Izhaja vsak Četrtek. Cena mu jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za A mori ko in drugo tujo državo o K.) — Posamezno številko so prodajajo ———— po 10 vinarjev -
S prilogama:
„Naš kmečki dom" m Jasa
Spisi indopisiso pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-sorati pa: Upravništvu ..Domoljuba". -Ljubljana, Kopitarjeva ulica -
V Ljubljani, dne 10. junija 1915.	Leto XXVIII.
Štev. 23.
Kaj bo s katoliško Cerkvijo?
Neka sila žene človeka, da bi izvedel to, kar mu je skrito. Najbolj skrita je pa sred nami prihodnost, Zato vedno iščemo kake luknjice v neprozorni steni, ki loči sedanjost od prihodnosti, da bi skozi pogledali in videli, kaj čaka nas in naše potomce, Če se oglasi kje kak prorok, se ttajde vedno sto in sto ušes, ki verno poslušajo njegove prorokbe. Oče pripoveduje sinu, stari oče vnuku, kar mu je nekdaj pravil njegov oče in stari oče, kako bo čez leta in leta na svetu. Navadno se v^c take prorokbe ujemajo v tem, da imajo priti čez svet hudi, žalostni časi.
Tudi v sedanji vojski so se že poiskale Vse stare prorokbe. Kar so nekdaj zve-Zdogledi brali v zvezdah, kar so razni niožje rekli o prihodnjih časih, vse so že obrnili na sedanjo vojsko. Toda vojska !rc naprej svoja pota in se ne meni nič ia ta prorokovanja. In pameten človek se udi nič ne meni zanja, ker ve, da vsako ;ako prorokovanje ni drugega, kakor prašno ugibanje ali pa pregrešno vedeževanje, ki ne zasluži vere.
Tudi o sv. Cerkvi imamo nekatere ake prorokbe, ki jim pameten človek ne Verjame, Tako prorokovanje je tisto, ki lašteva papeže do sodnjega dneva, pa ne >o imenu, ampak s posebnimi priimki. Za sedanjega svetega očeta ima priimek »raz-Jejana vera«. To naj bi pomenilo, da bo sod vlado Benedikta XV, sv, vera posebno veliko trpela, da bo sv. Cerkev vsa opu-liošena, in da bo brezverstvo na svetu zagospodovalo.
Mogoče je, da se tako zgodi. Saj je tnano, da so prostozidarji, zakleti sovraž-liki v. Cerkve, naščuvali Italijo v boj soper Avstrijo, In ti prostozidarji kar jav-10 pišejo, kaj hočejo doseči s to vojsko.
Že pred več kot sto leti so francoski prostozidarji svetu oznanjali, da ne bodo mirovali, dokler ne bo visel na vislicah zadnji kralj na črevih zadnjega duhovnika. Tako sanjajo sedaj laški in francoski prostozidarji, da je prišel čas, ko se temeljito porušijo oltarji in prestoli, ko ne bo na svetu ne papeža ne kralja, ampak same ljudovlade in v njih popolno brezverstvo.
Mogoče je, da pridejo tako hudi časi čez sv. Cerkev, kakor jih doslej še ni doživela, Če se napolni zrak z elektriko, nastane grozno bliskanje in grmenje. In sovražniki svete Cerkve so ves svet napolnili z elektriko sovraštva do sv. Cerkve. Čisto naravno je, da mora priti enkrat do nevihte, in strele bodo zadevale sv. Cerkev, toča bo padala nanjo in vihar bo divjal v njej , , .
Mogoče je, da to sedaj pride. Že sedaj morajo vojaki slražiti papeža, da ne vdere v Vatikan sodrga, ki so jo nahuj-skali prostozidarji. Toda vse tako kaže, da nastane na Laškem revolucija, naj se že vojska razvije tako ali tako. In takrat bodo prostozidarji kakor stekli psi divjali proti Cerkvi in proti papežu. In Jezus je rekel; »Udaril bom pastirja, in ovce se bodo razkropile.« Preganjanje se lahko začne tudi v drugih deželah.
Mogoče je, da se tako zgodi. Pa če se zgodi, se ne bo izpolnila imenovana pro-rokba, ampak Jezusove besede sc bodo izpolnile, ki je Cerkvi napovedal, da jo bodo preganjali do konca sveta. .
Utegne se pa tudi zgoditi, kar pravi pregovor: »Človek obrača, Bog obrne«, in »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.« Judje so Jezusu kopali grob, pa so bili sami vanj pokopani, Tako prostozidarji Cerkvi tešejo rakev in ji kopljejo grob, pa lahko njim samim zazvonijo mrtvaški zvonovi. Kdo ve, če ni morda Bog to vojsko pripustil, da stre z njo strupeno glavo kače prostozidarstva in reši vatikanskega jetnika, sv, očeta, iz njegove
ječe in mu da nazaj tisto prostost, ki jo potrebuje, da more vladati narode vesoljnega sveta. Nikakor si ne moremo misliti, da bi Avstrija in Nemčija prepustili papeža besnosti laških prostozidarjev.
Ko je bil nekdaj sv. Peter v Jeruzalemu v ječi, so kristjani zanj molili, in Bog je poslal svojega angela, da je rešil Petra iz ječe. Tako je sedaj papež, kakor bi bil v ječi in vklenjen v verige; saj se ne more prosto gibati. Njegovi sovražniki ga hočejo pokončati. Molimo zanj, in Bog g» bo rešil.
Po naj se zgodi, kar se hoče. Sv, Cerkev ima božje zagotovilo: »Peklenska vrata je ne bodo premagala.« Morda bo Evropa, morda bo vsa zemlja po vojski izpre-menila svoje lice, Cerkev bo pa ostala ne-izpreirienjena. Cerkev lahko preganjajo, pokončati pa je ne morejo. Benedikta XV. lahko umore, papeža pa ne morejo umoriti, Cerkev ostane do konca sveta in z njo pa« •>ež, ker brez papeža ni Cerkve Kristu-
Sovražniki krog-
inkrogc
Kršenje zvestobe, ki je za večne čase omadeževalo zgodovino roparske Italije in njenega sedanjega kralja, nima primere. To poudarjajo vsi časopisi in tudi tisti Italijani, ki še čutijo in sodijo pravično, se ne morejo zatajiti, da ne bi tega priznavali. Pribiti treba, da je bivša zaveznica Italija potem, ko se je na račun Avstrije in Nemčije v 33 letih hinavskega zavezništva krepila in redila, uprav v času, ko je Avstrija kroginkrog ogrožena, ko se je Avstrija deset mesecev junaško borila, — z vihrajočimi zastavami prešla v tabor naših sovražnikov da b! se z njimi vojskovala zoper nas. Poprej naj je Italija prav
ti

or ceslA rerv.r nadlegovala ter hotela izsili; cc;e pokrajine kot plačilo za to, k c:' •-■.•>. ni r.:.* kakor bi se bilo spodobilo, po ... ila. Zdaj pa sc je podala na sramotno ro sko pot. Tako grdo ni ravnal niti Judež, ki je Jezusa izdal. Poljubil jc pač svoiegE L cenika v znamenje izdajstva, a opljoval ga pa ni. kakor je to storila italijanska sodrga, ki je rohnela po ulicah italijanskih mest, zahtevajoč morilno in krivično vojsko. Cena tega izdajstva ni tako majhna kot Judeževa, kajti znaša cele milijarde lir. ki so jih baje ponudili naši sovražniki zr. Judeževo delo — nezvesti in verolomni Italiji. Ali bo tudi konec izdajalske Italije tak kot jc bila obupna srn t Judeževa, ako bo tudi Italija končala z obupom in s&iTuv.-morom, to*je z revolucijo. tep: nc vemo: ni pa izkliučeno, da bi kaj trkega ne prišlo.
Z novim sovražnikom se je pa ob-ener.' obnovilo in okrepilo sveže junaštvo me ;r četami, ki so zaprisegli smrt krivici*,ežu. Verni avstrijski vojaki vedo. j da ie spre vilo brezvestne italijanske poli- j tike v bo: c.-.o framasonsivo, ki vidi v j Avstri'i zadnjo oporo katoliške Cerkve i in pape-iva . Ivova vojska je vojska du- j hov iz peklenskih temin, ki so se dvignili | zc* er C ' cv ] istusovo, zoper poštenost j in p.:.. o kulturo.
'n bo eno leto. kar je nadel preste'"	nik Franc Ferdinand; zadela ir i: I amasonslva najeta morilčeva rc. :. Tf..:n že 15. septembra 1912 je neki š\ !■::-.• Irrm.-son objavil, da je umor nr :e Franca Ferdinanda sklenjena st". . ianski, francoski in angleški fr: so biii, ki so vedno in vedno dr; , " ščuvali* zooer Avstrijo, da bi to ka." .o državo razrušili.
Nc .lavno je bilo v Lugar.o posveto-vs" . irancoskih in italijanskih prosto-zi:	kjer so izdali bojni kiic: Vojsko
zc: ;r "strijo ali p?, revolucijo! ' Nato so pa vse italijanske lože uprizorile neznansko gonjo ; a vojsko. Pri slovesnosti Gari-b;.! iie . i e ne 4. maja v kraju Kvarto so n&r .eli 400 framasonskih zastav. Tam je navzoče navduševal framason, znani d'An-nunzio.
To smo hoteli še enkrat poudariti, da se dodobra prepričamo, kakšen namen imajo Italijani, ko so se spustili v vrsto saših sovražnikov. Ne plašimo se. Skupno s petinosemdesetletnim častitljivim cesarjem, ki mu ni bila prizanesena nobena po-izkušnja. hočemo še naprej zaupati na pomoč Vsemogočnega, ki bo blagoslovil naše zastave, krepil naše bojevnike ter blagoslovil naše pravično prizadevanje.
"junaštvu - bodočnost.
Splošno občudujejo srčnost in junaštvo naših slovenskih vojakov, ki tvegajo tam na bojišču moč, zdravje in življenje za rešitev in blagor domovine. Ta srčnost, ki je z našimi junaki tesno združena, ima — to lahko rečemo — tudi znak.čednosti, kajti ako ! oga niti oreieča smrtna r arnosi ne Ouvrnt, Uu ne bi storil ■i
svoje dolžnosti, ta ima čednost srčnosti. Vojaku, ki gre nad sovražnika res iz ljubezni do domovine ter v zvestobi do prisede, dasi mu preti pogin in smrt, ne moremo odrekati čednosti srčnosti. Večje zvestobe v izpolnjevanju dolžnosti človek ne more pokazati, kakor če radi tega, da stori svojo dolžnost, celo smrti kljubuje.
Vojaku, ki se žrtvuje v tej čednosti za domovino, pripisujejo tudi čast in zaslu-ženje mučeništva. In v nekem zmislu po i pravici. Smrt v vojski seveda ni m ti -č e n i š k a smrt v pravem pomenu besede; kljub temu pa more prevevati vojščaka pravo mučeniško miš-
')enic' , . ,.
