J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka slane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohiman. štev. 12. V Ljubljani, 30. junija 1927. Leto XLIV. VSEBINA: Superfosfat in ajda. - Lepa in slaba pšenica. — Kisle, lužninaste in nevtralne zemlje. —* Poletno obdelovanje zemlje v hmfiljniku. — Pomisleki pred novimi vinogradi. — Odgovor „0 dolgosti ključev". — Več zanimanja. — Poučni zlet malonedeljskih kmetov. — Sadjarski tečaji v radovljiškem okraju. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko - šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Književnost. —- Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Superfosfat in ajda. Napreden gospodar skuša posebno v današnjih težkih časih zvišati pridelke pri vseh kulturnih rastlinah; to velja tudi za ajdo. Brez umetnih gnojil pri ajdi pa ni mogoče doseči večjih pridelkov. Varčevanje z izdatki za umetna gnojila ni na mestu! Superfosfat je na vsak način ono gnojilo, ki nam v zvezi s kalijevo soljo daje zlasti pri ajdi čim višje pridelke. Ne zadostuje namreč, če samo zemljo dobro obdelamo ter uporabljamo zdravo in čisto seme, treba je tudi ajdi nuditi zadostne hrane. Lačna zemlja — slaba žetev — to je star pregovor. Po superfosfatu postane ajda bolj čvrste slame ter ne poleže rada. Superfosfat povzroča, da ostane ajda zdrava in vztrajna proti boleznim. Le s superfosfatom gnojena ajda napravi kleno, debelo in težko zrnje. Kalijeva sol pa pospešuje razvoj cvetja, omogoči hitrejše ocvetenje in bolj zgodnjo zoritev. Za 1 ha (1% orala) vzamemo 300 kg super-fosfata in 150 kg kalijeve soli, ki ju potrosimo po njivi, zorani za ajdo in ju zabrananm Cena superfosfatu je v vagonskih pošiljkah za 100 kg 90 Din na vsako postajo, na drobno v Ljubljani pa po 92 Din. Kalijeva sol stane v Ljubljani 170 Din za 100 kg. Kmetovalci! nabavite si pravočasno potrebna umetna gnojila za ajdo in to najlažje potom svojih podružnic ali pa naravnost pri Kmetijski družbi v Ljubljani. K. Lepa in slaba pšenica. Sedaj je čas, da ogledujemo pšenico po naših njivah in jo ocenjujemo glede njene rodovitnosti in vrednosti. Pri pšenici vidimo nekaj sličnega kakor pri živini. Po nekaterih njivah je pšenica lepša kakor po drugih, ima bogato in daljše klasje in obeta dosti več pridelka kakor po drugih njivah. Pri živini vidimo ravno to. Po nekaterih hlevih je dosti lepša in boljša kakor po drugih. Vse to so naravne posledice našega hotenja in našega dela. Če imamo skrbno obdelano, plevela čisto in zadosti vgnojeno polje in če sejemo skrbno odbrano pšenico, je čisto naravno, da bomo pridelali tudi lepšo pšenico. Razen tega prenaša pše- nična rastlina svoje lastnosti ravno tako na svoje potomstvo kakor jih prenaša živina na svoj zarod. Vse kaj drugega je, če sejemo pšenico, pridela no j na dolgem in polnem klasju, ki je štelo na sebi po 19 do 21 dobro razvitih klaskov, kakor če sejemo pšenico, ki je imela le kratko klasje s 13 do 15 klaski in če še ti niso bili dobro razviti. Prav zato se pa danes tako priporoča odbiranje semenskega klasja že zunaj na polju, da dobimo najboljše zrnje za seme. Napreden in vnet poljedelec se tega dela, ki ga lahko opravi ob žetvi, ne bo vstrašil, če mu je na tem, da svoj pridelek v vsakem pogledu izboljša. Le žal, da je veliko takih, ki si ne vzamejo ta trud in ki pričakujejo ves uspeh le od tuje sorte. Če jim pšenica dobro ne plenja, se izgovarjajo na to, da se je izrodila (degenerirala) in je treba zaraditega seme premeniti in od drugod dobiti. Tudi pri živini delajo tako. Veliko bolje bi pa bilo, ako bi potrebno seme sami izboljšali s skrbnim odbiranjem. Veliko več bi to izdalo, kakor pa, da naro-čujejo seme iz tujih krajev, ki nam večkrat že prvo leto odpove. Pomisliti je, da je od drugod dobljeno seme ravno tem potom izboljšano in da je vrhutega razvajeno na druge ugodnosti. Poglejmo pšenično klasje po njivah. Na vsaki njivi lahko opazimo bolj razvito in slabše razvito klasje. In če pogledamo malo naprej po sosednjih njivah, borno našli, da imajo nekateri posestniki veliko lepšo pšenico kakor drugi. Skušajmo jih posnemati! Skušajmo seme zamenjati, če si ga ne upamo sami izboljšati. Na poplemenitev domačega semena je največ dati in če bomo razentega še zemljo skrbno obdelovali in pravilno kolobarifi, potem ni nobenega dvoma, da nam ne bi domača pšenica vsaj tako bogato obrodila kakor razne tuje sorte, ki jih naročujemo iz tujih krajev. R. Kisle, lužninaste in nevtralne zemlje. V zadnjih letih se v inozemskem kmetijskem slovstvu mnogo razpravlja o kislih, lužninastih in nevtralnih zemljah. Temu vprašanju se upravičeno pripisuje precejšnja važnost, kajti stanje zemeljske kisline izredno vpliva ne samo na rast in razvoj kulturnih rastlin., temveč tudi na razširjevanje plevela m rastlinskih bolezni. Danes so nam pojasnjeni marsikateri pojavi, ki srnoi jih sicer zc prej poznali, nismo jim pa vedeli pravega \zroka. b poskusi se je dognalo', da so rasthne, ki ljubijo kisso zemljo, drugim je pa ta strup; nekaterim rastlinam prijajo bolj lužninaste zemlje. Končno imamo pa tudi nevtralne zemlje, ki stojijo nekako v . sredini med kislimi lin lužninastimi in se nasproti rastlinam ene in druge vrste obnašajo nerazločno, t. j. nevtralno ali indiferentuo. V glavnem so „kisla" tista zemljišča, ki so revna na apnu. Navadno se nahajajo v ravnini in vsebujejo mnogo nerazkrojene sprstenime (humusa). „Lužninasta" zemljišča so pa bogata na apnu, večinoma leže v višjih položajih in so bolj suhega značaja. Vešče oko bo s precejšnjo natančnostjo znalo razločevati med obema vrstama zemlje že po izgledu setve, posebno pa po plevelu. (V Sloveniji imamo največ kisle zemlje na Ljubljanskem barju, potem na ptujskem polju in v raznih dolinah, kjer je bolj težka zemlja.) Večina naših kulturnih rastlin ima najrajše nevtralno zemljo ali pa le tnalo lužni-nasto oziroma kislasto (žita, koruza i. dr.). Nekatere rastline so pa izrazite ljubiteljice kislih zemelj (n. pr. krompir), drugim pa prija lužninasta zemlja (detelje in stročnice). Večini rastlinskih bolezni prija kisla zemlja (posebno rja), zato je umevno, zakaj jc pšenica v višjih legah skoraj vsako leto zdrava in donaša kleno zrnje, na nižje ležečih njivah pa skoraj redno rjasta in