rd., Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO,
34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O.
Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fi/llerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O.
ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O.
ČLANSKI ODBOR:
MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O.
, DIREKTOR ATLETIKE:
LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O.
Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345
Illuminating Co. je voljno poskrbeti za potrebe
Cleveland, O. — Predsednik Illuminating Co. E. Lindseth je dejal, da je družba, ki ji predseduje, voljna in soposobna poskr-bati za vse potrebe po električni sili na področju Clevelanda in okolice. Govoril je pri spustitvi v obrat novega turbogenerator j a z močjo 250,000 kdowatov moči v kalorični elektrarni družbe na Lake Shore Blvd. Navzoči so bili med drugim tudi župan Locher, predstavniki okraja in države.
E. Lindseth je v svojem govoru predložil, naj bi elektrarne, ki so last mesta, države ali zvezne vlade, prodajale električno silo po enakih cenah, kot jo prodajajo privatne družbe. To bi na eni strani končalo nelojalno konkurencoj na drugi pa bi predstavljalo tudi nov davčni vir.
Novi generator, ki predstavlja le obnove elektrarne na Lake Shore, je najmočnejši svoje vrste v zgodovini Clevelanda. Na. domestil je sedem malih manj učinkovitih in 36 parnih kotlov. Vsi ti skupaj so dajali le 180,000 kilowatov moči. Novi generator je četrti v šestih letih.
Zapisnik polletne seje z dne 29. julija
Seja se je vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave. Predsednik br. George P. Herrick jo je odprl ob desetih dopoldne. Pozdravil je vse navzoče in prosil, naj bi vse točke dnevnega reda razmotrivali stvarno in tako pripomogli SMZ do boljšega uspeha.
Navzoči so bili vsi razen J.
onemu, ki ga je vedno ščitil. Bil pa je tako preprost v svoji duši, da ni niti od daleč slutil, kako bo to odkritje moglo spremeniti njegovo življenje. Nadaljeval bi s svojim delom v domu pri “Štorklji”, kjer je dovršil vajeniška leta in je zdaj, dasi še mlad, prvi med izkušenimi delavci. Ta iznajdba mu pomore, da postane čez nekaj let mojster. Pozneje morda, ničesar ni mogoče reči, lahko tudi gospodar.. . Kdo ve? .. .
(Dalje prihodnjič.)
Leskoveaj Louisa Er,ste, Andya Kocjan, Johna Juvančiča in Louisa Samsa.
Po ugotovitvi sklepčnosti je bli prebran zapisnik zadnje celoletne seje od 4. februarja 1962 in sprejet brez vsakih dopolnil in popravkov.
Sledila so poročila odbornikov. Predsednik ni imel nobenega poročila, 1. podpredsednik tudi ne. Glavni tajnik je poročal o stanju članstva SMZ in o stanju blagajne, blagajnik o svojem delu. Njegovo poročilo se je strinjalo s poročilom tajnika.
Nadzorni odbor poroča, da je vse natančno pregledal in našel vse v redu in pravilno knjiženo. Poročila porotnikov ni bilo., Prav tako ni bilo poročila o atle. tiki. Nedokončanih zadev ni bilo nič.
Nove zadeve: Ker je 2. nadzornik J. Grdina odstopil, je bil imenovan za 2. nadzornika Joe Ponikvar. Glavni predsednik je poročal, da bo šel v kratkem v Banberton, da
Knjižnica brez knjižničarjev
Pri tehniški visoki šoli v Delf-tu na južnem Nizozemskem so uredili knjižnico, ki posluje avtomatično na tekočem traku.
J
Študent, ki hoče dobiti določeno knjigo, poišče v katalogu njeno številko, ki jo potem zavrti na plošči, podobni telefonski številčnici. V skladišču se sproži naprava, ki deluje na elektromagnet in potisne knjigo na tekoči trak. Pomanjkljivost je v tem, ker je treba v čitalnici nakopičene knjige ročno polagati na določena mesta, označena s številkami.
prosil tajnike podružnic, da naj povedo članom podružnic glede polic, da naj pazijo, da bodo te podpisane in označene v katero kategorijo spadajo.
Kdor se je javil pri vstopu za mlajšega, je njegova krivda. Pravila govorijo za vse enako. Br. German od Podr. št. 14 poroča, da ima neke neprilike pri št. 14 in prosi br. gl. predsednika in br. gl. tajnika, da bi prišla na sejo Podr. št. 14 ter razložila in pojasnila članstvu, kaj govorijo pravila o uradnikih in njihovih dolžnostih.