Smrt na bojišču ima vecio ali maniso
veljavo: Včasih moramo reči, da jc smrt zgolj posledica boja za zemeljske dobrine, včasih pa je dokaz zvestobe do božje zapovedi. Kdor umrje, ker brani zemeljsko vrednoto proti sovražniku, gotovo radi tega še ni mučenec. Kdor pa umrje, ker nc mara prelomiti zvestobe do domovine in prisege, ki mu je sveta in mu jo nalaga ljubezen do Boga, ta ima \ resnici pravo mučeniško mišljenje in zamere biti pred Bogom deležen časti in zasluženja, ki gre mučencem. Koliko je gotovo vojakov, ki sc jim je in se jim še nudi prilika, da bi lahko ubežali k sovražniku in se vdali ter rešili življenje, a zavest zvestobe in svetost prisege, ki je naš slovenski vojak za nobeno ceno ne prelomi, ga zadržuje, da raje vse pretrpi in raje tudi umrje. Več tudi mučenec ne more storiti.
Gremo še dalje. Iz povedanega sledi, da preti stanovitno zvestemu izguba življenja ne le pred sodiščem preganjalcev krščanskega imena, ne le na bojišču, marveč tudi duhovniku, zdravniku, strežnikom, ki imajo opravilo v bolnišnicah za nalezljive bolezni (legar, kolera, koze), pa kljub temu svoje obveznosti točno izpolnjujejo, dasi morajo dannadan gledati smrti v koščeni obraz. Ako izvršujejo svoj poklic iz višjega nagiba, tedaj jim nihče ne more odrekati nravsivene čednosti, srčnosti in junaštva. Ako omagajo in padejo kot žrtve svojega poklica in jih preveva duh čednostne srčnosti, tedaj zaslužijo naslov »mučenec krščanske ljubezni«.
Isto moramo reči tudi o vojakih, ki vztrajajo v pravem mišljenju in nezlomljivi potrpežljivosti v strelskih jarkih; kajti potrpeti v slabem vremenu, ob pomanjkanju, v mokroti in nesnagi, v mrazu in snegu, zraven pa v smrtni nevarnosti po cele tedne, to zahteva skoraj večje moči in junaštva, nego med svinčenim dežjem zapoditi se zoper sovražnika.
Te hvale in odlike so deloma deležni tudi vsi, ki doma v obilni meri okušajo bridkosti in težave vojne nadloge; ki ta-korekoč žehte trepetanja, bolesti in skrbi za svoje drage na bojiščih ali po bolnišnicah, pa kljub temu ne obupavajo, marveč polni zaupanja na Boga in božjo previdnost prenašajo pogumno in junaško vse gorje, ceš blagor in rešitev domovine to zahteva, božja volja hoče tako.
Takih zgledov junaštva tudi med nami Slovenci ne manjka, saj smo čuli in brali da je marsikaka družina poslala po štiri
— do osem junakov na bojišče, pa n; v-, slišati nc posebne tožbe, nc tarnanja č'° tudi so došla žalna poročila o smrti tef' ali onega izmed svojcev, ki so v voisk" padli. Je že božja volja tako, to je tola' žilni vzdih, ki privre ob taki priliki iz Po" štenega slovenskega srca. Blagor vam, ki znate občutne rane svojega srca celili z balzamom krščanske vdanosti, srčnosti in junaštva! Nravstveno zdravemu, edinemu junaškemu narodu spada velik . bodoč, nost!
Pregled po svetu.
O bolezni grškega kralja .. širijo pc svetu razne govorice. Poklicana sta njemu dva pariška zdravnika; pozvan je tudi dunajski dr. profesor Eiselsberg, kij ni specialist za notranje bolezni, marveč operater. Zatrjuje se, da je kralj bolan, ker je bil zaboden z bodalom. I radnos je glasilo, da ima kralj vne ie rebrn mrene.
Italijanske namere. V Žili.-1 i dolini r Koroškem sc sliši grmenje topov, ki odmeva od Dobrača pri Beljaku. Iz vsega se vidi, da bi si grabežljivi Italija":' radi priborili vhod na Koroško in Gore i,sko.
Avstrijski letalci so zopet r eteli nad Benetke in vrgli 16 bomb. Porušene so štiri hise in del arzenala. lta ski lisli pravijo, da avstrijska artiljeri I juto deluje.
Rcmunija. Četverozveza (Ii iia. Anglija, Francija, Italija) se trudi da bi se jim pridružila še Romunija, )\ a vi jo, da Romunija hoče vso Bukovino i Sedmo-graško. Rusija bi pa rada kos *.cimogra-ške dala Srbiji. Takole barar io. a brc; oštirja. Upamo, da se bodo vsi zmotili.
Španija se tudi oborožuje. Anglešl kramarji najbrž ne puste nikog na miri!, ki bi jim utegnil na kak način pomaga«.
Rusija v zadregi. Baselcr Nachrich-ten poročajo: V Petrograd so zadnje dni dospeli številni generali, bivši ministri i» generalni guverner, ki služijo c. rju običajno kol svetovalci. Pričakuje sc veli« vojni svet.
Odločen nastop Združenih držav. 1 mat Mehiki. Dailv News poročajo n NVash.ingtona: Predsednik Wil>or. jc razposlal izjavo voditeljem strank v Mehiki. Ta izjava je istovetna z ultimatom in za' hteva, da se mora takoj nehali državljanska vojska, siccr bodo nastopi1'.' Združen« države, da napravijo konec revoluciji.
Prctest sv. očeta. Belgijski li?ti Pečajo iz Vatikana, da papež pripravil* okrožnico, v kateri bo protestiral proti ne; dostojnemu in nevzdržljivemu p< '0Ža|U';;m ga napravlja Italija sveti stolici s sv" vstopom v svetovno vojsko.

Svetovna vojska.
Naši osvojili na Sv. Rešnjesia Tel^j
dan ob zgodnji jutranji uri trdnjavo r
mysl. — Ruske postojanke med f"'1
L Drohobyczem zavzete. — V bitki pri Etiyiu ujetih 12.235 Rusov in zaplenjenih fcnnogo topov. — Zvezne avstrijske in nem-k^e čete prodirajo vzhodno od Przemysla. P Rusi že izpraznujejo Lvov. — Italijanski tapadi brezuspešni. Prodrli niso nikjer tez naše obrambne črte. — Veliki iran-koski napadi so bili odbiti z občutnimi izgubami v irancoskih vrstah. — Italijanski Jtrakoplovci so metali bombe na Pulj in ■Tržič (Monlalcone). — Boj proti Italiji se fe bil več ali manj na vsej črti. — Severno Jod Tolmina odbiti štirje italijanski bataljoni; ujetih čez 50 italijanskih vojakov, f Severno bojišče. Kar so nekaj dni po-fcrej napovedovali, se je zgodilo, Praznik Ev. Rešnjega Telesa bo vbodoče za nas Rudi zgodovinski praznik. Ta Kan, ko je iz milijonov src kipela molitev fc evharističnemu Zveličarju, ki smo ga v klovesnih procesijah spremljali po naših cvetočih travnikih in okrašenih ulicah, je došla prevesela novica iz gališke borbe; 5 r z e m y s 1 je v naših rokah. Za-ipali smo na božjo pomoč in naše zaupanje ni bilo osramočeno. Vrlemu branitelju >-zemyselske trdnjave, generalu Kusma-neku, ki ga je poprej le nemila usoda — lakote prisilila, da se je moral udati s svojo h ibro armado, bo pač igralo srce v veselju in v zavesti sladkega zadoščenja, ko bo izvedel, da so naše čete zopet v posesti li govega bojnega torišča. Tako nagle iz-premembe pač ni pričakoval. Lakota nam je izpulila ta ponos avstrijskih t njav ter jo ponudila ruskim oblegoval-cem, ki je s silo niso mogli vzeti, tako-rekoč na krožniku; slavno naše orožje nam jo jc po vročih maj -r š k i li molitvah osvojilo po dobrih 14 dnevnih bojih. Ti novi lepi in lo!; žilni uspehi nas navdajajo z zaupanjem, da bo dobrotljivi Bog blagoslovil n; se orožje tudi proti najkrivičnejšemu so-* '4u Italijanu. — List »Az Est« poroča, 'da je bila usoda Przemysla zapečatena, ko je jela delovati naša težka artiljerija. Oble-govanje se je vršilo v obliki podkve, ki se je čezdalje bolj zoževala. Zraven tega so n -i obstreljevali tudi železniško progo, ki pelje proti Grodeku; to je pa edina pot, po kateri so se mogli Rusi v naglici umakniti.
Enako srečno in uspešno so naši naskočili ruske postojanke med Stryjem in D ohobyczem. Obe mesti sta že teden dni v našem varstvu in posesti. Po sijajni zmagi p i Stryju, kjer je padlo v naše roke 12.235 luških ujetnikov ter 14 velikih topov in jstrojnih pušk, so zavezniške čete pro-< irale v smeri proti Medenicam,
Kako je bil Przemysl zavzet. O osvo-i tvi trdnjave se sporoča; Naval proti Prze-myslu je bil pravzaprav od severa in juga r.ajsilnejši, Na severu so pritiskale nemške čete, od juga pa naš 6. armadni zbor. Pasi so tekom dveh mesecev, kolikor je bilo pač mogoče, zopet popravili razstre-'jene utrdbe, postavili vanje težko artilje-lijo in sezidali predutrdbe, tako da so bile naše čete primorane, Przemysl sistematično oblegati. Prvi je prišel pred trdnjavo naš 10. armadni zbor, zaenkrat še brez težke artiljerije, ker prevoz 30'5 cm topov zahteva precej časa. Nemške čete so šle s svojimi 21 cm topovi prve na delo in
kakor hitro se je njih pehota v toliko približala utrdbam, da jih lahko naskoči, je pričela delovati težka artiljerija, V nedeljo je ogenj topov dosegel svoj višek. Kakor toča so padale krogle na utrdbe, ki so prišle druga za drugo v zavezniške roke,
V	sredo zvečer se je pričel splošen in zadnji naskok, ki se je končal s tem, da so naše čete udrle v Przemysl in ga zavzele.
V	mestu je vladalo nepopisno veselje, ko so pričakovali zavezniške polke. Po cestah je občinstvo sipalo cvetlice na vojake, raz hiš so visele zastave, V skladiščih so ostale velike zaloge živil in vojnega materiala. Čete se niso mogle muditi v mestu, ker so se zagnale takoj za umikajočim se sovražnikom, ki je višine za mestom trdovratno branil. Naše čete so trdovratno preganjale ruske vojake od postojanke do postojanke iz trdnjavskega pasu. Število ujetnikov se ni moglo še določiti. Zvezne čete so osvojile že griče okrog Medyke. Ruski ujetniki pripovedujejo, da so Rusi v noči od 2. do 3, junija na celo fronto armade Mackensenove pod-vzele splošen napad, ki se je pa takoj v začetku izjalovil. Nemške čete so naskočile že višine ob obeh straneh Kyslatyce, 22 km vzhodno od Przemysla.