rodi le puhlo klasje in drobno zrnje. Za kmetovalca je velikega pomena, če ve, je-li je njegova zemlja kisla, nevtralna ali lužninasta, kajti šele tedaj bo znal »svojo zemljo zdraviti". Najbolj škodljiva je pač kisla zemlja. Zdravimo jo pa lahko, če ji dodamo apna in je ne gnojimo s takimi umetnimi gnojili, ki so samanasebi kisla. Temeljito jo pa ozdravimo šele tedaj, če jo dodobra osušimo in prezračimo z globokim obdelovanjem. Preden pa začnemo zemljo zdraviti, jo moramo proučiti in preskušati, da na podlagi tega določimo, koliko apna potrebuje in katere rastline naj na njej gojimo. Tako preizkuševanje zemlje je naloga državnih kmetijsko-kemrjskilh postaj, ki imajo podajati kmetovalcem v tem pogledu primerne nasvete. Vsak poljedelec si mora biti na jasnem, da je ves njegov trud pri obdelovanju in gnojenju kisle zemlje zaman, če prej na en ali drug način ne odpravi njene kislosti. Že neštetokrat je namreč ugotovljeno dejstvo, da na kislih zamočvirjenih zemljah ne koristi nobeno umetno gnojilo. Odtod izvira tudi največkrat pritožba, da umetna gnojila ne učinkujejo. Toda po vojni je bilo še nekaj drugega neizpodbitno ugotovljeno. Kmetovalci v naprednih državah so v vojnih in povojnih letih ne samo zanemarjali zdravljenje kislih zemelj, ampak jih s pogrešnim gnojenjem celo še bolj okisali. Tako so n. pr. nemški kmetovalci po vojni sklenili za gnojenje svojih njiv kot dušičnato gnojilo rabiti predvsem žvep!eno-kisli amoniak, ki se proizvaja v Nemčiji. S tem so hoteli omejiti uvoz „dragega" čilskega solitra, ki se je pred vojno v velikih količinah uvažal v to državo. In res so dosegli, da se je uvoz tega gnojila znatno znižal. Posledica pa je bila, da jim je vsled uporabe žvepleno-kislega amo-niaka postala zemlja tako kisla, da se je zaraditega pridelek zmanjšal pri pšenici za 24.06 odstotkov, pri ječmenu za 22.54%, pri ovsu za 28.37"',, pri rži za 22.80%, pri krompirju za 17.50% in pri sladkorni pesi za 19.47!?. , Odsek za umetna gnojila v pruskem kmetijskem ministrstvu je dne 15. oktobra 1926. 1. obdržaval svojo enoinsedemdeseto sejo. Na njej je drž. ped-tajnik dr. Ranim nujno opozarjal prisotne na nevarnost, ki jo povzročajo fiziološko-kisla umetna gnojila, posebno pa žvepleno-kisli amoniak. Pri tem se je skliceval tudi na ugotovitve raziskovanj slovite angleške preizkusne iiostaje v Rothamstedu, ki dokazujejo, da stalna uporaba žvepleno-kislega arnoniaka tako močno okisa zemlje, ki so satne-nasebi revne na apnu, da postanejo sčasoma popolnoma nerodovitne. Ta strokovnjak nujno priporoča nemškim kmetovalcem.. naj zopet v večji meri uporabljajo čilski soliter, četudi ga morajo uvažati. Nadalje trdi, da to gnojilo glede svoje učinkovitosti visoko nadkri-Ijuje vsa ostala dušičnata gnojila, ker ga lahko rabimo na vseh vrstah zemlje, ne da bi se nam bilo treba bati okisanja. Kot zdravilo proti) kislosti zemlje svetuje redno apnenje zemlje, kar je smatrati kot temeljni pogoj za uporabo umetnih gnojil. Vobče pa je trositi! čim več dušičnatih gnojil v obliki nitratov (solitra). S temi izvajanji hoče g. Popovič, ravnatelj kmetijske šole v Šabcu v Srbiji, opozoriti kmetovalce in strokovne kroge na pojav kis-lote zemlje in jih vspodbujati, da bi temu vprašanju posvetili večjo pažnjo ter na podlagi navedenih tujih izkustev obvarovali naše kmetijstvo pred morebitno škodo vsled nepravilnega gnojenja z umetnimi gnojili. L. Poletno obdelovanje zemlje v hmeljniku. Prof. inž. V. Sadar. ivled tem, ko hmelj raste, moramo zemljo oko-pavati in ogrniti. S kopjo izpodrežemo in zatremo plevel. Delavci pohodijo zemljo v hmeljniku, dež jo zbije in solnce zaipeče, na površini zemlje se napravi trda skorja; čim težja je zemlja, tem prej se to zgodi. Skorjo moramo takoj zrahljati, kajti tako preprečimo; da bi vlaga ponepotrebnem iz-puhtevala; sicer pa moreta zrak in voda bolje pro^ nicati skozi odprto in zrahljano površino; oboje je hmelju neobhodno potrebno: Okopavamo dvakrat ali pa celo trikrat. Prvič okopljemo, ko smo že postavili droge in ko smo že rozge zadnjič privezali v višini, ki smo jo dosegli, stoječ na stolu, in ko smo že odstranili rezervne rozge. To je navadno koncem maja. Drugič bomo okopali junija in tretjič po potrebi julija. Namesto tretje kopi bomo navadno ogrinjali, odnosno napravil bomo oboje obenem. Težko je reči, kolikokrat je treba okopavati. Umen hmeljar se na to tudii ne bo oziral, temveč se ravna po potrebi: Glavno je, da je zemlja v hmeljniku vedno temna, na površju rahla iti odprta. Če bo hmeljar to stanje zemlje dosegel z dvakratnim ali trikratnim okopavanjem, je pa odvisno od kakovosti zemlje in vremena. Težjo1, slabo obdelano in zapleveljeno zemljo bo moral večkrat okopavati, ob suhem vremenu bo moral prav posebno paziti na to, da bo zemlja na površini vedno rahla, da si konservira vlago. Nikdar ne sme okopavati mokre zemlje in nikakor ne sme čakati, da zemlja ozeleni od plevela. Plevel moramo že v kali zatreti, kajti okopavanje se ne vrši toliko zaradi uničevanja plevela kakor zaradi zračenja zemlje. Če smo pustili, da je plevel visoko porastel, češ da bo pokopan zemljo pognojil, smo že tudi dopustili1, da je plevel napravil mnogo zla: odvzel je zemlji in hmelju veliko hrane, zemljo je že pošteno izsušil in jo je za-senčeval, da se ni mogla tako močno segreti, kakor bi bilo baš v početku zelo koristno za hmeljno rastlino. Razen tega nam je pa za zahvalo še privabil razne škodljivce (polže, gosenice, ušice itd.) in gostil razne škodljive glivice. Okopavamo le z motiko ali pa z motiko in okopalnikom. Z okopal-nikom lahko okopljemo vsaj podolž med redmi; bolje pa je, če moremo- z njim okopavati podolž in počez. Ž motiko bomo v prvem slučaju okopavali le v redeli, v drugem pa celo samo okoli panjev. Za okopavanje hmelja lahko rabimo vsak okopalnik, ki ga že imamo morda za koruzo, peso ali krompir. Veliko je okopalnikov raznih tvrdk: zelo znan je Planet. V Savinjski dolini imajo nekateri k on i premetati rnuogo več zemlje kakor pozneje; kajti spomladi smo pri odgrinjanju panjev spravili med redi mnogo zemlje, ki jo moramo sedaj polagoma spravljati nazaj. V Žatecu obdelujejo zemljo poleti le dvakrat: začetkom maja in začetkom julija. Pri prvem obdelovanju spravijo najprej nekoliko