Ker je dnevni red izčrpan) je uredi še nekaj 'predsednik ob 11:30 dopoldne formalnosti pri Podružnici št. 1. 'sejo zaključil.
Ker je glavni tajnik večkrat |	Damjan Tomažin, zapis.
. VfJ>stiti njega samega o tej
Najdbi, preden bi vam to njim zaman iskali, in da . je a2°del, da bi dobili od njega mogel tako pripraviti veselje
VESOLJSKA SOLA >— Dr. L. Steg. vodja vesoljskega raziskovalnega središča Gene-ral Electraic Corp. in dr. F. M. Branleg od New York Hayden planetarija razliczid^la skupini mladih obiskovalcev model rakete in vesoljskega vozila Apollo, ki bo pon*slo prve ameriške astronavte na Luno.	. -*•
Opij v kuharjevem kovčku
Mednarodna policija je zasledila tihotapce mamil na
britanskih vojnih ladjah.
Britanski in ameriški detektivi so prišli na sled mednarodnim tihotapcem, ki so si izbrali britanske vojne ladje kot sredstvo za prevoz svojega blaga za nezakonite kupčije. Preden je britanska križarka “Belfast,” ki je priplula iz Singapora, pristala v San Franciscu, kamor je bila namenjena na prijateljski obisk, so odkrili na ladji doslej •največjo množino mamil v dolgi zgodovini mednarodnega tihotapstva te vrste: okoli 25 kg opija in heroina v skupni vrednosti pet milijonov dolarjev na črni borzi.
Nekaj dni kasneje so prišli v Singaporu na sled petim kilogramom opijaj skritega v ladji, ki jo uporabljajo za plavajoče skladišče. Že letos marca so našli na krovu fregate “Crane,” ki se je po daljši plovbi in bivanju na Daljnem vzhodu vrnila v matično pristanišče Portsmouth, okoli sedem kilogramov opija. Pariška policija je prijela Američana Davisa, ki se je izdajal za zastopnika tobačnih plantaž, v resnici pa je trgoval z marihuano, ki so jo našli pri njem okoli 20 kg in ki so jo prav tako pripeljale britanske vojne ladje.
Pomočniki mednarodnih tihotapcev so bili na britanskih vojnih ladjah predvsem hongkonški in singaporski domačini, ki so zaposleni kot kuharji, sobarji in strežniki in ki jih je — po izjavi predstavnika britanske ad-miralitete — na angleških vojnih ladjah skupno kakih 800. Ti ljudje veljajo za civilne nameščence britanske mornarice ven-dar velja na krovu tudi zanje vojaška disciplina.
Rekordna najdba je uspela Britancem zaradi namiga ameriške policije. Singaporski pošiljatelj je naslovljencu iz San Francisca napovedal pošiljko v šifriranem pismu, ki so ga prestregli ameriški detektivi. Zaradi teh podatkov so oficirji pregledali ladjo nekaj dni pred odhodom v San Francisco. Mamilo so našli v prtljagi dveh hong-konških kuharjev, razen tega, pa so odkrili v vreči sladkorja tudi diamante, vredne 75,000 dolarjev in prav tako namenjene tihotapski kupčiji.
-----o-----—
Stari telefoni spet v modi
Ko se je začelo pred prvo svetovno vojno naglo širiti telefonsko omrežjej so Švedi, ki takrat še niso imeli lastne industrije te vrste, naročali telefonske aparate v ZDA, ki so imele veliko zalogo zidnih telefonskih skrinjic, ker so se tam naglo uveljavljali namizni telefoni.
Švedska je poceni kupila množico stenskih aparatov, ki pa so jih zdaj tudi v tej deželi povsem izpodrinili namizni. Starine so romale v poštna skladišča.
Nedavno je v ZDA izbruhnila pravcata mrzlica navdušenja za starine, tudi za stare telefonske aparate. Pa se je nekdo spomnil, da imajo Švedi veliko zalogo, in tako zidni telefoni potujejo čez morje tja, od koder s opri-šli pred desetletji, le da iinajo zdaj kot “starina” znatno višjo ceno.