Ko se je raznesla širom Avstrije vesela novica o prilastitvi Przemysla, so ce vršile po vseh mestih velikanske manifestacije, osobito pa na Dunaju. Izšle so takoj posebne izdaje listov, mestna in zasebna stanovanja so bila okrašena z zastavami. Godbe so svirale in velikanske množice so se veselo vzklikajoč pomikale po ulicah. — Trst je bil ves v zastavah. —
V	Ljubljano je došlo naznanilo o padcu Przemysla na praznik sv. Rešnjega Telesa opoldne. Takoj se je odelo mesto s svečano opremo. Zvečer je bila razsvetljava, zvonovi so se oglasili in godba Salezijan-cev je napravila mirozov po mestu. Množica, ki se je v radostnem razpoloženju vrstila za zastavo S. K, S, Z., je bila nepregledna. Pred ljubljanskimi dostojanstveniki se je množica ustavila ter skupno z godbo glasno prepevala cesarsko pesem.
Boji z Italijo. Italijani so gotovo mislili, da bodo brez posebnih težav in bojev zasedli naše obmejne kraje, češ, saj so avstrijski vojaki povečini v Galiciji, Deloma so jim naši po svojem načrtu to dovolili. Kjer so pa naše obrambne črte, tam pa niso in ne bodo napredovali. V sodbi, da jim bo kar gladko šlo, niso nič kaj poskrbeli ne za zdravnike, ne za bolnišnice; vsaj tako se pripoveduje. Ob Gardskem jezeru so neki vse gostilne prenapolnjene z italijanskimi ranjenci brez varstva in postrežbe. Vlada se boji ranjence pokazati in jih ne prepeljava očitno v notranjost, ker se boji izgredov. — Večji in manjši boji so bili že ob vseh mejah. Značilno pa je zanje, da radi takoj zbeže, kakor hitro zavohajo smodnik ali vidijo kri teči. Italijanska artiljerija menda ni tako slaba, in-fanterija se pa ni in se ne bo obnesla. Prve ujetnike so peljali skozi Ljubljano dne 2. junija. — Srečo so poizkusili Italijani na južnovzhodnem Tirolskem, kjer so obstreljevali planote Lavorna in Folgaria. Tudi ob koroški meji so poizkušali, kako nesejo topovi, — Resnejše praske so bile na Primorskem, a tudi tu so bili Italijani
odbiti. Pri Tolminu je bilo odgnanih več polkov in ujetih kakih 60 mož, — Na Pulj jc metal neki italijanski letalec bombe, a brez znatne škode. — Na Primorskem se sovražnik trudi, da bi zasedel vrhove Lip-nika (1360 m) in Krna (2246 m). Tu so imeli Italijani priliko spoznati srditost, s katero se hoče naša armada boriti proti izdajstvu. — Italijanska fronta je dolga 511 kilometrov; od tega je 460 kilometrov hribovitega sveta, 51 kilometrov pa ravnine,
AH se Nemčija udeležuje vojske z Italijo? Berlinski list »Lokalanzeiger« poroča iz Lugana: V zadnjih bojih pri Lavarone, južnovzhodno od Bolcana, so se bojevale tudi nemške čete. Zgodilo se je torej, kar je napovedoval knez Biilow v italijanskem zunanjem ministrstvu, da so namreč nemške in avstrijske čete tako tesno spojene, da mora vsak napad na avstrijske čete zadeti tudi nemške. To dejstvo povzroča, da ni potrebna vojna napoved Italije Nemčiji in narobe.
Poveljnik naših tirolskih čet je general Danki, ki je bil svoj čas predstojnik armadnega zbora v Inomostu. Prideljen mu je generalni major Pichler.
Kakšno je razpoloženje meri italijanskim ljudstvom. Ogrski frančiškanski pro-vincijal g. Ungvary, ki se je o Binkoštih mudil v Rimu pri volitvi frančiščanskega generala, je ostal še po vojskini napovedi nekaj dni v Rimu. O. Ungvary se je sedaj vrnil iz Rima ter pripovedue o položaju, ki je nastal po izbruhu vojske v Italiji: Italijansko ljudstvo ni navdušeno za vojsko; povsod se vidijo žalostni obrazi in obup. Vojaki ne gredo radi v vojsko in se na vse kriplje branijo iti na bojišče. Mnogi po-mečejo celo orožje proč. V Milanu so socialisti pokvarili železniški tir pred vojaškimi vlaki, Na postajah se slišijo protestni klici vojakov zoper vojsko. Frančiškan trdi, da je ob svojem potovanju po Italiji dobil vtis, da nihče drugi ni želel vojske z Avstrijo, kakor Salandra in Son-nino, ki sta plačana od Irosporazuma, in poulični mob. Ti ljudje imajo jasen namen, z vojsko najprvo odstraniti kraljestvo in potem še tudi paj eštvo. Na ta način skuša svobodomiselstvo napraviti iz kraljestva Ijudovlado. Vlada je vpoklicala pod orožje tudi vso duhovščino ter pustila ljudstvo doma in v bolnišnicah umirati brez verske tolažbe. Frančiškanski provincijal v Rimu niti ni mogel več k papežu k avdijenci, ker je moral takoj pod orožje. V Italiji morajo vsi duhovniki opravljati aktivno vojaško službo, dočim se framasonski uradniki in oficirji stisnejo, kjer le morejo. Država brez duhovnikov se tudi prej pridobi za revolucijo.
Francosko bojišče. Nemško uradno poročilo govori o velikih uspehih, ki so jih priborili Nemci na francoskem bojišču. Najvišje vojno vodstvo poroča: Z naskokom smo vzeli grad in kraj Hooge vzhodno od Y p e r -n a , angleške protinapade pa krvavo odbili. Vzhodno od Givenchy v naše postojanke vdrle angleške čete smo s težkimi izgubami vrgli zopet nazaj. Sladkorno tovarno v Souchezu smo zasedli. Močan sovražni napad pri Neuville se je zrušil v našem artiljerijskem boju. V gozdu Pretre se nam je posrečilo zopet pridobiti večino
izgubljenih jarkov. — Na črti Souchez— Neuville in južno so Francozi popoldne m ponoči večkrat napadli; na posameznih točkah so se razvili I juti boji mož proti možu. Povsod so imeli Francozi najtežje izgube, ne da bi dosegli kaj uspehov. V Vogczih so obmetavali naši letalci etapsko postajo in železniško križišče Remiromont in nek sovražni tabor čet pri Hohnccku z bombami. — Iz Ar rasa poročajo, da jc na Ypern padlo v štirih dneh 20.000 granat. — Nemci so torej z municijo dobro založeni.
Boj za Carigrad. Glavni stan naznanja dne 4. junija iz Carigrada: Včeraj je bil na dardanelski fronti boj artiljcrije in pehote. Naše azijske obrežne baterije so uspešno obstreljevale sovražne postojanke pri Sedii-Bahru. — »Frankfurter Zeitung« poroča: Nemški podmorski čolni so pri otokih Strato potopili angleško pomožno križarko, ki je obsegala 12.000 ton, pri Te-nedu na angleško linijsko križarko.


novice.
Bralcem in naročnikom »Domoljubo-
vim<>. Naznanjali smo že, da se »Domoljubov^ urednik vežba v vojaški suknji tam nekje na Štajerskem, Znano je, da so od osobia v Katoliški tiskarni že izpočetka pobrali okrog 50 moških v vojaško službo. Ob zadnji izberi so jih potrdili zopet 18. Zadrega bo. Uprava tiskarne bo skrbela, da bomo, kolikor bodo razmere dopuščale ter dovoljevale poštne in prevozne zveze, tudi vbodoče poslali vsak teden redno > Domoljubovo- številko. Vendar pa nam tega ne bo moč vselej v tem obsegu kot doslej; kajti tovarna papirja nam ne jamči za redno postrežbo, zatorej treba štediti z dosedanjo zalogo; dopisov z dežele pa ni, ker so dopisniki na bojišču, ali pa nimajo kaj sporočati, ker se vse vrti le okrog bojišč. Upamo torej, da bodo cenjeni odjemalci vpoštevali izredne težkoče in okoliščine ter se zadovoljili z »Domoljubom« v nekoliko zmanjšani obliki. Morda se bo dalo pozneje kaj navreči in nadomestiti.
Uredništvo in upravn.ištvo »Domoljuba«,
Z italijanskega bojišča so pripeljali zadnje dni okrog 400 ranjencev v Ljubljano. Porazdelili so jih po raznih bolnišnicah.
f Dekan iz Kobarida. Italijani so odpeljali, tako pišejo listi, č. g. Jurija Peter-nelj, dekana v Kobaridu. Dolžili so ga, da je v zvezi z avstrijskimi četami. »Reichs-post< poroča, da so častitljivega starčka in vnetega dekana Italijani ustrelili. Koba-rid^ki dekan je bil star že okoli 70 let. Kakor vsa slovenska primorska duhovščina, je bil g. Peternelj vnet avstrijski rodoljub ter je posebno ostro obsojal italijansko iredento. Gosp. Peternelj je užival vsled svoje velike ljubeznivosti v goriški škofiji nenavaden ugled, pri njem so se duhovniki zbirali kakor pri svojem očetu.
Naglo sodstvo. Armadni poveljnik je odredil, da se za kraje v bojni sferi, torej tudi za Kranjsko in Štajersko, proglasi nagli sod.
Na ljubljanski semenj dne 2. junija so prignali 832 glav živine in sicer: 144 konj, 204 vole, 134 krav, 21 telet m 309 p.a-
scev za rejo.	, . , rn
»Misijonar med zvermi« |e naslov veliki drami, ki se bo predstavljala v nedeljo dne 13. junija v »Kino Central« v deželnem gledališču v Ljubljani. To je največji najdražji in najzanimivejši posnetek življenja med divjimi zvermi, veličastna slika božjega stvarstva, polna ginljivcga dejanja. Predstave se v nedeljo vrše ob pol H. uri dopoldne, ob 3., 5., popoldne, ob 6„ pol 8.
in 9. uri zvečer.
Molimo! Za nedeljo 13. junija sc namerava prirediti v Ljubljani velika pro-silna procesija s podobo Žalostne Matere božje, ki je na velikem oltarju cerkve sv. Florijana in velja za varihinjo ljubljanskega mesta. Prireditev, ki se je sprva nameravala le bolj za Marijine družbe, bo veljala zdaj za vso verno Ljubljano. Sprevod bo šel od cerkve sv. Jakoba mimo stolnice čez Jubilejni most, mimo frančiškanov pred nunsko cerkev; od tam pa čez šentjakobski most do sv. Jakoba nazaj.
Sv. oče Benedikt XV. je vsled sedanjih dogodkov tako potrt, da tudi telesno mnogo trpi. Bog ga čuvaj in ohrani!