zemlje, ki so jo pri odgrinjanju nakopičili med redmi z obračalnim plugom, nazaj v redi in k rastlinam, ostalo zemljo pa takoj nato z osipalnikom, tako da izgleda po tem opravilu, kakor da stoje panji na gredah. Pri drugi kopi pa zemljo popolnoma zravnajo, nazadnje pa osipljejo. V okolici Uštjeka okopljejo hmelj prvič začetkom junija in pri tem potegnejo polovico zemlje, nagomilane v redi, k rastlinam pa le malo. Drugič okopljejo začetkom julija in pri tem potegnejo pol ostale zemlje z medredja k rastlinam, končno pa pritegnejo še poslednjo zemljo k panjem in tako rastline ogrnejo. V naših južnih hmeljnih okoliših okopavajo prvič aprila-maja, drugič junija, tretjič julija in tedaj osipljejo. Podoba 23. hmeljarji prav preprost lesen okopalnik, ki pa dobro dela in ki ga lahko napravi vsak kovač. Ta lesen okopalnik sestoji iz lesenega okvirja, ki je zadaj 90—100 cm širok in ki nosi 7 motičic. Spredajs je na njem pritrjeno oje, zadaj pa 2 ročici. Lemeži na motičicah so okoli 16 cm dolgi, zadaj pa 13 cm široki. Izboren je tudi Sackov plug za vinograde in hmeljnike značke WB (glej podobo 23) ali D6 KWN (glej podobo 24). Spredaj leži na nosilnem kolescu, vleče ga pa lahko en konj. S tem plugom je mogoče opraviti vsako obdelovanje v hmeljniku. Z navadno opremo rabi za zimsko in spomladansko oranje (7—18 cm globoko) in za od-grinjanje panjev, za letno obdelovanje pa plužno tvn za.rn.enjamo s Posebno pripravo za okopavanje vylX ki ima 5 motičic in 2 noža, ali pa pripravo za pletev (VII), ali pa pripravo (VIII), s katero zemljo med redmi rahljamo in hkrati panje osipljemo. Ža obdelovanje pred sajenjem hmelja ga lahko porabiš telo zemni plus:' če nabaviš posebno plužno Za ročno okopavanje rabimo pri prvi- kopi kraške motike (kopače) z dvema ali s tremi roglji, za poznejšo kop na težjih zemljah pa trikotne, ostre vinogradske hmeljne motike, a na lahki zemlji daljše m široke, t. j. pravokotne in nekoliko vdrte motike. Kjer nismo spomladi orali, moramo prvič oko-Pati kolikor mogoče globoko. Sploh moramo pri prvi Podoba 24. Približno teden dni, preden prične hmelj cve-teti, moramo prenehati z vsakim globljim obdelovanjem zemlje, kajti hmelj poganja v tem času svoje drobne vlaknate korenine vse naokoli plitko pod zemljo in teh koreninic ne smemo na noben način raniti. Rekli smo, da namesto tretje kopi hmelj navadno osipljemo. Tako nastane v redi nasip (greben), ki okoli rastline zatira plevel, razen tega pa še drugače deluje. Dokazali so, da je zemlja v nasipu (grebenu) podnevi bolj segreta, ponoči pa b-olj hladna kakor na ravnem svetu. Ker je zemlja v nasipu toplejša, se hmeljne korenine bolje razvijejo, ker se pa toplota bolj izpreminja, se redilne snovi v obilnejši meri opraščajo iz zemlje in gnoj se hitreje razkraja. Vse to se pa vrši zadovoljivo- le tedaj, če je zemlja tudi dovolj vlažna." Zemlja v nasipu se hitreje in močneje izsuši, a od narave suha zemlja bi se pa preveč izsušila. Da se dela po teh izkustvih, jc razvidno iz dejstva, da ponekod (n. pr. na sev. Štajerskem) že odnekdaj gojijo hmelj na visokMi in širokih grebenih, na ozkih ogonih: na o-gonih so razmere take kakor na nasipu. To je tamkaj potrebno; kajti zemlja je težka in vlažna. Naši hmeljni okoliši imajo bolj peščeno in suho zemljo, zato vzgajajo hmelj na ploskih njivah. Osipanje do neke mere močno pospeši razvoj vlaknatih koreninic, toda previsoko osipanje ga zadržuje, ker ne pride do korenin dovolj zraka Vendar pa to neugodno delovanje previsokega os; panja hmelju pi preveč nevarno: kajti1 hmelj ne razvija vlaknatih korenin čisto vodoravno in samo v grebenu, temveč bolj poševno, tako da jih velik del prodre globlje v zemljo. Seveda se zemlja v hmeljniku sploh tako močno ne izsuši kakor na prosti njivi, ker je zemlja bolj v senci, prav posebno pa tam, kjer je hmelj napeljan poševno. Glede osipanja torej lahko trdimo na kratko, da po sedanjih izkustvih zmerno osipanje nikjer ne škoduje, da pa na lahkih zemljah in kjer smo globoko sadili osipanje lahko brez škode izostane; da na vlažni zemlji in v vlažnem podnebju in na manj propustni zemlji grebeni vsekakor izvrstno učinkujejo in da je v teh razmerah bolje, da sadimo hmelj na visoke grebene in da le zmerno osipavamo. Osipavamo z osipalnikom, ki naj ne gre pregloboko, ali pa z motiko, ki naj pa bo bolj široka. Pomisleki pred novimi vinogradi. Ako pogledamo nekoliko let nazaj, lahko trdimo, da je vinogradništvo lepo napredovalo in da na naš napredek tudi najnaprednejše dežele ne bi mogle gledati s prezirom. Poslednji čas pa je nas postavil pred novo vprašanje. Velika propaganda za napredek našega vinarstva, je tu pa tam preveč vspodbr.dila voljo naših vinogradnikov. To je zapaziti posebno p® naših južnih krajih. Trte so sadili in jih še sade brez vsakega preudarka. Vsakdo je hotel kar največ vinograda. Nihče pa se ni vprašal, kam bo z vinom, niti če bi ne bilo bolje, izkoristiti dotično zemljišče na drug način. In ko vinograd zasadimo, smo popolnoma zadovoljni!, ako iz njega izvlečemo vloženi trud, za dobiček pa ne vprašamo. K temu pridejo še slabe letine. Ako pa imamo le nekaj let zaporedoma malo boljši pridelek, takoj čutimo vinsko krizo, katera nas ravno sedaj zopet tlači. Vino nima cene in gre težko v denar. Doma ga moramo piti, Prekomerno uživanje alkohola pa ni v prid narodnemu zdravju niti narodnemu gospodarstvu. Tako vinogradništvo je pasivno. Pri vsem tem pa vidimo, da še danes zasajajo vinograde tam, kjer bi bil z gospodarskega stališča boljši prostor za kako drugo kulturo. Ako trta tam uspeva, s tem ni še rečeno, da se mora tudi saditi. Vinogradi ne dajo v današnjem času tako dobrega dobička kakor nekdaj. Nimamo odjemalcev, ponu-jalcev pa preveč. Preveč ponujalcev, na drugi strani premalo odjemalcev ima za posledico slabo ceno. Produktivna cena pa ostane ista. Pri sklepanju trgovinskih dogovorov s sosednjimi in dr. državami se merodajni činitelji premalo ozirajo na^ stalflke težnje. Tako nimamo nobenih uspehov s Češkoslovaško', še manj s Francosko itd. Vinska kriza bo po vsej priliki zelo dolgotrajna. Zato morajo vinogradniki sedaj malo bolj računati. Medtem ko smo pred leti lahko gledali bolj na količino pridelka, ker so to dovoljevale takratne okolnosti, bo sedaj