Moški dobijo delo
Izkušeni urarji
Stalno delo pri ugledni obrtni trgovini za sposobne osebe, izvrstni delovni pogoji. 5 dni tedensko. Za oseben sestanek kličite HE 1-0628.
(184)
Na tujem rojeni ameriški državljani
Na ozemlju ZDA živi 9.7 milijona ljudi, rojenih v drugih deželah. Po materinem jeziku so večje skupine razvrščene takole: 1.8 milijona Angležev in Škotov, 1.3 milijona Nemcev, 1.2 milijona Italijanov, 760 tisoč Špancev, pol milijona Židovj ki govorijo “yiddish,” 330,000 Francozov in 277,000 Rusov.
------o-----
— Izdelovanje plastičnih snovi se je začelo tovarniško v ZDA leta 1869, ko so iznašli celuloid.
MAU OGLASI
HIŠE NAPRODAJ Blizu Sv. Vida
Tri-družinska, 6-4-2, 5 - sobna enodružinska in garaža, na lepo zasajenem lotu. Veliko senčnatega drevja in vrtnic. Bakrene cevi, aluminijasta zimska okna in vrata. V popolnoma dobrem stanju. Lep dom za veliko ali malo družino, plus dober dohodek. Prvovrstna okolica. Kličite za sestanek.
5-sobna enodružinska Vse sobe spodaj, moderna kuhinja in kopalnica, ograjen lot, cena $8,500.
8-sobna enodružinska Novi plinski furnez, garaže, potrebna dekoracije, $9,000. Dajte ponudbo. Se mora prodati zaradi zapuščine.
Dvodružinska, 5-5 Dve spalnici spodaj, tri zgoraj, dva nova plinska furneza, dve garaži, lep lot, čisto in dobro o-čuvana hiša, $13,800.
J. P. MULL ASSN. Realtors	UL 1-6666
___________ (182)
Stanovanje oddajo
Štiri neopremljene sobe zgoraj, s kopalnico in plinskim o-grevom oddajo v najem. Vprašajte spodaj na 16001 Arcade Ave.	(179)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
tony kristavnik
Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
V	najem
Štiri sobe in kopalnica na 952 E. 70 St.	—(180)
Sobe oddajo
Pet sob in kopalnica, na novo dekorirano. $50 mesečno, na 849 E. 93 St. Kličite MU 1-7931 zjutraj.	(180)
V	najem
3 sobe in kopalnica, zgoraj, se oddajo, opremljene ali neopremljene, na 1148 E. 63 St. Tel.: EN 1-3037.	(180)
Sobe oddajo
Štiri sobe, spodaj, oddajo mirni družini, v Collinwoodu. Kličite KE 1-2486 po 6. uri. 1272 E. 168 St.	—(180)
Stanovanje v najem
Pet na novo dekoriranih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer.
_______ (188)
Iščejo stanovanje
Zakonski par srednjih let išče 5 ali Q sob v fari sv. Vida. Kdor ima kaj naj sporoči naslov v našem uredništvu.
(183)
Naprodaj
Naprodaj je še dobro ohranjen 21” Admiral televižen. $ 58.00. Kličite 481-5463.
(181)
Stanovanje v najem
Šestsobno stanovanje oddamo, spodaj in zgoraj, klet, podstrešje, vse samo zase, v dvodružip-ski hiši, odraslim. 6205 Carl Ave. HE 1-2497.	(183)
733 Quilliams Rd. South Euclid
Šestsobna Colonial hiša naprodaj. 3 spalnice, V/z kopalnica, priključena garaža, lepo zasajeno. $23,900 EV 2-2155.