Švalčica mu je odtrgala noge. Dne 28. maja popoldne je odpeljal vojaški transportni vlak iz Maiibora. Pred odhodom vlaka si je še korporal Fr. Mausl šel kupit cigarete. Ko je prišel nazaj, se jc njegov vlak že pomikal s kolodvora. Vojak je zdirjal za njim, a je padel, ko je hotel stopiti na voz, tako nesrečno, da je prišel z obema nogama pod kolesa. Kakor bi trenil, je voz nesrečnežu odrezal obe nogi pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Zanimiv lov. Veleposestnik Murnik na Pohorju (Štajersko) je opazoval že nekaj dni, da je prihajala v njegov gozd na Pohorju velika ptica-roparica. Dne 27. maja se je oborožil s puško in se skril za skalo v svojem gozdu. Ni dolgo čakal, ko je zagledal prihajati plico-roparico, ki je imela v svojih krempljih neko manjšo ptico. Ko je Murnik ugotovil primerno razdaljo, je oddal dva dobro namerjena strela in roparica je padla na tla. Bil jc velikanski planinski orel, ki jc meril z razpetimi perutnicami 1 meter 34 centimetrov. V krempljih je še držal svojega mladiča. Ptica je prišla bržčas iz tirolskih planin, kjer so jo menda pregnali streli topov.
Žalosten konec divjega lovca. Z Gornje Bele se poroča: Lovski čuvaj Peter Ričnik je te dni na svojem službenem potu zalotil znanega divjega lovca posestnika Bernarda Ebnerja z Blat, ko se je vračal s planine z dvema ustreljenima divjima kozama. Ričnik je zaklical: »Stoj!«, toda divji lovec jc zgrabil puško in zavpil: »Mrtev moraš biti!« Ričnik sc jc hitro sklonil za skalo, nakar je Ebner udaril proti njemu s kopitom, a zadel skalo, pri čemer se je puška zdrobila. Sedaj se je Ebner z rokami vrgel na Ričnika in razvil se je boj na življenje in smrt. Ebner je skušal izviti Ričniku puško, ki se je nenadoma sprožila; naboj je šel Ebnerju v prsi ter se je smrtno zadet zgrudil na tla.
Pogum velja. Na Tirolskem je raz-kačenost in nevolja radi italijanske nezvestobe tako vplika, da se je oglasilo prosto-
voljno za vojsko okrog 500 mož v sta™ od 72 do 76 let.	la'0sl1
100.000 ljudi je bilo navzočih pri Pr šenjski procesiji in pobožnosti, ki so imeli v Budimpešti dne 30. maj. .
Lep uspeh. Za drugo voj- posojilo jc podpisanih v Avstriji dve i,, p0| mjij. jarde, na Ogrskem pa ena milija.-da kron Tolažilno znamenje, da bo Avsli ija vzlrjl jala in zmagala, kajti za vojsko je treba denarja, denarja in zopet denarja.
Sadje na Štajerskem je kljub lepemu I in gostemu cvetju le slabo obloženo. ŠkcJ dovale so deloma gosenice, še bolj pa neka 1 rja. Enako je po vinogradih. Žlahtnina ni-f ma veliko nastavka, nekatere vrsie so pa 1 doslej prav bogate.
Kolera, Med ruskimi ujetniki v Feld-f bachu na Štajerskem so se pojavili trije 1 slučaji azijske kolere.
To je junaštvo. V splitskem okrožji! so se vsi možje šestero občin prostovoij-1 no brez naborov oglasili za vojsko proti 1 Italiji. Tako so storili v Dalmaciji delomaf tudi drugod.
OKROŽNICA vsem občinam na Kranjskem,
Desetmesečna vojska je zahtevala I velike žrtve od vsega prebivalstva našega! cesarstva. A do zadnjega časa je imela I naša kranjska dežela vsaj to prednost, dal so bila neposredno bojna polja daleč proč,I ob srbski in ruski meji. Tako smo zamori kolikor toliko tudi v tej vojni dobi nadaljevati mirno delo na naši rodu grudi.
Ta položaj se je bistveno Izpremenil, odkar je napadel naše cesarstvo vero-lomni Lah, naš dedni s o \ a ž nit
Sedaj divja vojska ob na- h bližnjih mejah in sovražnik želi udreti v naše milo ožjo domovino.
Toda že stoje na zvesti j >aži naše slavne., v desetmesečnih krvavih bojiii utrjene armade. In četudi jc premoč števila na strani sovražnika, ki nas je le ' zavest; ie premoči zahrbtno napadel, i« vendar trdno utemeljena nada, da se trume tega nasprotnika razbijejo ob nasm železnih črtah, ravno tako, kakor so se razbile nepregledne ruske množico ob nasi karpatski falangi. Saj imamo opraviti tistim Lahom, ki je bil že od naših slavnih prednikov krvavo teper pri Novari m Kustoci! Upati in pričakovati tedaj smemo, da nam sovražne čete nc uničijo polpi katera smo letos obdelali s takim trudom in da nam bo omogočeno srečno spra>i-! sad znoja in žuljev,
V	vsakem slučaju pa nam nalaga novi položaj nova bremena in nove dolžnos i.
V	neposrednji bližini bojne boru. spada naša dežela sedaj v vojno
To jc združeno z marsikatero nepnhko posameznika in cele občine.
_ To jc treba potrpeti, v svesti, da velja enemu velikemu smotru:
Odbil'
z a s e d n i napad dednega s° v r a ž n i k a od naše domovine-
času.
ka
V tem veiikem zgodovinskem
... našega cesa
terem se gre za obstoj
mora
stva, naše dežele, našega naroda-sleherni storiti, kar more, za t P10 blagor.
Eni stoje v bojnih črtah in tvegajo kri življenje za domovino.
Drugi opravljajo domača dela, skrbe živež vseh in za prihodnost naroda.
Vsak po svoje skrbi za javni blagor. Se pa mora prevevati za-est, da le po poti vsestran-ke požrtvovalnosti in soli-arne skrbi za splošni blagor r i d e m o do zaželjene boljše prihodnosti.
Potrpimo pogumno neprilike, ki so eizogibno združene z velikansko vojsko, ojo so izzvali naši sovražniki v cinični ohlepnosti po lujem blagu, Pomislimo, ako junaško prenašajo vse bojne težave nevarnosti naši vrli vojaki v bojni črti. aj je napram temu katerakoli žrtev in eprilika, ki jo prinaša usiljeno nam vojno [tanje iudi nam, ki smo ostali doma!
V tem velikem času je sveta dolžnost lehernega, storiti, kar more za javni ilagor.
Sovražnik ljudstva in javni škodljivec e, lidor v tem času gleda samo nase, samo la svojo lastno korist; ravnotako tudi isti, ki samo tarna in toži in kritikuje ali >a ljudi bega — ne dela pa nič, da >i pomagal premagati težkoče sedanjega |asa.
Danes le tisti kaj velja, ki ga dičijo fioske kreposti: pogum, delavnost, požrtvovalnost. Teh lastnosti ni nikdar panjkalo v naši deželi, tudi zdaj ne. Mir-[im, pogumnim srcem gledamo nevarnosti > oko, zaupajoč v Vsegamogočnega, ki je [ospodar naše usode.
In tako bomo prestali tudi to pre-kušnjo, vršeč svoje dolžnosti, potrpeč vse leprilike, goječ v zvestih srcih vdanost in ubezen do našega presvitlega vladarja in |o rodne naše mile zemlje in združivši vse ivoje moči v bratski medsebojni ljubezni !o geslu: Vsi za enega in eden a vse!
Deželni odbor kranjski.
v Ljubljani, dne 4. junija 1915.
Deželni glavar:
Šusteršič 1. r.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
prejema hranilne vloge, za katere Unči dežela Kranjska, in jih obredje po "/o brez kakega odbitka<
Uradne ure od 8. zjutraj do i. popoldne.
Glej inseral!
Razne novice.
Ogromne izgube naših sovražnikov.
Uradno se poroča: Tekom meseca maja je bilo na jugovzhodnem bojišču ujelih 863 častnikov in 268.869 mož; od teh odpade na zavezniške čete pod generalnim polkovnikom Mackensenom 400 častnikov, 152 tisoč 254 mož, 160 topov, med njimi 28 težkih, in 403 strojne puške. Skupno znaša vsota meseca maja od zavezniških čet ujetih Rusov okoli 4000 častnikov in nad 300.000 vojakov.
To nekaj šteje in velja. Od avgusta lanskega leta pa do sedaj je Rusija izgubila — kakor so preračunih — nad 3000 strojnih pušk.
Resne skrbi za Italijane. Rimski listi poročajo iz Tripolisa, da je postal položaj v tej italijanski koloniji zelo resen. Moha-medanski rodovi so po celem Tripolisu napovedali »sveto vojsko« zoper Italijane. Italijanska vlada odpošlje v Tripolis cel armadni zbor, da si zavaruje vsaj svoje najvažnejše tamošnje postojanke. Italijanski prebivalci se umikajo na obrežje. Proti Tripolitaniji so že odpluli štirje torpedni lovci; v kratkem odpošljejo bro-dovje križark.
Nekoliko obzirnosti imajo vendarle še Italijani do sv. očeta. Pod pritiskom katoliške javnosti v Italiji je italijanska vlada dovolila, da smeta Avstrija in Nemčija z Vatikanom pocom šifriranih brzojavk občevati, dokler to občevanje ne postane sumljivo ali državi nevarno.
Dvakratni izdajalec. Iz Kopra se naznanja: Dvakratni izdajalec je sedanji načelnik italijanskega generalnega štaba general Cadorna. Cadorna je rojen Avstrijec iz Kopra. Njegov oče je bil profesor na koprskem c. kr. državnem gimnaziju in je v Kopru pokopan. Postopanje Cadorne je tem sramotnejše, ker je svoje sedanje mesto prevzel nalašč zato, da vodi vojsko proti svoji domovini.
To je vojska! Korespondenca »Hčer und Politik« poroča: Naši sovražniki so izgubili v prvih desetih mesecih vojske pet milijonov mož, če se računajo mrtvi in ranjenci. Tako sodijo naši sovražniki in je zato to število prej prenizko kakor previsoko. Nastop Italije nam zato ne more iztrgati zmage.
Iz Amerike se vrnejo. »Glos Naroda« poroča po nekem varšavskem listu, da se namerava po končani vojni od 4 milijonov Poljakov, ki žive v Ameriki, 1 milijon vrnili v domovino, da si s prihranki nakupijo zemljišč in prično zopet obdelovati polja. V ta namen se ustanove posebni odbori, da olajšajo izseljencem nakup poljedelskih posestev.
Razburjenje v Varšavi. Korespondenca »Rundschau« poroča iz Krakova: V Varšavi raste razburjenje. Vsa okolica je vznemirjena, ne samo zaradi vesti, da se ima v kratkem izvršiti veliko podvzetje zaveznikov, marveč tudi vsled številnih bomb, ki jih mečejo sovražni letalci. Nad Dembico se je prikazalo en dan šest letalcev, ki so zagnali nad 60 bomb. Deset oseb je mrtvih, 20 ranjenih. Ceste so posejane z drobci bomb. razbitimi šipami in opeko.