potrebno gledati na kakovost pridelka in na rentabilnost. Vinograde saditi le tam, kjer se izplačajo. Ti se pa izplačajo le v dobrih legah in pa seveda v položajih, ki so za druge sadeže manj pripravni. Cesto se zgodi, da obrne posameznik za vinograd zemljišče, katero bi bilo za drugo kulturo bolj do- bičkanosno, samo zato, da ima svoj lastni pridelek. Mogoče bi bilo bolje, da bi si vino rajše kupil, ker bi s tem več zaslužil. S sajenjem vinogradov se ne smemo prenagliti. Vso stvar je treba dobro pretehtati. Gledati je na glas (renome) vina, ki ga imajo po mestih, na trg itd. ter ugotoviti, če se vinograd izplača ali ne. Vina imamo danes v notranjosti naše države več kot dovolj. Držimo se rajše tega, kar nam več nese. Le v slučaju, ako smo gotovi uspeha, je zasaditi vinograd. Današnje vinogradniške prilike so take, da pridobi samo tak, kdor strokovno dela in računa. To so danes tisti!, ki pridelujejo najboljša vina. Vsi drugi so zavisni od slučaja. Včasih nese, včasih ne. Enoletne izgube pa dostikrat ne moreta pokriti dve dobri letini. Zato je treba opreznosti pri zasajenju novih vinogradov. Sadimo jih samo tam, kjer smo gotovi, da naš trud ne bo zaman. Karol Vrisk. Odgovor „0 dolgosti ključev".* Moj namen k tozadevnim člankom g. Št. je bil pojasniti vprašanje dolžine ključev, v kolikor se tiče predvsem dolenjskih razmer. Pri vpeljavi novih načinov v vinarstvu je treba imeti pred očmi, da je kultura vinske trte krajevno zelo različna. Kar je bilo n. pr. dobro na Krasu, ni dobro na Dolenjskem. Krajevne, podnebne in zemeljske razmere so pač povsod odločujoči faktorji, ki jih je treba vsekdar in povsod v prvi vrsti upoštevati. Marsikateri strokovnjak je doživel razočaranje, ker je bil preveč vnet za vpeljavo izprememb pri domačih kulturah in je preveč posnemal tujino. V tem pogledu se je pri nas že mnogo grešilo; naj omenim samo sortno vprašanje v sadjarstvu, vinogradništvu in vpeljavo) novih pasem v živinoreji itd. S tem pa nočem trditi, da sem proti poskusom; nasprotno, vsakomur in vsekdar jih toplo priporočam. To velja tudi za kratke podtaknience, za katere se zavzema g. Št. Glede dolžine ključev pa vzdržujem izjave prejšnjih svojih člankov ter poudarjam, da se ključi, 30 cm dolgi, v naših razmerah niso obn^s'i. Na osebne izpade pa odgovarjam le v toliko, da sem kot strokovni učitelj s svojo 15 letno prakso deloma na kmetijski šoli, deloma kot potovalni učitelj vestno zasledoval tudi to vprašanje, zlasti v prvih letih po vojni, ko je pri nas bilo veliko pomanjkanje ključev. V tem torej ne najdem ničesar novega. Nadalje: ne samo jaz, ampak vsak napreden vinogradnik ve, da so premočno razvite rosne korenine v škodo trti. Te korenine sc podvržena raznim vremenskim vplivom in poškodbam, bodisi suši in mrazu, bodisi da trpijo pri obdelovanju trt. — Vzroki: kloroze (bledice) so nakratko, kakor jih sloviti Molz razlaga, sledeči: 1. Kloroza vsled pomanjkanja železa, 2. kloroza vsled probilice apna in vode in tudi vsled pomanjkanja zraka in gnoja v zemlji, 3. kloroza vsled prevelike suše v zemlji, 4. kloroza vsled neprimerne lege (pomanjkanje zračne in zemeljske toplote), 5. hereditarna pode- * Pripomba uredništva: S tem smatramo, da je to vprašanje temeljito 'in vsestransko pojasnjeno in zaključujemo to izmenjavo misli, dovalna kloroza po podtaknjencih, 6. kloroza, nastala vsled poškodb korenin po zajedafkah, suši in mrazu ter mehaničnih poškodb pri obdelovanju. V tem tiči podlaga za prvotno izjavo, namreč, da so vzrok kloroze lahko tudi resne korenine. Pri svojem službovanju sem tozadevno videl že več praktičnih dokazov, ki so me o tem prepričali. H koncu naj še omenim, da je vinska trta v širšem zmislu res grm, v ožjem pa spada med vita-cae ter je plezajoči grm ali plezalka. S tem zaključujem za svojo osebo to debato. Fr. Kafo1 Več zanimanja O priliki predavanj sc lahko opazi, da sc kmetovalci vse premalo brigajo za kmetijski pouk. Verjamem, da se od strani načelništev kmetijske podružnice vse potrebno ukrene, da bi bila udeležb i čim večja. Toda naše ljudstvo ceni žalibog vse premalo važnost takih predavanj .'n se premalo briga zanje. Dostikrat sc sliši: Vse to itak znam, ali pa to se pri meni ne da napraviti, itd. In baš so> mi znani slučaji, da ravno tisti, kateri to itak znajo, nimajo svojega gospodarstva niti od daleč tako oskrbovanega, kot bi to moralo biti. Jaz mislim, da nobeno predavanje ni tako slabo in puste, da bi se človek iz njega vsaj nekaj ne naučil in zapomnil. Kakšno zadoščenje je predavatelju, če vidi, da ima pred seboj polno kmetskih mož in fantov, ki z vso pazljivostjo sledijo predavanju. Pri tej priliki in poznejši debati se sliši mnogo pametnih besed, vprašanj in predlogov, iz česar sc vidi, da se ljudje zanimajo1 za zboljšanje in napredek kmetijstva. Marsikaj ne pride človeku na inilsel in dobi tedaj priliko, da se spomni na eno in drugo stvar, da vpraša, pove svoje mnenje itd. Priznavam, da se najdejo vedno ljudje, kateri so mogoče čitali ravno to, kar jim dotični strokovnjak predava, toda mislim, da bo imela živa beseda vedno več uspeha kakor pa napisane vrstice na papirju. Tudi ima poslušalec tukaj priliko, takoj vprašati za pojasnilo, ako mu ni kaj jasno, ker drugače Ie nima prilike. Zato bi bilo želeti, da se kmetje takih gospodarskih predavanj pridno udeležujejo in tudi po njih ravnajo. Sedanji način življenja tudi od kmeta mnogo več zahteva kakor pa nekdai! I. Z. Poučni zlet malonedeljskih kmetov. Kmetijska podružnica pri Mali Nedelji je dne 15. maja 1927. organizirala poučni zlet za svoje člane v svrho študij vzornih gospodarskih podjetij domačega sreza. Udeležencev je bilo 35, večinoma samostojnih gospodarjev in njih ukaželjnih sinov, tudi nekaj gospodinj je bilo med nami. Rano zjutraj srno se podali peš h Kapelj pri Radincih, kjer smo si ogledali državne trsnice in drevesnice ter novo ustanovljeno viničarsko šolo. Kar občudovali smo lep uspeh, katerega je dosegel upravitelj g. .loško Glaser kot vešč kmet. strokovnjak tekom dveh let na Kapeliskcm griču. Njegova v povojih se nahajajoča viničarska šola kaže, da bo že v bližnji bodočnosti lahko nudila lepe uspehe, kakor si jih želi upravitelj. Delovnemu strokovnjaku smo hvaležni za vse, kar nam je