(182)
HENRY BORDEAUX:
Zametene stopinje
Bilo je mrmranje, ne človeški glas, in vendar ni skoz odprtino zgrešil Mark niti zloga. Tudi v slabosti in bojazni je bolnica govorila jasno; njen glas je bil le nekoliko tih in je trepetal. Še drugi glas, moledujoč in zgovoren, mu je udarjal na uho in se hipoma mešal s temi glasovi in mu zaživel v spominu. Zopet je videl svojo ženo na pragu hiše, iz katere jo je bil spodil. Videl jo je v črni žametasti obleki, ki jo je obrobljala motno rdeča kožuhovina in jo jasno izdajala. Vračala se je od ljubimca in ustnice so ji bile še vse mokre, skoraj krvaveče od njegovih poljubov. In pozneje so jo našli gori v mrzlem snegu, ko je ležala ob tem ljubimcu in bila zvezana z njim, zvezana kakor za vedno. Sovraštvo in čut ponižanja, o katerih je mislil, da ju je bil že za vedno premagal, sta se vrnila z nezmanjšano silo samo zato, kei je zopet slišal njen živi glas. Sam ni vedel, kako je napravil še nekaj tistih korakov, ki so ga ločili od njej, in že je bil v sobi ob vznožju postelje. S kakšnimi čustvi se je pripravil na to svidenje! Redovnica, ki je bedela ob bolnici, ga je prva opazila; odšla je mimo njega iz sobe. Za njo so se zaprla vrata. Priorja je ta prehitra vsiljovost nekoliko vznemirila, približal se mu je, kakor bi ga hotel zadržati. Toda Mark je sam obstal, kakor bi mu bile noge prikovane, in čezmerno odprte oči so iskale posteljo, kjer je ona tožila. Med njima pa je nastal molk, strašna puščava molka.
“Otroka”, je rekel končno oče Dornaz in prekinil to grozeče pričakovanje, “Bog vaju čuvaj!”
Tudi on je počasi odšel in Mark in Tereza sta ostala sama. Nihče od jniju še ni bil spregovoril.
Večkrat si napačno predstavljamo resnično življenje, ko pa stoji pred nami, čakamo in ga nočemo spoznati, ker je tako različno od naše domišljije in ker je njegova preprostost čisto drugačna ko naše razburjeno pričakovanje.
Iskal je pred seboj poraženo sovražnico, ki bi ji narekoval pogoje; v veliki beli postelji pa je našel ubog, shujšan in od bolesti razjeden obraz z ovenelo kožo in ožganimi ustnicami, —-prav nič več ni ostalo od nekdanje miline. Po traku, ki ji je ovijal čelo, je opazil, da so ji
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
HOWARD RIDGE AREA —
BY OWNER
2	Bedrm. Townhouse, Fenced yard
beautiful open view and unusual privacy. Air cond. Appls. crpt. pvt. parking. Asking $21,000. 7510-B NO. BELL. — RO 4-0106.	(180)
NORRIDGE —	1% Story brick
bungalow, 7 Rooms.
4 bedrms. din. rm. Lge. front ran., IMt bath, full bsmt.; end. porch. H. W. Gas heat. Low taxes, Nr. schools and churches. By owner. GL 3-2525.	(180)
3	FLAT — By owner. Inc. $124.
Mo. plus owners apt. Tenants heat. A-l condition. Newly tiled thruout. $20,850. Phone 521-4365.	(180)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — 2 Story bldg.
25’ extra lot.
Hall and kitchen in rear. 6 Rm. above. Hot water, Oil heat. 2 car gar. Storage shed. Est. 14 yrs. (owner retiring). 5500 W. 2500 S. — TO 3-9775.	(180)
morali odrezati lase zaradi krvi, ki se je v njih strdila — o tiste lepe in mehke njene lase, ki so trepetali ob najmanjši sapici in so ji padali skoraj do tal. Pred seboj je videl le še majhno, ubogo stvarco, kup zmu-čenega mesa, iz katerega je zbežalo vse življenje in se zateklo v oči, njene temne oči, ki so prosile, obupno moledovale in iz katerih je odseval strah.
Ni se zavedal svojih čustev, ki so ga prevzela, in sam nr vedel, kaj prinaša: osveto svoji ljubezni in svojemu ponosu ali odpuščanje, svečano in zaničljivo odpuščanje, ki varuje ponos in v katerem ni ljubezni — ali ono drugo odpuščenje, ki se druži z našo čustvenostjo in našimi željami in v katerem telesno objemanje utopi duha. Da, prav to je prinašal, slučajno kakor žetev, ki je nismo sejali; in kakor več ne bi poznal samega sebe, je hipoma pokleknil ob postelji in zajecljal:
“Terezika moja, koliko si prestala!”
Oči, temne oči, so moledovale, so se napolnile s solzami, ki so polzele po uvelih licih. Tudi ona ni kaj takega pričakovala in bilo ji je kakor ob požirku pijače, ki jo je izpila po onem smrtnem boju.
“Vi...”, je mrmrala, “ti si prišel?”
CHICAGO. TU.
REAL ESTATE FOR SALE
NORTHWEST SIDE — BY OWNER
2	Flat, 5-6. Auto, oil heat, 2 car gar. Enclosed porch, basement. Storms & screens. Landscaped lot. $19,000. Come See It At 2312 No. Gimbel.