Petelin — izdajalec. Nekje so imeli premožnega posestnika na sumu, da je prikril in zamolčal večje zaloge žita. Pri-lično pride k njemu mož ter kupi lepega petelina, ki jc bil obsojen na smrt. V njegovem krofu so našli precejšnjo množino še neprebavljenega žita, znamenje, da je posestnik tudi kokoši še vedno krmil z žitom. Po takojšnji preiskavi so prišle na dan cele zaloge žita. Petelin je bil izdajalec.
Nenavadno presenečenje. Na Dunaju so nedavno starši rezervnega poročnika Leopolda George imeli srečo, da so videli svojega sina, pa ne živega, ampak v kino-gledišču. Prizor, ki je predočeval sina, je nastal takole: General Kusmanek, poveljnik trdnjave Premiselj, je uprav pripenjal odlikovanja šesterim častnikom na trgu v Premislju. Ta prizor so fotografirali in napravili film za kinogledišče. Prvi med odlikovanimi je bil Leopold, ki se je na sliki prav dobro poznal. Tako so se starši prepričali o odlikovanju svojega sina, ki je bil ves čas prvega in drugega oblego-vanja v trdnjavi ter bil tudi močno ranjen Sedaj je v ujetništvu.
Iz življenja generala pl. Mackensena. Življenje in vojno na'predovanje generala Mackensena, ki je z avstrijskimi in nemškimi četami dosegel tako lepe zmage v zapadni in srednji Galiciji, je zelo zanimivo. Mackensen je rojen Saksonec. Njegovo rojstno mesto je Lipsko. Star je sedaj 66 let. Oče mu je bil veleposestnik. V vojsko je stopil kot enoletni prostovoljec ter je kot poročnik bil v francosko-nemški vojski leta 1870. Po vojski se je dal aktivirati (je bil -stalno sprejet' v vojaško službovanje). Pozneje je bil j3olkovni poveljnik v Danzigu. V sedanji vojski je bil pri-deljen generalu Hindenburgu ter se je odlikoval pri Mazurskih jezerih. Veliko uspeha je imel pri Lodzu in Loviczu, kjer je ujel skupno do 40.000 Rusov, zaplenil 70 lopov in 176 strojnih pušk. — Leta 1898. je bil pobočnik nemškega cesarja.
Pismo iz Amerike na bojišče. Neki hrvatski četovodja je dobil iz Amerike pismo, ki v njem njegov prijatelj toži, da ne more sodelovati v vojski. Takole piše: »Kako iskreno hrepenimo, da bi mogli priti k vam, preden bo končana vojska. Nevoljni smo, ker ne moremo pomagati, da bi bili naši sovražniki čim preje poraženi. Borili bi sc in vojskovali, kakor se vi borite; znali bi umirati, kakor vi. V nas, daleč od domovine, živi isti junaški duh, kakor v vas. Ne veste, kako vam zavidamo. Vemo, da veliko trpite, zato smo vam hvaležni. Krasen je za junaka dan, ko se vrača zmagoslavno v domovino okrašen s hrabrostno svetinjo na prsih. Ne moremo k vam, a borimo se proti izvozu orožja, a težko je preprečiti, ker jim to nese. New-vorški listi so izračunili, da je vrednost vojnega materijala, ki so ga poslale Združene države severoameriške našim francoskim in drugim sovražnikom do srede januarja 1915, znašala 412 in pol milijona dolarjev, (Te številke so se doslej gotovo potrojile in počveterile. Op. ured.) Tako je nastala iz nevtralnosti kupčija in iz kupčije nevtralnost.
Kdo je še vplival na italijanskega kralja. Viktor Emanuel je obenem telesni
5i
;n tudi duševni slabič. Zanima se samo za svojo zbirko pcncz, ki jc najbogatejša na svetu. Po cele tedne baje čepi in brska v njej ter se nc briga nc za rodbino, ne za vlado. Ni čudo torej, da ima lepa in tudi duševno bogato nadarjena kraljica Jelena na dvoru velik vpliv. Kraljica ni pozabila, dr. jc Črnogorka; previdno, toda s časom vedno bolj odločno je kazala, da je njej prav malo mar za zavezništvo in besede njenega moža. Pri vsakem porazu, ki so ga doživeli Črnogorci, pri vsaki bombi, ki je padla v Cetinje, ie hujskala svojega moža in njegovo okolico proti Avstriji. Kralj Viktor Emanuel se ji seveda ni mogel dolgo ustavljati in tako se je zgodilo, da je postal nezvest svojima starima zaveznikoma in obrnil orožje proti njima.
Polkovns ::asiava. V Kijevu se nahaja med avstro-ogrskimi ujetniki tudi lahno ranjen ogrski infanterist. V bolnišnici so mu rekli, naj se preobleče ter so mu prinesli sveže perilo. Strežniki so mu prigovarjali, a ni nič izdalo. Nato so nastopili s silo, a ranjenec se je še vedno branil. Ko se ni mogel več ustavljati, se je zjokal. Služabništvo je opazilo, da ima ranjenec okrog sebe lesno ovito zastavo 2. honvedskega pešpolka. Izjavi! je, da je hotel na ta način pieprcčiti, da ne bi pri-
šla
v sovražnikove roke. Ruski
častniki so mu prigovarjali, naj se pomiri, ter so mu obljubili, da bodo to zadevo in njegovo junaštvo že omenili pri avstro-Ojii fJ.cm vojnem poveljstvu, ko se bo skleni! 'iiii-.


iinarfis pri Kranju. Na Bregu je umrl dre 29. maja Jožef Aleš. Bil je prijaznega in miroljubnega značaja, znan daleč v okolici Kranja. 30 let jc hodil okoli s svojim čistilnim strojem in očistil precej mernikov žito okoliškim kmetom. Zapustil jc ženo in deset žalujočih otrok. Blagi mož počivaj v miru!
Bchinjska Bistrica. Pozni redovi bodo govorili o letošnji procesiji sv. Rešnjega Telesa.
v
veliko spodbudo vseh so se vsi udeležili procesije z največjo pobožnostjo. Skoro vsi so molili iz molilvenika, na prsih pa imeli sveto podobo. Poleg običajnih banderov smo imeli tudi zastave. Cesarsko in hrvaško zastavo s podobo presvetega Srca sta nosila dva gospoda oficirja, slovensko pa naš vrli g. župan v spremstvu občinskega odbora v narodni noši,
K sklepu slavnosti smo dali duška svojim patriotičnim čuvstvom ter vsa cerkev je stoje zapela večno lepo: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!
Umrla je dne 26, maja po vsem Dolenjskem dobro znana gostilničarka in po-sestnica »Pod Gabrom« gospa Jožefa Hribar roj. Košak. Pokojna je bila sestra umrlega našega poslanca Fr. Košaka iz Gro-suplja in Josipa Košaka iz Mirne peči. Kdo ni poznal prijazne in postrežljive »Je-rajeve mame« pod Gabrom? Vsakdo se je 'ii
rad oglasil v pošteni in zgledni gostilni, pa je bil tudi skrbno postrežem Njena hisa jc še ena izmed tistih gostiln, kjer so sc shajali popotniki raznih stanov in so se tudi lahko mirno in pošteno pokrepčali Usmiljena je bila posebno do revežev, domačih in tujih. Koliko tujih potnih siromakov se je oglašalo dan na dan v njeni hisi, vsak jc dobil kako podporo. Dolgo vrsto let je vodila sama veliko gospodarstvo vse v najlepšem redu, to vedo posebno posli, za katere je skrbela kot dobra krščanska gospodinja. Kako priljubljena je bila daleč naokrog, je pričai njen veliki pogreb. Počivaj mirno poleg svojega soproga v Velikem Gabru!
Gospodarske vesti.
Živinorejska zveza za kamniški politični okraj na Homcu tem potom ponovno opozarja svoje člane, kakor tudi druge živinorejce, da priglasijo živino v planinsko pašo na Križko planino. Živina se žene na planino dne 24. junija zjutraj zgodaj. Pot je zaznamovana s plavo barvo, na kar naj vsak pazi, ko žene v p.unino, ker zveza ni odgovorna za škodo, ki bi jo povzročila živina, ko sc žene na planino. Žene se skozi Tunjice ali skozi Stahovico. Plačati je od goveda z malim zobom po 13 K, od goveda z velikim zobom pa po 15 K. Od žrebet je plačati po 25 K, od kobile z žre-betom pa po 40 K. Od ovac je plačati po 2 K, do tri tedne staro jagnje gre z ovco, od starejših jagnjel se pa plača po 2 K. Pašnina se bo pobirala na planini, in sicer: polovico, ko se gor prižene, polovico pa, ko se do! vzame. Živina se tudi zavaruje proti streli, plačati je po 28 vinarjev od 100 kron zavarovane vrednosti živali. — Sprejme se še oO glav živine. Načelstvo.
Živinorejska zadruga na Homcu sprejme na zadružni pašnik v Šmarci 20 glav lepih mladih pinegavskih telic, ki morajo bili zdrave in dobro razvile. Privajene morajo bili popolnoma na svežo krmo, če le mogoče že nekoliko tudi na pašo. Sprejmejo se dne 24. junija, ko bodo te, ki so sedaj na pašniku, odšle na planino. Paša bo trajala 4 mesece. Plačati je od telice, ki še ne vaga 200 kg, po 18 vin. na dan; od telice, ki vaga 200 kg in čez, je plačati po 24 vinarjev na dan. Telice se sprejemajo stare od pol leta do poldrugega leta. Biki nad eno leto stari se nc sprejmejo. Živinorejci, kateri nimate doma primernih pašnikov, poslužite se tega pašnika in priglasite svojo mlado živino na naslov: Živinorejska zadruga na Homcu, pošta Radomlje.
XXX
ZDRAVSTVO.