nudil. Priporočam kmetovalcem, osobito vinogradnikom in lastnikom sadnega drevja, da ne zamude nobene prilike si ogledati nasade tega mladega zavoda. V eni uri smo potem z autom še predpoldne dospeli čez Radince in Gornjo Radgono v Apače na graščino Freudenau (last g. Jul. Meinla). Tu smo si ogledali izborilo urejeno govedorejo, kakor se vidi le redkokje. Pohvalno se moram izreči osobito o g. Mattesu, upravitelju tega posestva, ki nam je radevolje pokazal hleve s približno 160 glavami goveje živine, vsa gospodarska poslopja ter orodja in stroje, ki se rabijo za moderno obdelovanje zemljišča. Posebno zanimivi so bili njegovi umetni travniki. Ves čas (približno 3 ure) nas je vodil in nam je govoril iz svoje prakse osobito o govedoreji in travnikih. Marsikateri praktičen nasvet je našel odmev v srcih naših ukaželjnih kmetov. Popoldne nas je avto pripeljal v Gornjo Radgono, kjer nam je g. Clotor Bouvier, veleposestnik vinogradov, pokazal svoje vinske kleti, priprave umnega kletarst va in pripadajoče stroje. Izletniki so pokušali direktno iz sodov številna fina sortna vina in marsikateri je prišel do spoznanja, da ie za produkcijo dobre in drage vinske kapljice potrebno sortiranje, kakor tudi novodobno kletarjenje. Naša vinska kapljica zamore postati glede kvalitete pivovrstna, m bi jo torej brez strahu lahko postavili prej ali slej na rrekmoiska svetova:' tržišča, kjer bi konkurirali uspešno s francoskimi vini. Na podlagi lastnih skušenj lahko rečem, da oi našla naša vina lahko na tržiščih daljnjega Orienta, kjer se popijejo velike množine italijanskega in francoskega vina, povoljni konzum. S tem je bil naš zlet zaključen. Vozili smo se s tovornim avtom g. Voglerja, lastnika vrelcev slatine v Radincih, ki se je vedno izkazal- kot dobrotnik naše;rf kmeta. Spremljala sta nas radinski župan g. Zcmljič in sreski ekonom g. Štampar, ki sta nas opozarjala ob /saki dani priliki na posebnosti in sta bila ta dan nekako duša naše velike kmečke družine. Inž. Ferdo Ltipša. Sadjarski tečaji v radovljiškem okraju. Radovljiški okrajni sadjarski odbor je s pomočjo sredstev iz okr. blagajne priredil letos sedem enodnevnih sadjarskih tečajev, ki so se obnesli prav dobro. Odbor smatra, da imajo v današnjih razmerah kratki, enodnevni sadjarski tečaji, ki se vrše ob nedeljah ali praznikih na licu mesta v več različnih sadjarskih okoliših, več dejanskih uspehov kot večdnevni tečaji v centrih mnogih medseboj različnih okolišev. To velja posebno za gorate pokrajine, kjer se posamezni okoliš lahko v marsičem razlikuje od osrednjega. Enodnevni tečaji so se vršili: 20. marca na Dobravi pri Bledu (udeležencev 35). 25. marca na Bohinjski Beli (udeležencev 82), 26. marca v Ratečah-Planica (udeležencev 31), 27. marca v Bohinjski Bistrici (udeležencev 46), 3. aprila v Slatini pri Begunjah (udeležencev 24), 10. aprila na Češnjici pri Podnartu (udeležencev 34), 24. aprila v Sp.-Lipnici (obč. Lancovo) (udeležencev 18). Tečajev so se udeležili povečini gospodarji in odrasli mladeniči, ki so sledili izvajanjem in praktičnim razkazovanjem z vso pozornostjo in resnim zanimanjem. Uspehi sad-| jarskih tečajev po okraju, katere prireja okrajni sadjarski odbor redno vsako leto, se pokazujejo povsodi v prizadetih okoliših: posveča se več pozornosti oskrbi sadnega drevja, precepljujejo se slabe vrste sadja, zatira se škodljivce, itd. Na letošnjih tečajih so predavali gg.: šol. nadz. v pok. Josip Turk, šol. uprav, v p. Franc Rus ter adjunkt Kmetijske družbe Franjo Kafol. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 46. Jeseni sem sejal skupaj ležeči njivi ječmena, in sicer eno bolj zgodaj, drugo pozneje. Na zgodaj posejani njivi je skoraj ena tretjina ječmena snetjavega. Pozneje sejani ječmen kakortudi spomladni je pa popolnoma zdrav. Seme ječmena je bilo na vseh njivah isto. Pripominjam, da sem njive, kjer ni opaziti sneti, potrosil spomladi z apnenim dušikom. Učinkuje-li apneni dušik proti snetjavosti ječmena? (A. H. v Ž.) Odgovor: Pravega vzroka, zakaj je Vaš zgodaj jeseni posejani ječmen napaden po snetjavosti in zakaj je v pozni jeseni sejani in spomladni prost te bolezni, ne moremo z gotovostjo označiti. Če je bil na vseh treh njivah posejan ječmen enegainistega pridelka, torej enako zdrav ali enako okužen, tedaj ne moremo iskati tega vzroka v kakovosti semena. Če pravite, da je bil ječmen pozno jesenski in spomladni potrošen z apnenim dušikom in je ta ostal zdrav, tedaj bi bilo domnevati, da je to gnojilo nekako uničilo trose sneti na semenu. Tozadevno pa dosedaj nimamo še nikakih izkušenj, zaraditega Vam tudi ne moremo zagotoviti, da leži vzrok ravno v gnojenju z apnenim dušikom. Bilo bi pa želeti, da se napravi več takih preizkusov z gnojenjem z apnenim dušikom, da se na ta način ugotovi, če ima gnojilo res kak učinek na snetjavost. — Drugi vzrok bi bilo iskati morebiti v zemlji. Če je bila njiva, ki ste jo zgodaj jeseni posejali z ječmenom, okužena s trosi snetjavosti, je ta bolezen napadla ječmen;• zemlja na drugih dveh njivah ni bila okužena, zato je ostal ječmen zdrav. — Na podlagi navedenega razmišljajte o tem, morda pridete na pravi vzrok snetjavosti svojega ječmena. L. Vprašanje 47. Sosed mi je v trgu ustrelil mačko na svojem zagrajenem vrtu, ki se drži mojega vrta. Pri tem se sklicuje na neko pravico, da sme na svojem vrtu postreljati vse. kar zaide tja. Ali sme lastnik zemljišča na svojem svetu postreljati tuje mačke? (P. R. v V.) Odgovor: Lastnik zemljišča nima pravice na svojem svetu ustreliti tujih mačk, pa tudi ne drugih živali, četudi bi mu morda delale škodo. Pač pa sme te živali prepoditi ali jih vloviti in zahtevati od lastnika odškodnino za po teh živalih! povzročeno škodo. Živali pa ne sme ubiti, temveč jo mora vrniti lastniku, ko dobi odškodnino za škodo, ali pa če se kako drugače sporazumeta. Ker je torej lastnik vrta ustrelil Vašo mačko, je zagrešil kaznjivo dejanje in vi lahko zahtevate od njega odškodnino za ustreljeno žival. L. Vprašanje 48. Lisica mi je pobrala več kokoši. Imam-!i pravico zahtevati od lovskega najemnika povračilo škode po lisici? (F. R. v S.) Odgovor: Lisica je lovna žival, ki ne uživa posebnega varstva in jo lahko vsakdo ubije, kier jo dobi. Pač pa mora izročiti njeno kožo