(181)
GLEN ELLYN — BY OWNER Two Family home. 2 bedrms. each. Brick Colonial. Screened door, strms. and screens. 2 car brick gar. Landscaped lot. Nr. schools, shopping, transp. $23,900. HO 9-7781.	(181)
PARK RIDGE — 2 Bdrms. up, 1 down. Alum, siding. Lot 50x150. Heated porch, good for family rm. Gas ht. Full bsmt. Newly dec. 3 Blks. W. and 3 Blks. So. of “6” Corners. Air-conditiomer. Drapes. 1% tile bath. IVi car gar. Nr. everything. Priced for quick sale by owner. PH. 823-3527.	(182)
IVi STORY — By owner. 5-4, Gas heat. Close to schools, churches and transportation. $19,800. 1919 N. Keeler, SP 2-1439.	(180)
MAYWOOD — North. 8 rm. brick bungalow, 4 bedrms, 1% baths, fine bar in rec, rm. Summer kitchen in bsmt. 2 fireplaces, 2 car gar. side dr., nice section of town. $22,000. Owner. FI 3-4723.	(182)
AUSTIN — 2 STORY BRICK
3	Apartments, 1 store. 2 car garage.
Auto oil heat. Excellent transportation. By owner. $29,000. SO 8-9464.	(180)
BY OWNER — 6 Large rooms, 3 bedrms. — Face brick California Ranch. Fireplace, Forced air gas heat. Att. carport. Storms & scrns. Close to everything. $29,900. SP 5-2604.	(181)
BY OWNER — Vic. Foster-Pulaski. 6 Rm. brk. bung. Enel, porch. Tile kitchen and bath. H. W. Oil ht. Side dr. 2 car gar. Lot 50x131. Mid 20s. Call Eves. KE 9-1358.	(181)
LEAVING TOWN — MUST SELL SIDED 6-5-4.
Full bsmt. Auto. h. W. heat. S. S. 2 car gar. $180. mo. inc. plus furn. owner’s flat. Many extras. Nr. Fullerton — Racine. $18,900. EA 7-5020 aft. 5.	(181)
Prijel -jo je za roko, ki je mrtva počivala no odeji.
“Kako ne bi bil prišel? Saj si me klicala.”
Ni se več spominjal svojega odlašanja in svojega upora. Prihitel je na pomoč bitju, ki je bilo v obupu in ki se je njemu zaupalo. In govoril ji je nežno, prav tesno ob njej, kakor govorimo bolnici, ki je ne smemo vznemirjati, da se ji mrzlica znova ne povrne. Vstal je in se sklonil nad njo ... Napol se je pomirila. V prenapeti volji še živeti — to voljo je ta sprejem še povečal — in v pogumu, ki ga je bila že pokazala, se je ona — ne on — prva spomnila preteklosti.
“Da”, je rekla, “klicala sem te. Klicala sem te, ker sem že skoraj umirala. Nisem hotela oditi tako, saj razumeš. Potem pa nisem umrla. Toda nisem jaz kriva.”
Ob teh zadnjih besedah se je skušala nasmehniti, pa je bil v smehljaju njen obraz še grši. Že je oni odgovoril:	:
“Tako sem se bal med vožnjo.”
“Bal?... Česa?”
“Da te ne bi več našel žive.” “Oh!”
Zamižala je. To pot si ni upala iti dalje. Trepetala je v blaženem upanju. Vsa je odmrla v prihodnost, ki se je pripravljala in v katero je zopet verovala. In na ustnicah se ji je porodilo ime, ki ga je klicala njena duša in katerega še ni bila izgovorila.
Oni je nadaljeval: “Zdaj vem, da si rešena. Toda mnogo počitka boš še potrebovala. Stregli ti bomo, boš videla, vse bo še dobro.”
“Da, zelo si dober!”
Spomnil se je na pripovedovanje Mihaela Monestierja in brez pomisleka se je odločil: “Nastanil bom vaju obe v Caux.” Ni vedela, ali je prav razumela, in boječe je vprašala: “Obe?”
“Seveda. Julka je tudi tu.” “Julka!”
V tem kriku je bilo odrešenje matere, kakor bi bila znova dala življenje svojemu otroku. In moževo roko, ki je še vedno držala njeno, je dvignila k ustnicam.