Se nam je treba bati bolezni? Ne samo pri nas, tudi drugod se boje, da naredi konec strašni vojski še strašnejša bolezen. Ameriški časopisi so razpravljali o tem, zdravniški strokovnjak na Angleškem jim je ugovarjal v angleškem listu približno-»Ni verjetno, da bi ustavila vojsko bolezen kajti še nikdar ni ustavila velike vojske bolezen, ustavila je pač majhne krajevne bitke. Res je, da rodi vojskini čas nalez-
ljive bolezni, ali še nikdar se ni nastopil, tako uspešno napram razširjanju bolezni kakor ravno v tej strašni vrsti bitk, - ]z. vzeti moramo tu Srbijo. Tam so zdrav. stvene naredbe na jako nizki stopinji. Cc]a Srbija je v oblasti pegastega legarja, de-žela je ena sama velika mrtvašnica, kjer pobira bolezen ranjence, strežnice in zdravnike. Celo na cestah vidiš umirajoče, Žene in otroci umirajo brez postrežbe v zapuščenih stanovanjih. Bolezni ne ubeži bogataš ne siromak, ker ni uspešne poni;, či. Pegasta mrzlica se pridružuje lakoma zalo jo imenujejo tudi lakotno imv.lico. Po.I prej neznana Angleški, so jo zanesli izIr-B ske na Angleško ob času velike irske ia-H kote. Irska je še danes ognjišče pegaste 1 mrzlice. V Evropi nastopi pač tuli v mir-T nih časih tu in tam slučaj te bolezni, na B Irskem pa ima vedno značaj epidemije. Zdi H se pa, da ne prija vročina razširjanju. VII vroči Indiji se ni razširila v času velike k-H kote in v Srbiji ponehuje nekoliko, kar jt S prišla pomlad, dasi je samo meri vojaštvo« I še zmerom osem tisoč bolnikov s to bo- | leznijo. Nekateri trde, da je to bolj 8 zimska bolezen. Torej se ni tre! batna I voiake, če imajo le dobro hran > in sodo- I sti na zraku. Da bi prenašale ravno uši bolezen, ni gotovo, legar ni vseh , tam, k;er so uši, n. pr. v južni Afriki je bil > strahovito dosti uši, a zato še ni bilo K f rja. !a bolezen je spremljala vselej pot; . J''.ili»:-B mad, Napoleon jo je širil po ... iii voskih po celi Evropi, v krimski v<> ki soit-pele vse armade od nje. Snaga, C bra brana in čisla voda so najboljše sr< .'sivo, -Bolj nevarno je, da bi sc razš' " ; kolera. Ta bolezen je razsajala v bali . ' i voi® med Turki in Bolgari. Toda ker ni bilo pravih ognjišč kolere v začetku veske t Evropi, ni se treba bati, da bi ' Ia velika epidemija, in če bi nastop ! trdi kal slučaj tu in tam, ni treba misliti, dajo takoj vse obolelo in umrlo. Učenjak dr, Clemov, svetnik zdravstven-. ;a sveta v Carigradu, ima največ vpogled v delovanje kolere. On pravi, da se ro 'i kolera v močvirjih spodnje Bengalske in valovi od tam po Evropi in Aziji, ali njem moč pojema v Evropi, torej se ni bati i . de^ ," Največja nevarnost za vojsko na zahoda so muhe in obadi, ki obletajo vso nesnago, oblazijo vojakovo hrano in prcnasaioi kali kolere in legarja. Tu pomaga cepH£'H nje, zavorovanje hrane zoper k'cči mrc"B in človeka zoper lazeči mrčes glavno P p je odločitev bolnika od zdravili.
V^Pl^P____'
Za nevesto.
(Finsko spisal Pietari P ii i v (Konec.)
»Dragi gostje! Povabil sem vas ^
semkaj, da boste pričele velevažnega ^ raka, ki ga nameravam sedaj storiti devi, o kateri sem že dolgo razmisn (Zaloški je nemirno prestavil nogo.) ^ življenje je pripognilo mojo glavo k
ii r i n t a.)
dan«5
groba in njegova teža ler skrbi so pobelile moje lase. Najvažnejše in moje zadnje naloge še nisem izvršil — Anki izbrati ženina, takega ženina, kateremu bi brez strahu prepustil edinega otroka, moje največje upanje in veselje v viharju življenja. (Zaloški je zopet prestavil noge in njegov oče je razširil prsi.) Marsikateremu se bo to zdelo trdo in oblastno, toda oče mora imeti lo pravico. Vem, da me imajo nekateri za jako trdosrčnega moža, toda jaz sem kljub temu prepričan, da moj bodoči zet tega ne bo obžaloval. V tej uri ga hočem izvolili in ga pritisniti na svoje prsi. In potem . ..«
Zaloški ni mogel več čakati. Razprostrl je svoje roke, pristopil k Podgorcu in rekel: »Ljubi tast, tu sem!«
Podgorec mu je zastavil roko in izpre-govoril: »Počakaj malo, mladenič!«
Zaloški se je vsedel na svoje prejšnje mesto; Peter in Anka sta bila vedno ble-dejša.
»Celo življenje sem stremel samo za tem, da bi našel resnico in z lahkim srcem lahko rečem, da sem jo. Pogosto sem se motil v pravici in sem volil krivico, kar se je največkrat zgodilo v mojem lastnem srcu. Pogostoma sem šel v zmoti tako daleč, da sem zamenjal pravico s krivico in nasprotno, in to sem spozna! šele pozno. Ne sedi dalje na štoru pri vratih, junaški Peter; sedaj se bodo izpolnile besede: kdor se poniža, bo povišan. Jaz sem te sodil krivično in napačno. Da si hraber in plemenit mladenič, o tem sem bil prepričan. Toda zemeljsko srečo in bogastvo sem cenil više kot plemenito srce in to je bila največja zmota mojega življenja. Sedaj šele čutim in vem, kaj si ti pravzaprav storil meni: dvakrat si rešil mojega otroka pred pretečo nevarnostjo in si mi ga vrnil nepoškodovanega. Ti si to hotel in tudi mogel storiti, ker si bil poln čiste plemenitosti in ljubezni do Anke, ki si mi jo sam priznal. Kaj bi bil jaz brez Anke? — Vstani, Peter, ti ščit in meč svojega naroda! Pristopi bliže, da te objamem. Pristopi tudi ti, Anka, da vama podelim očetovski blagoslov za srečen zakon.«
Vroče solze so kapale Petru in Anki po licu. Obadva nista pričakovala takih besed; Podgorec ni Anki nič razodel svojih misli.
Boječe sta se vzdignila in šla k mizi. Naenkrat se je Peter ustavil kot bi še vedno ne verjel. Tu je zavpil Zaloški oče z jeznim in začudenim glasom: »Za božjo voljo! Ali si znorel, Podgorec? Ti si vendar že zdavna obljubil svojo hčerko mojemu sinu!« Zaloškega prsi niso bile več tako razširjene ko prej.
Zaloški sin je gledal začudeno in se ni več igral s pipo.
»Nasprotno. Sedaj sem šele prišel do pravega spoznanja in k pameti; sedaj šele uvidim, da je sinova možatost pod očetovim vplivom. V nobenem oziru ga ne morem primerjati s Petrom!« Podgorec je govoril samozavestno in s poudarkom.
Medtem sta se Peter in Anka osvobodila prvega razburjenja in sta stopila k očetu.
Oče ju je pritisnil na svoje prsi. Nato je položil Ankino roko v Petrovo in rekel:
»Vzemi za tvoj trud najboljše in največje plačilo, ki ti ga morem dati, junaški mladenič. Bog vaju blagoslovi!«
Peter in Anka nista mogla z nobeno besedo na dan. Obadva sta samo jokala, Tako globoko sla bila ginjena.
»Hudič naj prebiva v tej hiši! Nikdar ne pridem v to hišo,« je izustil Zaloški in zagrabil za kučmo.
»Nič jeze, Zaloški!« je rekel Podgorec. »Ostaniva prijatelja kot prej in zahajaj kot navadno v mojo hišo.«
»Nikdar!« je rekel Zaloški oče.
»Kakor hočeš,« je odgovoril Podgorec, in Zaloški je odšel s svojimi sinovi.
Gostija se je pričela in vsi so bili uverjeni, da je imel Podgorec prav. Peter in Anka sta se že tudi polagoma pomirila in še preden je bila gostija končana, si je Anka upala reči:
»Ah, ljubi oče, kako težki časi, sem mislila, me čakajo. Prvikrat v življenju bi bila prisiljena se ustaviti vaši volji, če bi me vi hoteli prisiliti, da bi jaz bila žena Zaloškega.«
>-Zdaj je vse dobro, Bogu hvala!« je odgovoril oče.
Dolgo časa in od vseh čislana sta živela Peter in Anka na svojem domu. Anka je češče smehljaje pogledala Petru v oči in rekla: »Sedaj je tako prijetno in lepo, ko se mi ni treba bati medveda, ki bi me prestrašil.« Peter se je zadovoljno smejal, — Podgorec je prepustil vse gospodarstvo Petru in največje veselje je imel nad čvrstimi, lepimi in veselimi vnučki. Če je prišel kak tujec v hišo, ga je Podgorec takoj vprašal, če je že slišal povest o Anki in Petru, in če je tujec odmajal, mu jo je Podgorec pripovedoval od začetka do konca, kot je tu zapisana.
Slike m črtice z bojišč.
CLXVIII.
Vojakove sanje.
Ignacij Wieser, kmetiški sin (Drois-sendorf na Bavarskem) je poslal svojim staršem to-le pismo z bojišča:
»Ljubi starši! Poročam Vam, da sem imel čudolepe sanje. Zdelo se mi je, da sem bil v hudem bojnem ognju med prvimi vrstami, a nobena krogla me ni zadela. Naenkrat opazim luč precej daleč od mene, ki se mi je čedaljebolj približevala. Ko je bila že čisto blizu mene, zagledam krdelo nebeškolepih angelov, v sredi med njimi pa svojo sestro Nanico. Ko so došli prav k meni, so vsi razprostrli svoje roke name. Stopim k Nani ter ji rečem: »Na-nica, kako pa da si ušla ljubim staršem?« Ona mi odgovori: »Saj sem rekla staršem, da moram hiteti, da rešim svoje štiri brate, ki so odšli na vojsko. In če bi me ne bilo zdaj tukaj, bi bil ti danes padel.« — Nato se prebudim, pa premišljujem, kaj bi to pomenilo. Prižgem luč, pa nisem nikogar videl. Spoznal sem, da se mi je le sanjalo
Tako je poročal vojak. Čudno je le, da je prav ob tistem času umrla njegova sestra Ana, pošteno dekle v 24. letu.
CLXIX.
Slovenski zrakoplovec v smrtni nevarnosti,
Jakob F r a s, doma od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah, sedaj dodeljen c. kr, avstrijskemu zrakoplovnemu oddelku, piše
g. Fr, R____u:
Dragi! Zjutraj, dne 27. aprila, ob pol 5. uri sem odplul z g. nadporočnikom proti bojni črti. Bila sva že daleč čez bojno črta nad sovražnikovo deželo, kakih 2000 metrov visoko. Šrapneli in svinčenke so kar brnele okrog naju. Kmalu opazi g. nadpo-ročnik, da je po sovražni krogli pretrgana na levem krilu žica in da je perot predrta. Istočasno opazim tudi jaz spredaj na motorju, da teče olje iz posode. Nadporočnik mi takoj veli, naj obrnem zrakoplov. Bil je že zadnji čas za to, kajti začela sva že padati navzdol. Na srečo je vlekel ugoden veter. Bila sva že nad bojno črto. V tem trenotku se je še stroj najinega zrakoplova ustavil, ker je primanjkovalo olja, ki je že večinoma izteklo. Nahajala sva se pa še 500 metrov visoko. Trudil sem se na vso moč, da spravim zrakoplov na naši strani na tla, kar se mi je končno res posrečilo. Priletel sem kakih 300 korakov za našo bojno črto ne posebno rahlo na tla. G. nad-poročniku se ni nič pripetilo, a jaz sem se precej pretresel. Morali so me s samodr-čem odpeljati. Danes sem že sedmi dan v postelji. Vročica me muči in tudi glava mi je zelo težka. Pa mislim, v bolnišnico mi ne bo treba radi tega iti, bo že počasi boljše. Sedaj sprevidim, da mi je prav gotovo pomagala Marija in moj. zw&sti angel varuh, drugače bi sedaj počiva! v tuji zemlji, ali se bi pa nahajal v ruskem ujetništvu,
Preosnova ljudske šole.