lovskemu upravičencu, ker je žival last tega. Lovski upravičenec pa ni dolžan povrniti škode, ki jo povzroča lisica na perutnini. Sicer Vam priporočamo, da se pri vseh zadevah glede škode po divjačini obračate na sresko poglavarstvo svojega okraja, ki Vam bo tozadevno vsakokrat podalo potrebna pojasnila. L. Vprašanje 49. Imam dve telici, poldrugo leto stari. Bolehali sta pozimi na metliavosti. Zdravil sem ju uspešno z disti-lom. po predpisih g. živinozdravnika. Sedaj pa, ko sem iu začel puščati na pašnik, sem opazil, da zelo slabo vidita. Ali ,ie slepota posledica metljavosti? (F. Š. v B.) Odgovor: Obolelost Vaših telic na očeh ne bo posledica zdravljenja z distilom, ker taki primeri, navzlic temu. da je distol preizkušen že na stotisočih primerih, niso znani. Mo- goče pa je, da so telice dobile očesno vnetje (notranje), slično onemu pri konjih, ki dobijo to bolezen najpogostejše na paši na močvirnatih tleh. Vsekakor bi bilo zelo zanimivo, da bi se živali pregledale po strokovnjaku. Ako bi hoteli bolj točnega odgovora, bi morali obolelost natančneje opisati: navesti vse znake, ki ste jih opazili, tako n. pr od kdaj ste zapazili, da telici slabo vidita, ali sta krmežljavi, ali je oko čis.to in prozorno, ali se vidijo na očesu kake mrene ali pege oz. če sta obe očesi enako oboleli ali samo po eno. Dipl. vet. St. Arko. Vprašanje 50. Po rezanju krompirja za seme sem ga nekaj poštupal s pepelom bukovih drv, in sicer en del 14 dni pred saditvijo, drugi del pa dan prej. Njiva je bila dobro zagnojena s hlevskim gnojem, zemlja bolj težka. Pokazalo se je pa, da je ves s pepelom poštupani krompir slabo vzkalil in komaj vsaki deseti ozelenel. Večina jih je v zemlji pognilo. Ostali nepoštu-pani krompir pa je lep. Je-li poštupanje krompirja s pepelom vzrok, da je zgnil v zemlji? (I. K. v D.) Odgovor: Iz Vašega vprašanja ne moremo drugače sklepati, kakor da je poštupanje krompirja povzročilo njegovo gnilobo v zemlji in mu obenem uničilo klice. To pa se ne strinja z dosedanjim naziranjem, da z lesnim pepelom zabranimo vee-kiat gnilobo. V Vašem primeru bi se pa dalo to morda razlagati, da je prišlo okrog vsakega kosa krompirja preveč pepela; kalij v njem se je raztopil vsled vlage iz krompirja in zemlje ter tvoril precej gosto kalijevo raztopino, ki je učinkovala kot strup in vničila nežne klice. Krompir ni mogel pognati in rasti ter je vsled tega zgnil. To bi se dalo samo domnevati, kajti takih izkušenj še nimamo. Prosimo pa vse tiste kmetovalce, ki imajo tozadevno kakšna nova izkustva, da nam o njih poročajo. L. Vprašanje 51. Nasadil sem letos hmelj, ki se je lepo razvil. Ko je bil četrt metra visok, sem ga po vrhu potrosil s kalijevo soljo, in sicer sem ga dal na vsak sadež po eno pest. Kmalu na to so se mi poganjki popolnoma posušili, tako da ne vem, bo 11 hmelj nanovo pognal ali naj ga kar izkopljeni. Kako gnojim mlademu hmelju s kalijevo soljo in čilskim so-litrom? (M. B. v Š.) Odgovor: S tem, da ste mlad hmelj tako močno potrosili s kalijevo soljo, ste ga osmodili, oziroma zastrupili. Pri tem gnojenju niste ravnali pravilno iz teh-le razlogov. 1. Ker ste gnojili mladim rastlinam s kalijevo soljo, ki jo še malo potrebujejo. Za rast in razvoj trt in listja so potrebna predvsem dušičnata gnojila in med njimi je najbolj primeren čilski so-liter, ki ga lahko trosimo po vrtu rastočih rastlin. 2. Ste k vsaki rastlini potrosili po eno pest kalijeve soli in najbrže celo po poganjkih in na kupu okrog sadeža. To ni pravilno, kajti kalijeva sol kakortudi čilski soliter sta jedki soli, ki osmodita zelene rastline, če padeta nanje v vlagi; če ju pa na gosto potrosimo okrog sadežev, prideta v preveč zgoščeni obliki h koreninam in jih zastrupita. Kalijeve soli kakortudi čilskega solitra se da rastočim rastlinam v manjših količinah in šc to je treba potresti okrog sadeža in ne na kup. Če smo pa že enkrat napravili to napako, da smo osmodili rastline, teda.i jih je močno zalivati z vodo. da se raztopina gnojil v zemlji razredči in korenine nanovo poženo. L. Vprašanje 52. Moia krava, ki je lani oktobra zvrgla, se ni popolnoma »trebila :in je vsled tega zbolela. Izpiral sem ji sramnico z 1% lizolovo vodo, vendar se je vso zimo izcejal iz nje gnoj. Krava izgleda sedaj popolnoma zdrava in je re-jena, vkljub temu se ne poia. Ker je dobre vrste, bi jo nerad dal mesarju. Ali je upanje, da se krava po kužnem splavljenju še ub^eji? (F. V. v Ž.) Odgovor: Iz vašega opisa je domnevati, da je bil vzrok zvrženja kužni splav: krava pa sedaj boleha na trajnem vnetju maternice. Maternico ie treba torej zdraviti. Ne zadostuje pa, da se izpira samo plodnica. ker tiči bolezen v telčniku. Mnogokrat zadostuje, da živinozdravnik iztisne na jajčnikih t. zv. ..rumeno gobico" in maternica se na to samaodsebe očisti in ozdravi. Dokler ima krava iztok, se iie bo niti gonila, niti ubrujila. Na vsak način pokličite živinozdravnika, da ugotovi natančno vzrok bolezni. Dipl. vet. St. Arko. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Poljane nad Škofjo Loko je zborovala 8. maja. Ud 27 udov je bilo 12 navzočih. Glavno delo je obstojalo v naročenju in razdeljevanju umetnih gnojil in semenske ajde. Podružnica je imela 14.597 Din dohodkov in 12.341 Din stroškov. Delegatom je bil izvoljen M. Inglič. Občni zbor je sklenil', kupiti nov čistilnik in travniško brano. Zaradi prevzetja drevesnice v Gorenji vasi se imajo vršiti pogajanja na Binkoštni' ponedeljek na lice mesta v Gorenji vasi. Udje podružnice se imajo udeležiti jubilejne kmetijske razstave v Ljubljani. Sprejel se je tudi predlog, da se ustanovi živinorejska zadruga za Poljansko dolino. — Kmetijska podružnica za Apaško kotlino je v svoji odbo-rovi seji 21. maja sklenila nabaviti si čistilno in izboljševalno napravo za semenje kombinirane sestave. Ta naprava bi stala približno 40.000 Din, ki jih mislijo zbrati deloma med ta-mošnjimi kmetovalci, deloma s podporami od raznih strani, in sicer od krajevnih činiteljev občine, okrajnega zastopa, posojilnic in hranilnic, oblastnega odbora in velikega župana mariborske oblasti. S to napravo upa odbor znatno zvišati pridelke žita v okraju. Podružnica se udeleži tudi jubilejne kmetijske razstave v Ljubljani, kamor odpošlje svoje pridelke