“Prijatelj moj!... Mark! Torej si mi zares... odpustil?” “Tiho!” je zapovedal Mark z gospodovalnim in obenem nežnim glasom, da se mu je čudil sam, kakor bi poslušal nekoga drugega — nekoga drugega, ki je imel v sebi moč odpuščenja, duhovniško moč.
Odtegnil ji je roko in položil prst na ustnice, da bi še bolj poudaril svojo zapoved, naj molči. Nato pa je dostavil:
“Ne govoriva nikoli več o tem! Nikoli, nikoli!”
Trdno in svečano se je obvezal. Ni se pripravil na to; trenutek ga je bil prevzel in ga dvignil nad njegove moči. Zdelo se mu je, da je za vedno izbrisal one težke čase iz njunega
IZ ŽEPLENK — Neki brivec v Tokiu na Japonskem je zgradil iz vžigalic model znane pagode, kot ga vidimo na sliki.
življenja. Dvignil se je nad nemirno ozračje dvoma, duševne in srčne zbeganosti in je dosegel kraj, ki je določen notranjemu miru in resnobi — kakor po dolgi poti nič več ne pazimo na poslednje korake, v trdni zavesti, da je pred nami vrh, in smo mahoma na ravnici, kjer nam polni pljuča zrak, ki je lažji in ostrejši, kakršnega še nikoli nismo vdihavali. Obšla ga je nova radost, svetla in neizmerna, ki ga je vsega prevzela, a mu ni vzela razsodnosti. V tem veselju so se mu živci pomirili, namesto da bi ga vsega pretresli. Vanj se je naselil mir, neka svežost bistre vode — po dolgi vrsti spominov, ki so ga bili mučili med vožnjo, po solzah v prečuti noči, ko je iskal
po nevšečnem jutru in neusmiljenem izpraševanju edino okno, ki je še ostalo razsvetljeno. Tudi v ljubezni ni bil nikoli bolj srečen: kakor je žena ponosna, ko zasliši prvi klic življenja, ki ga je v bolečinah porodila, tako je tudi on občutil trepet duše, ki jo je znova odkupil, in ta nepozabna minuta mu je obilo poplačala vse prestano trpljenje.
Ta mir, v katerem se je sprostilo vse njegovo bitje, se je širil tudi okoli njega; tako je bil prepričan o tem, da je videl njegov odsev tudi v ženinih očeh? Sklonil se je nad njo, toda videl je le ubogi, zmaličeni, brezizrazni obraz — bolnica je bila veke zaprla. Pazljivo' je motril ta bedni obraz brez lepote in brez izraza. Rad bi ji bil polju-
the happy family
...is the FAMILY that SAVES REGULARLY!
All SAVINGS DtPOSIUD THROUGH
OCTOBER 15th /fAKN Intcrcst from
OCTOBER 1st
. end NOW there ertfs
iNeighiorhsotf iOffices ....
MAIN OFFICE 013 East 185th Street IV 1-7800
EUCLID OFFICE 25000 Euclid Avcnuo AN 1-1200
ST. CLAIR OFFICE 6235 St. Clair Avenuo HE 1-5670
LAKE SHORE OFFICE 26000 Lake Shore Blvd. RE 1-1200
f'orlXTRA Convenience—ItlCUD and LAKf SHORf OFFICfJ OPfN StlURDAYS
'Til 2:30 P/M.'fV/osr.'diMoah'ays).
POTUJOČI IGRALEC NA HARFO — Slika kaže ene-ga zadnjih potujočih igralcev na harfo v \Avstriji. Hodi iz kraja v kraj in igra po 'gostilnah in Imanjših gostiščih.
TEKMA V POŽREŠNOSTI — .Robinu in Jean Wilde v Paiersonu, N. J., so dali velikanski sendvič “podmornica” z nalogo, da naj ga čim prej pospravita '— vsak bd svojega konca.	,
bil rane, toda kadar se srca srečajo, je vsaka nežnost odveč. Čez nekaj hipov se je začudil tem vekam, ki se niso odprle, nato pa se je zbal, da so se morda za vedno zaprle.
“Tereza!” je poklical.
In zopet je videl oči, te velike oči, ki so bile še pravkar polne žalosti, v katerih pa je zdaj počival mir, kakor si je on 3elel. Brez besede, brez giba sta se znova našla tesneje nego v ljubezni in smrti. In prav je bilo tako.