Ker me je bil nedavno v »Domoljubu« nekdo radi članka »Poljsko delo in šolska mladina« po vseh pravilih člankarstva raztrgal, pri tem pa sprožil novo važno vprašanje, naj rečem še eno besedo, ki sem jo imel žo dolgo časa pripravljeno, pa dosedaj ni bilo prilike, da bi jo izgovoril.
V mislih imam preosnovo ljudsko šole. Morda se bo komu zdelo prezgodaj že sedaj govorili o tem, toda ker sem uverjen, da se bomo v tem vprašanju še mnogo težje zedinili kakor v vprašanju, ali naj se šole prej zaklju-. čijo, ali ne, se mi zdi primerno, da začnemo prej premišljati o tem.
Da ljudska šola na deželi ni na pravi podlagi osnovana, o tem sma menda edini. Glavne napake so:
Vse ljudske šole so osnova n e po istem vzorcu in sicer po mestnih ljudskih šolah. Iz tega sledi druga napaka:
Ljudska šola na deželi so ne ozira prav nič na po t robe kmečkega stanu, kar sc najbolj jasno kaže v predmetih, ki se poučujejo v ljudski šoli in pa v s t r o g o -s t i šolske obveznosti, ki je raz-tengnjena na p r c d o 1 g o dobo, oziroma na vse letne čase brez ozir» na kmečke potrebe.
G*
Ctdejmo si torej naštele napake nekoliki) bližjo! Namen, katerega bi morala imeti ljudska šola pri kmečkih otrocih. ie popolnoma različen od one-o-a pii mestnih otrocih, ali pri otrocih obriiiikov in tovarniških delavcev. Večina mestnih otrok gre po dokončani ljudski šoli v srednjo šolo le ali one vrste'. ali sc pa posveti kakemu stanu, v katerem mora vsaj deloma izpopolnili svoje znanje, bodisi v obrtno-na-daljevalnem tečaju, bodisi v kaki podobni šoli. Otrok tovarniškega delavca posiane navadno zopet tovarniški delavec in kot tak ima v splošni izobrazili, ki si jo je v šoli pridobil v večji ali manjši meri oporo, ki mu lahko pomore do veljave med tovariši. Kaj pa rabi kmečki' otrok? Nič, ali prav malo; zadostujejo mu močne, žuljave roke? Kdor bi tako mislil, bi se gotovo motil. Res je glavno, da se otrok razvije v krepkega delavca, v pridno dekle. toda pri vsej svoji pridnosti ne bo nikdar dober gospodar in nikdar dobra gvsp.nlinja, ako ne zna nič drugega ko; pridno delati. Tisti zlati časi, ko so ho.lili naši očetje po potili svojih pra-dedov in niso krenili liili na levo niti na desno, so minuli. Nastopiti je treba včasih popolnoma novo pot, naučiti se je treba vedno kaj novega, sicer gospodarstvo in gospodinjstvo zaostaneta, da polagoma nazadujeta. Le kdor ima dovoli zmožnosti, da more ili s svetom napre.j, ta ostane na površju, drugi pa utonejo prej "ali slej. lioj za obstanek je krut in njegovo krutost občutimo sedaj najbolj. Kadar gre za kruh - in krušno vprašanje, je zadnja, gonilna sila sedanje svetovne vojne — takrat ne pomagajo nič solze vdov in sirot. Kdor zmaga, živi, kdor podleže, umrje gladu. Šola mora biti i n sire r z a k m e č k e g a o i r o k a p r a v t a k o , k a k o r z .. g o s p o s k e g a ali d c 1 a v s k e g a.
Toda poglejmo, kaj se naši kmečki oti n i uče! Za časa balkanske vojne sem imel v izobraževalnem društvu pre.lavauie o Balkanu in sem zato prinesel s seboj zemljevid Balkana ter ga obesil na tablo. Otroci, radovedni kakor so, so bili seveda takoj zraven in dva paglavca, menda iz četrtega razreda, se pričneta pričkati in razkladati po zemljevidu, kie so stanovali Gepidi in ,1 a podi. Prišel bi skoro v zadrego in le s tež iVo sem našel v najbolj zaprašenem kotičku svojih možganov malo sled. da sem se kedaj učil o teh prapra-tiedili sedanjih \lbancev. Stavim, da dobite komaj na deset doktorjev enega, ki bi vedel kaj o teh dveh narodih. In s takimi bedarijami — milejšega izraza skoraj ne morem rabiti — se tira-pi naša mladina po šolah! Toda to je samo en slučaj. Kaj če bi vam začel naštevali, kaj vse se uče otroci o rastlinstvu in živalstvu, dasi je ravno pri teh dveh predmetih toliko potrebnih in pametnih stvari, katere naj bi se otrokom vcepile v možgane! To kar se poučuje sedaj na deželi v ljudskih šolah, jc največkrat še za mestne ljudske šole odveč. Predmetov, ki bi imeli poleg ve-52
ronauka, branja, pisanja m računjcn a ter nekaj slovnice, pomen za k.iiecke-ga otroka, zastonj iščemo y učnem načrtu ljutiskili šol. in vendar je toliko
KU ki bi se dalo otrokom poljudno in uspešno razložiti n. . kme tijstvo, sadjereja, gotovi odlomki . zi valstva in rastlinstva, ročna dela (toda ne samo pletenje »špic«, temveč i e -vsem šivanje) itd. Menda celi dve ti ski šoli na Kranjskem sta imeli tako-zvano »delamo«, t. .i- učilnico za mizarstvo. kjer se je nekaj dečkov par ur na leden v zimskem času pod vodstvom učitelja učilo najnavadnejšil^ mizar-I škili del. To nam je bilo največje vese-j i je in vsak je bil ponosen, če je bil spre-' jot v »delamo«. In kako prijetno je, co | ni treba radi vsake polomljene snietis-1 niče nadlegovati mizarja! Kljub temu, i da je bila ta »delarna« nekoliko ne-1 praktično urejena, smo se v nji vendar marsičesa praktičnega naučili m sko-I da ie, da je zaspala. Tudi v kmetijstvu, zlasti pa v sadjarstvu, vem iz lastne izkušnje. da sc otrok lahko marsičesa nauči. Toliko glede prvih dveh glavnih napak sedanje ljudske šole. — Glede tretje napake, da je šolska doba predolgo odmerjena, oziroma, da se preostro nastopa proti staršem ako pridržijo otroka vsled dela doma, bi pripomnil,d a bi se recimo za zadnja dva letnika (11. in 12. leto) lahko brez posebne škode omejila šole na zimske mesece. Tisti otroci, ki nimajo prav nobenega veselja do šole, se tako ali tako ne na-uče ničesar, če hodijo tudi celo leto v šolo, in če se ka j nauče, pozabijo, ko izstopijo iz šole, kaj kmalu vse, ker so ne zanimajo več za take stvari. Za liste otroke pa, ki imajo veselje do učenja, bi se lahko poskrbelo na drug način, ki ga bom spodaj omenil.
Glavne zahteve pri preosnovi ljudske šole bi torej bile:
1.	Ljudska šola n a j b o p o -s e b e j u r e j e n a za ni e s t o , p o s e-b e j za r e t e ž n o i n d u s t r i a 1 n c k r a j e in p o s c b e j z a k m e č k e
občine.
2.	Med u č n e p r e d m e t e 1 j u tisk i li š o 1 v k ni e č k i h o b č i n a li n a j se poleg vero n a u k a , b r a -n j a , pisanja, r a č u n j e n j a i 11 ti e 1 o 111 a slo v 11 i c e s ji r e j 111 e j o
r e ti 111 e t i. ki i 111 a j o p o 111 en za k 111 e ta: k ni e t i j s t v o , s a ti j c -r o ja , o ti 1 o ni k i iz ž i v a 1 s t v a i 11 rastlinstva, (toda ne opice in kolibrija ter števila prašnikov pri cvetkah! r o č 11 a ti e 1 a , š i v a nje, k u -h i n j s k e stvari itti.
3.	Z a z a d 11 j a ti v a letnika 11 a j s e š o 1 a o 111 e ji 11 a zimske mesece, ali 11 a j se vsaj sta r-Š e 111 dovoli pridržati otrok e vsled dela ti o 111 a.
To bi bile glavne izpremeinbe pri sedanji ljudski šoli, toda s to spremembo bi šla roko v roki še druga važna iz-premeinba. ki bi prvo tiopolnjovala, sicer bi bila cela reforma polovičarska. Po gorenjem načrtu bi otrokom marsikaj odvzeli, česar so se sedaj vsaj de-
loma naučili. To bi bilo treba nadurne, stili. In še več. Če hočemo ,tia ne bodo ljudje bežali z dežele, kakor bežijo Su. daj, jim je treba ustvariti take 1 1/.mere, da ne bodo občutili svojega stanu kot nekaj nizkega, manj vrednega. Uov-ščina ni vzrok, da bežijo ljudje v mesta .glavni vzrok je le želja po uživanju.
Tega ne moremo nikomur ........riti,
ako bi bil raje gospod kot umazan delavec. I11 ako gre v mesto, se 11111 zdi, da je vsaj zvečer in v nedeljo, kadar je prost, gospod, ker ga vsak tako naziv-I je in se na zunaj res dosti ne loči od gospode. Tu je treba računati s človeško naravo in nobeno pricligov nje ne pomaga tu dosti. Če bi se ljudska sola tako preosnovala, kakor smo zgoraj videli, bi bila prva nevarnost odpravljena. Dosedaj so se otroci v šoli nekako pogospotiili in delo jim ni dišalo, ker je bila cela šolska vzgojil preveč nobel. Po novem načrtu bi bilo v tem oziru gotovo nekoliko boljše .toda ako ostanemo samo pri ljutiskošolski izobrazbi, bi bil mladi naraščaj za sedanje razmere mnogo mnogo premalo izobražen. Ljudska šola naj bi bila samo podlaga za nadaljno tlelo. Tu delo so dosedaj vršila izobraževalna društva in njihovi odseki. Toda to <ie]o je bilo nepopolno. Manjka nam moči, k i bi bile zmožne ter bi i 111 e 1 e čas i 11 dobro voljo posvetiti se ljudski izobrazbi. Gospoti župnik in gospod kaplan ne moreta biti povsod sama, učiteljstvo in dijaštvo pa ne pride toliko v p.»štev, prvo z.iito ne, ker mu po večini manjka zanimanja in dobre volje, slednje pa vsled mladosti in nestanovitno.- i. S par predavanji pa ni mnogo storjenega. Ljudje poslušajo, ploskajo, gredo domov in pozabijo. Treba je re »i nega pouka. V ta namen bi bilo treba napraviti v vsaki občini zimske tečaje. Predmetov in sicer zelo važnih predmetov za take tečaje je 1 volj. Kmetijstvo, sadjarstvo, šivanje, kuhinja, osnovni pojmi o političnem življenju, državoznanstvo, knjigovodjo, (vsak gospodar jc član kakega g -1'°" tiarskega društva in dobi ob 1" u računski zaključek, pa ne ve kam ž ! itti. itd. Hvaležnih učencev je skor po-I vsoti dovolj. Zlasti dekleta so dov. i na ! za take stvari, pa tudi fante se da P"' | (ogniti, samo s prave strani jih j. t'"0; ha prijeti. Ako bi se taki tečaji v] ' :lll> l»i nemščina v ljudski šoli prav 'tko odpadla, ker bi se za tiste, ki -e nimajo, v tečajih poučevala. Sed- fe otrok nemščine skoro nič ne nau i 111 kar se nauči, takoj pozabi, ker je nikdar ne rabi.