hi druge predmete. Iz Trzina. Občni zbor kmetijske podružnice se je vršil dne 29. maja 1927. ob devetih v šoli v Trzinu. Od 38 rednih udov je bilo navzočih 25. Načelnik Jakob Kecelj je otvoril občni zbor in poročal kaj je podružnica oziroma odbor ukrenil za podružnične ude od ustanovitve (1926) podružnice v Trzinu do današnjega drugega občnega zbora. Tajnik Anton Pipan je prečital nato tajniško poročilo, v katerem je opisal kratko in jedrnato ves delokrog podružnice v tekočem razdobju od ustanovitve podružnice do današnjega občnega zbora. Zahvalil se je vsem udom, ker so se pridno in skoro v polnem številu udeleževali sestankov podružnice in poziva člane naj pridobivajo nove ude podružnici z geslom: „V skupnosti je moč." Blagajnik Andrej Kecefj je prečital blagajniško poročilo; prejemkov je bilo skupaj 4283 Din, izdatkov pa 1087.50 Din; ostane saldo za leto 1927 Din 3195.50. Volitev odbora je odpadla, ker je bil odbor šele lansko leto izvoljen. Zastopnikom podružnice Trzin za družbeni občni zbor je bil ponovno izvoljen načelnik Jakob Kecelj. Pri slučajnostih se je ukrenilo, da nabavi podružnica svojim udom 1 čistilnik, 1 okopalnik in pa še 1 travniško brano; kar bo primanjkalo od imetja podružnice, bodo pa udje vsak po svoji moči prispevali. Dalje se je sklenilo, da se ustanovi v okvirju podružnice Trzin živinorejski odsek. Podružnica Trzin se udeleži tudi jubilejne razstave Kmetijske družbe v Ljubljani. Občni zbor je potekel mirno in so sledili udje pazno in marljivo izvajanjem načelnika in ostalih odbornikov. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK. Kmetijski tečaj za osnovno-šolske učitelje na specialni živinorejsko-poljedelski šoli na Grmu. Ravnateljstvo specialne živtnorejsko-poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu obvešča s tem vse uprave osnovnih šol v ljubljanski oblasti, da se bo vršil v tej šoli od 10. julija do 20. avgusta 1927 šest-tedenski kmetijski tečaj za osnovnošolske učitelje. Smoter tega tečaja je, da se učitelji osnovnih šol usposobijo za učitelje nadaljevalnih kmetijskih šol, ki se imajo kmalu zasnevati na predlog Odelenja za kmetijski pouk ministrstva za kmetijstvo in vode. Da se bo tečaj mogel v ršiti, je potrebno, da se prijavi in udeleži vsaj 1(1 učiteljev. Ako se jih priglasi manj, se jili bo dodelilo drugemu zavodu, kjer sc bo vršil enak tečaj. V tečaj se sprejme največ 15 učiteljev iz ljubljanske oblasti. Prošnje za sprejem v tečaj se morajo vložiti najpozneje do 5. julija t. 1. preko pristojne uprave osnovne šole na ravnateljstvo specialne živinorejsko-poljedelske šole na Grmu. V tečaj sprejete prosilce bo ravnateljstvo obvestilo takoj po poteku roka za vlaganje prošenj. Vsi sprejeti se morajo zgla-siti dne 11. julija prcdpoldne pri ravnateljstvu zavoda. Glede oskrbe in prehrane udcležcncev tečaja ni nič določenega. Ravnateljstvu pa bo mogoče dati na razpolago v internatu stanovanje brezplačno, prehrano pa proti odškodnini 12 do 15 Din na dan. Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto 5. septembra t. 1. in traja do 1. aprila 1928. V njo se sprejmejo notranje in vnaiije gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. avgusta t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, pošta Novo mesto, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnji, ki je kolka prosta, je priložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Kmetisko-gospodinjska šola Kmetijske družbe v Marija-nišču v Ljubljani otvori svoj šestindvajseti tečaj, ki bo trajal 11 mesecev, s 1. oktobrom t. L, konča pa zadnjega avgusta 1928. Prijave se sprejemajo že sedaj, najkesneje pa do 1. avgusta t. 1. Podroben program te šole s pogoji za sprejem vred bo objavljen v prihodnji številki tega lista. Mlekarski tečaj na mlekarski šoli v Škof ji Loki. Kmetijsko ministrstvo je odredilo, da se že letos s 1. junijem otvori mlekarski tečaj na mlekarski šoli v Škof ji Loki. ki ga bo vodil upravitelj te šole, g. inž. Šabec z ostalim imenovanim osebjem. Prosilci tnora.io vložiti svoje prošnje do 15. julija na velikega župana ljubljanske oblasti, ki bo sporazumno z mlekarskimi zadrugami odločil za sprejem 15 gojencev. Ti bodo imeli na šoli popolno brezplačno oskrbo za ves tečaj, ki bo trajal pet mesecev. Kmetijski tečaj za ljudskošolske učitelje na kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju. Kmetijsko ministrstvo je odločilo, da priredi na kmetijski šoli v Št. Jurju šesttedenski tečaj o kmetijstvu za ljudskošolske učitelje, ki naj jih usposobi za pouk učencev pri kmetijsko-nadaljevalnih šolah po deželi. Učitelji iz mariborske oblasti, ki se žele udeležiti tega tečaja, morajo čimprej doposlati svoje prošnje na ravnateljstvo navedene kmetijske šole, od katerega dobijo tudi vsa podrobna pojasnila glede oskrbe, prenočišča itd. GOSPODARSKE STVARI. Legitimacije za polovično vožnjo na Ljubljanski velesejm od 2.—11. julija oddaja Kmetijska družba po 30 Din za komad. Ta legitimacija upravičuje vsakega posetnika za polovično vožnjo po železnici v osebnih in brzovlakih ob času velesejma z vsake železniške postaje v Ljublja-no in nazaj ter za poljubno-kratni vstop v velesejmske prostore. Kdor želi tako legitimacijo, naj javi to Kmetijski družbi v Ljubljani, ki mu jo pravočasno dopošlje. Veljavnost legitimacij za Ljubljanski velesejm od 28. junija do 15. julija 1927. Železniško ministrstvo je naknadno iz-premenilo svojo prvotno rešitev in je najprej dano ugodnost raztegnilo na daljšo dobo. Ugodnost potovanja po železnici s 50% popusta na Ljubljanski velesejm velja namreč za potovanje v Ljubljano od 28. junija do 11. julija, za povratek pa od 2. do 15. julija, ne pa kot je navedeno v legitimaciji. KMETIJSKE NOVICE. takse na prošnje za trte in sadno drevje. Geneia';ut davčna direkcija javlja, da se morajo kolekovati vse prošnje za zamenjavo izkopanih trt hibridov (šmarnice itd.), dalje prošnje za brezplačno dodelitev trt in sadnega drevja ali dodelitev po znižani ceni iz državnih trtnic in sadovnjakov. Ko-leka prosta so pa naročila tistih oseb, ki se obračajo na te nasade zaradi nakupa trt in sadnega drevja proti gotovemu plačilu. Licencovanje merjascev 1927. Tekom meseca marca se je vršilo licencovanje merjascev v Prekmurju. Prignalo se