Ona pa se še vedno ni zge-
nila in še vedno je molčala. Zavedel se je, da jo je to snidenje prehudo streslo, in zdaj je sam prosil odpuščenja, kakor da je bil nasilen:
“Gotovo si zelo trudna. Naj li odidem? Vrnem se pozneje. AH pa naj ostanem tu, tih in miren tam v kotu?”
“Ne, ne, prijatelj moj! Saj ni trudnosti v meni. Ne morem ti povedati... Tako mi je dobro, tako dobro!”
Položil ji je roko na glavo, tja nad trak.
(Dalje prihodnjič.)
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway
Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovernost. Na razplago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEndcrson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

1893
1962
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem \'n znancem, da se je Bogu dopadlo in je vzel k sebi mojega ljubljenega soproga, našega dobrega očeta in brata
Frank Filipovič
ki je vdan v voljo Stvarnika, previden s tolažili svete vere, izročil Bogu svojo blago dušo dne 26. julija, truplo smo pa izročili materi zemlji 30. julija 1962 na pokopališču Kalvarija.
Dragi soprog, oče in brat, je bil doma iz Žumberka na Hrvaškem. Prišel je v Cleveland z materjo pred 60. leti in živel ves čas v Newburgu med Slovenci v fari sv. Lovrenca. Do upokojitve je bil zaposlen pri mestni cestni železnici kot voznik busa 39 let.
Z veliko hvaležnostjo se želimo zahvaliti Father Slap-šaku za obiske na domu v času bolezni in večkrat prine-šeno sv. obhajilo na dom, tudi malo pred odhodom v bolnišnico.
Naša iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj prerano umrlega očeta.
Najlepša hvala vsem, ki so ob krsti položili krasne šopke cvetja in tako okrasili njegov zadnji dom na zemlji.
Hvala Father Baragi za opravljene ganljive pogrebne obrede. Hvala Father Slapšaku in Father Lekanu za asistenco pri sv. pogrebni maši.
Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili do groba.
Hvala vsem, ki so blagega pokojnega očeta kropili, molili za njegovo dušo in ga priporočali božji milosti.
Hvala članom Društva Najsvetejšega Imena, ki so za njega molili sv. rožni venec v cerkvi in v pogrebnem zavodu.
Hvala St. Lawrence Post 553 iza molitve ob krsti. Hvala Polish Legion of America 58, za slovo od pokojnega in za darovano sv. mašo.
Hvala dobrim sosedom, Mrs. Irene Mizik in drugim, ki so nabrale darove za skupni venec in za sv. maše. Vsem naj bo Bog plačnik.
Iskrena hvala nosilcem krste. Hvala Ralph Godec za zapete žalostinke.
Hvala Louis in Donald Ferfolia pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba, za tolažbo in vso naklonjenost.
Vsem, ki so bili nam v času velike žalosti v pomoč in tolažbo, smo iz srca hvaležni. Bog, ki vse dobro plačuje, naj bo vsem obilni plačnik. Vaše dobrote ohranimo v hvaležnem spominu.
Ti moj ljubljeni soprog! Naš dobri oče! Kako smo imeli veselo življenje, dokler si bil zdrav. Nad 43 let sva skupaj živela v pravi zakonski ljubezni. Sedaj je naju telesno ločil Bog, ki je Gospodar našega življenja, ali ljubezen do Tebe ohranimo vsi v svojem srcu. Res je sedaj hiša prazna, odkar Te več med nami ni. Bila je tako prijazna ali sedaj se nam pusta zdi. Toda ukloniti se moramo božji previdnesti. Saj, kar Bog stori, vse prav naredi. Le eno Te še prosimo, naš ljubi in dobri oče. Prosi Boga, da bi tako živeli, da kadar se iz sveta ločimo, da se pri Tebi v nebesih združimo. Naj Ti bo lahka ameriška zemlja, v kateri sedaj počivaš. Počivaj mirno v jamici in na svidenje nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
MARY FILIPOVIČ, soproga RAYMOND, sin	DOLORES, snaha
BEATRICE, por. HORSCHLER, MARY, por. PABIJAN,
hčeri
ZETJE, VNUKI, VNUKINJE ANTON, brat	ANNA STACK, sestra
OSTALO SORODSTVO'
Cleveland, O., 19. septembra 1962.