je 185 merjascev. Komisije so spoznale sposobnim za plemenenje 160, ostalih 25 je nesposobnih. Lastnike najboljših merjascev je veliki župan nagradil s častnimi priznanicami in državnimi denarnimi nagradami. Veliko ministrsko diplomo dobe: Štefan Ratnik, Krog Samuel Polak; Murska Sobota — vsi iz sreza Murska Sobota; nadalje uprava veleposestva Beltinci iz sreza Dolnja Lendava. Pohvalnice velikega župana dobe: Franc Nemeš, Tešanovci, Ivan Kološa; Vaneča Štefan Miholič, Mar-tjanci in Pitz Jakob, Topolovci vsi iz sreza Murska Sobota, in Ivan Matjašeč, Dolina, srez Dolnja Lendava. , KNJIŽEVNOST. „Dinamit iu antidinamit". Pod tem značilnim naslovom je izdal znani pisatelj A. Mrkun brošurico, ki bo naše slovstvo, posebno protialkoholno, pomnožila za eno delo, ki bo bre/. dvoma obrodilo obilo sadov. Podnaslov brošurice: „Dinamit-alkohol in antidinamit-abstinenca ali ugovori proti abstinenci in ugovori nanje" pove vsebino 62 strani obstoječe knjižice. Marljivi pisatelj je zbral 58 ugovorov proti abstinenci ter vse te predsodke znanstveno-poljudno, prepričevalno ovrgel in razpršil vse dvome! Slog je lep, jedrnat, mestoma celo la-pidaren, ognjevit, retoričen, a vedno stvaren, objektiven! Cita se kakor napeta povest! Ugovori so psihološko lepo razvrščeni ter čitatefja hočeš nočeš pridobe, če ne za abstinenta, pa vsaj za sodelavca za treznost in naklonjenost! Želeti je, da se ta knjižica razširi v masah med ljudstvom, ki je vedno dovzetno za dobre nauke! Društva, korporacije, župni uradi, šolska upraviteljstva ter vplivni posamezniki lahko veliko pripomorejo do razmaha treznostne ideje med našim ljudstvom, če bodo pripomogli do razširjenja te knjižice! — Stane 10 dinarjev (po pošti 50 par več) ter se dobi pri „Naši Slogi" in „Sveti vojski" v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Dr. Albin Vilhar: Sibohrvatsko-slovenski slovar. 1927. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platno vezan 60 Din. — Vilharjev srbolirvatski slovar je bil za nas Slovence živa potreba. Marsikdo je povpraševal po praktičnem, ročnem in obenem zanesljivo-znanstvenem slovarčku. Sedaj je ta občutna vrzel zamašena in vsakdo bo imel' priliko se posluževati tega res nujno potrebnega slovarčka. Ta prinaša 40.000 besed in izrazov na 528 straneh, je torej izredno bogat na besednem zakladu in se ozira na ijekavsko in ekav-sko narečje. Zato smemo skoro trditi, da je izčrpen, gotovo pa izčrpen za praktično porabo. Vilharjev slovar je pa tudi vrlo praktičen. One besede, ki so enake v slovenščini in srbohrvaščini so sploh izpuščene, ravnotako take besede, katerih razlika je nebistvena. Jedavske besede, oziroma zlogi so dani v oklepaje: vr(ij)eme itd. Sestavljenke išče pod besedo brez predloga. To so same odločne vrline, ki odločajo pri praktični uporabi slovarja. Iskal sem po Vilharjevem slovarju najbolj neznane in neznatne, prav redko rabljene besede, - vse sem našel, torej je tudi tozadevno slovarček docela izčrpen in priporočljiv. Oblika je zelo praktična 17X11 cm, torej skoro žepna, oprema elegantna, celo platno, tisk jasen in pregleden, papir prvovrsten in trpežen. Za vse te naštete vrline pa cena uprav minimalna. Ta slovarček bo izvrstno služil učitelju, učencem, obrtniku, uraslnikii. kmetu, škrati a prav vsn'-;omur. Zato mora najti pot v zadnjo slovensko hišo; da, smelo trdimo, nobena slovenska družina ne bo m )g!a shajati brez izvrstnega in praktičnega dr. Vilharjevega srbo-lirvaško-slovenskega slovarčka. URADNE VESTI VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po 15 51. družbenih pravil 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načeiništva, da pravočasno (t. j. vsaj 1U dni pred izidom oneija ,.Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teli je merodaien izpremenieni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu 7. natančno navedbo kraja, prostora in časa. Dol pri Ljubljani, v nedeljo, 17. julija 1927. ob treh popoldne v „Društvenem domu"; - Frankolovo, v nedeljo, 17. julija 1927. ob poldevetih dopoldne v »Društvenem domu"; -Jesenice na Gorenjskem, v nedeljo. 17. julija 1927. ob treh popoldne v občinski dvorani v stari šoli; - Novo mesto, v nedeljo, 17. julija 1927. ob desetih dopoldne v podružničnih prostorih; - Ormož, v nedeljo, 17. julija 1927. ob poldevetih dopoldne v kletarski gostilni: Ponikva ob j. ž., v nedeljo, 17. julija 1927. ob osmih zjutraj v stari šoli; — Sromlje, v nedeljo, 24. julija 1927. po sv. maši v šoli; — Sv. Bolfenk pri Središču, v nedeljo, 17. julija 1927. po rani sv. maši v šoli; - Sv. Marjeta pri Moškanjcih, v nedeljo. 17. julija 1927. ob polosmih zjutraj v ,,Slomškovem domu"; Unec pri Rakeku, v nedeljo, 31. julija 1927. ob treh popoldne v osnovni šoli: Izlake, v nedeljo, 17. julija 1927. po prvi sv. maši v mlekarni. Tržne cene. Cene so v dinarjih, j pšenica..... •ir ječmen......... oves.......... »i proso......... 2 l koruza (nova, sušena).....1 ' ajda . . ........ fižol, ribničan...... fižol, prepeličar..... krompir........ « ( sladko seno J < kislo seno ^ slama . . . Voli I. . . . Krave, klobasarice . . „ (Prigon v L ubl. 70, v Marib. 585 glav). Teleta.......žive teže 1 kg (Prigon v Ljublj. 6, v Marib. 27 glav). 6—8 tednov stari . komad 3—4 mesece stari . . „ 5—7 mesecev stari . , . . „ 2 j debel.......žive teže 1 kg o- debel......mrtve „ 1 „ v (Prigon v Ljublj. 124, v Marib. 87 glav) . . , . . komad . . . . komad Ljubljana Maribor i q 375' - do 410-— 350' - do 4"0* — i „ 320- — do 350-- 275-— do 300'- i . 300' — do 340" - 250- do 300" - i „ 285' — do 325 — 27=i' - do 300' — i „ 325- do 350'— 300 - do 350 - i . 235' — do 250'- 225'- do 275'- i „ 400- - do 430'- 3E0-— do 400'— i , 400' - do -•— 300.— do 400-— i . 425' — do —•■— —— do -•- i . 150- — do 200*— 100'— do 150-— i p 100- do —■— <0'- do 75'- i . 75" - do -•— —•— do —•— i „ 50- — do —■•— 30'— do 40'— kg 10- - do 11'— 8 — do 8'75 9- — do -• - 7-25 do 7-75 8- do -•— 6'50 do V- „ 3- — do 4 — 2-75 do 4'— pis anec . kokoš E .2. mleko . . . smetana . . čajno maslo . surovo maslo bohinjski sir sirček . . . . (.jajce .... 1 lit. t „ 1 kg o ( trda drva . ^ * \ mehka drva komad . 1 m3 12"- doi 14'— 11'— do 12"- 200'- do 300'- 125- do '00-- —■— do —■ - 3^0'- do 350' - — •— do —• — •