Nastane pa važno vprašanje. _ kdo naj bi vodil te tečaje. G. župnik iu g; kaplan, kakor rečeno, ne moreta ni*'1 povsodi. Z dijaki ni nič, ker niso d in so tudi premladi. Kaj pa uči'.; i.1.; Na dnevnem redu je regulacijaučr.elj-skih plač. Da je učiteljska plača ub \-temu ne oporeka nihče. Vendar pa -nn" lo trdim, da ima učiteljstvo v pnnl|,''l z drugimi stanovi (poštni, železnis» uradniki) manj službe in precej l'v'y
sloga časa. Ako sc učiteljem zviša plača v primeri z njihovim delom - kar bi bilo čisto pravično — šc vedno ne bodo mogli stanu primerno živeti, posebno v sedanjih razmerah ne. Poleg tega moramo reči, da je učiteljstvo v primeri s splošno izobrazbo, ki se je zelo dvignila in sc mora še dvigniti, premalo šolano. Ali nebi kazalo dodati k njihovi m š t u d i j a m o eno ali dve leti in vsakega p ]• j s i I i t i, da se še posebej izobrazi v enem ali dveh p r o d -ni e t i h , k a t e r e b i lah k o p o -1, m poučeval v zimskih teč a-j i li, ki naj bi bili plačani. Na ta način bi sc posvetili učitel jskemu slami tudi najboljši talenti, ker bi vedeli, da bodo lahko stanu primerno živeli, ako bodo hoteli delati in ker bi videli, da si lahko pridobijo med ljudstvom s pametnim in požrtvovalnim delom ugled in veljavo. — Vem, da bo večina pri tem zmajala z glavo, češ, da j< vse lo neizvedljivo in zavedam se tudi, da sem delal račun brez krčmar-ja, ker sem dejal, naj bi bili taki tečaji plačani, nisem pa povedal, kje vzeli denar. Tudi drugih razlogov je dovolj, ki govore proti temu predlopu. Zato moram pristaviti sledeče: Ako je ta načrt sploh izvedljiv, bi sc moglo to le polagoma zgoditi. Morebiti v 10 ali 15 lelih. Razna vprašanja, ki bi prišla tu v poštev, n. pr. ali naj bi se vpeljali taki obvezni tečaji namesto ponav-Ijavne šole, ali naj bi se vpeljali ti tečaji v zvezi z izobraževalnimi društvi itd., prepuščam drugim v pretres.
Uverjen sem pa, ako sc reši to vprašanje na ta ali na, kak p »doli e n n a č i n , da bo naše k m e č k o ljudstvo v dveh desetletjih ako visoko, da sc bo moglo k o s a t i z v s a k i m d r u g i m n a r o-d o m. I n ker bo preprosto km e-č k o ljudstvo prišlo tudi v ru ž a h nem o z i ru do zadostne veljave in si bo tudi znalo ]> r i p o m o č i (1 o n j c , b o t u d i beg iz deželo pojenjal.
Da se pa izognem že v naprej vsakemu nepotrebnemu prerekanju, in da ne bo nihče po nepotrebnem razburjal, poudarjam, da sem to povedal o t mnenje, kot nezrel l> r e d 1 o g , ki potrebuje š c v s e -tiranskega preudarka. Tudi si ne laskam, da bi bilo moje razmotri-f;n|je na tej ali na oni strani popolno, k r je tvarina preveč nova in preveč
11 "bdelana. do glavno olnosti.
Dovolj bo, ako poprime misel in jo izpelje do po-
li. junija.
1. Sv. Barnaba (hebr. ime pomeni: sin tolažbe), ■Pnslol, je bil po rodu jud z otoka Cipra, bil izmed lrv'" Učencev Gospodovih in pozneje spremljeva-Ec SV. apostola Pavla. Kristus sam ga sicer ni *»ral za apostola, toda poznejši kristjani so ga avo'io njegovega gorečega delovanja počastili s
pridevkom apostol. L. 60. umrl mučeniške smrti, kamenjan je bil.
2.	Sv. Marcijan, muč.
3.	Praznovanje presv. Srca Jezusovega.
Solnce v. 4. u 02 m. — z. 7. u. 57 m.
Luna v. 2. u. 31 m. — z. 7. u. 20 m.
12.	junija.
1.	Jane/. Fakundo, spozn., rojen iz imenitne rodbine na Španskem 1. 1419., posial duhovnik in prenovil krščansko življenje. Pozneje je stopil v samostan avguštincev in iz maščevanja je bil zastrupljen.
2.	Sv. Bazilid, Cirin, Nabor in Nazarij, ob
času cesarja Dioklecijana so med vojaki razširjaii sv. vero, zato so bili hudo mučeni in končno obglavljeni.
3.	Sv. Leon, papež.
4.	Sv. Olimpij, škoi v Trakiji.
5.	Sv. Amiijon, škoi v Ciliciji.
6.	Sv. Parizij, kamaldolski menili.
7.	Sv. Mcineverk, škof v Paderbornu,
8.	Sveia Flora, devica.
9.	Sv. Antonija, mučena v Bitiniji.
10.	Blažena Jolanda (Helena), hči ogrskega kralja Bele IV.
Soln.ce v. 4. u. 02 m. — z. 7. u. 58 m.
Luna v. 3. u. 08 m. — z. 8. u. 17 m.
13.	junija.
1.	Sv. Anton Ped., spozn., jako priljubljen svetnik, rojen 1. 1195. iz grofovske rodbine Bouil-lon v Lizboni, pri sv. krstu je dobil ime Ferdinand, strogi frančiškanski red, hoteč delovati kot misijonar med Mavri (Mohamedanci). Ladja ga je zagnala na Laško, kjer se je seznanil s sv. Frančiškom Serafinskim, ki ga je določil kot učitelja v raznih svojih samostanih. Predvsem pa slovi kot pridigar. Umrl v Padovi I 1231. v 36. letu svoje starosti In žc leto po svoji smrti je bil prištet k svetnikom,
2.	Sv. Fortunst in Lucijsn.
3.	Sv. Akvilina, muč 1. 293. na Francoskem.
4.	Sveta Fondila.
Solnce v. 4. u. 01 m. — z. 7. u. 58 m.
Luna v. 3. u. 55 m. — z. 9. u. 07 m.
14.	junija.
1.	Sv. Bazilij (grško ime. pomeni: kraljevski), imenovan Veliki, škof in cerkveni učenik. Rojen 1. 329. v maloazijski Cezareji iz grške rodbine svetnikov. Starši: Bazilij starejši, Emelija, stara mati Makrina, mlajši njegovi bratje Gregorij in Peter in sestra Makrina mlajša so češčeni tako v izhodni kakor v zahodni cerkvi kot svetniki. Bazilij se je izšolal v Carigradu in Atenah, prehodil vzhodne dežele, odpovedal se pravništvu ter živel kot pu-ščavnik. Ustanovil bazilijanski red, ki dozdai cvete med Rusi in Grki. V svoji domovini je postal škof in zaslovel po svoji milosrčnosti. Najslavnejši njegov samostan je na gori Atos v Makedoniji. Umrl 1. 379.
2.	Sv. Elizej, prerok.
Solnce v. 4. u. 01 m. — z. 7. u. 59 m.
Luna v. 4. u. 53 m. — z. 9. u. 45 m.
15.	junija.
Sv. Vid, Modest in Krescencija, muč. Sv. Vid je bil sin poganskih staršev. Njegova pestunja Kre-scencija ga je skrivoma krstila in poučila v krščanski veri. Ob preganjanju za časa cesarja Dioklecijana jc bil izdan in takrat so ga izročili njegovemu očetu Hilasu, naj ga kaznuje. Ko je pozneje izbruhnilo novo preganjanje, je pobegnil s svojo pestunjo in z njenim možem Modeslom v Južno Italijo. Tam je bil ujet, vržen v raztopljeno olje in končno v ječi mučen okoli I. 303.
Sohicc v. 4. u. 01 m. — z. 7. u. 58 m.
Luna v. 5. u. 5S m. — z. 10, u. 16 m.
16.	junija.
1.	Sv. Frančišek Regis, misijonar iz jezuitskega reda, umrl 1. 1640. v mestu la Louvese. Papež Klemen XII. ga jc I. 1737. prištel k svetnikom.
2.	Sv, Beno, škof in apostol polabskih Slovanov, je bil rodom grofovskih staršev na Saksonskem. L. 1010. jc stopil v benediktinski red v domačem mestu Hildeshcimu, 1. 1066. je bil izvoljen za škofa v Mišnji, kjer je 40 let srečno in blago-nosno vladal svojo vladikovino. Znal je prav dobro slovanski jezik svojih škofljanov, ki so ga zato
iskreno ljubili. Žalibog, da se marsikateri sedanji vladika ne nauči jezika svojih podložnih, kakor bi bilo želeti. Sv. Beno jc umrl leta 1106.
3.	Sv. Jošt, opat.
4,	Sv. Tihon, škof na otoku Cipru.
5.	Sv. Avrej (Aureus) in njegova sveta seslra Justina, umučena od Hunov v Mohuču (Mogunciji).
6,	Sveta Luitgarda, cislercijanska rcdovnica, živela 1182—1246, je zaslovela zavoljo svojih pri. kazni.
Solnce v. 4. u. 01 m. — z. 8. u. —
Luna v. 7. u. 08 m. — z. 10. u. 41 m.
17. junija.
1.	Sv, Adolf, škof v Utrehtu in njegov rodni brat in menih sv, Botulf,
2.	Sv. Rajner, godec, pljunkal na harfo.
3.	Sv. Avit, nadškof.
4.	Sveta Lavra, nuna.
5.	Sveta Evfemija, opatica na Bavarskem.
6.	Sveta Alena. belgijska svetnica,
7.	Sv, Cirijaka in Muska, devici mučenici,
Solnce v. 4. u. 04 m. — z. 8. u. —
Luna v. 8. u.' 19 m. — z. 11. u, 01 m.
Najnovejše vesti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Zavezniki prodirajo proti Mcsciski. — Boji ob Prutu,
Dunaj, 5, junija. Uradno se poroča: Vzhodno od Przemysla se Rusi pri Medyki niso mogli držati. Zavezniki bojujoč se prodirajo naprej proti Mosciski. Na ozemlju ob skrajnem spodnjem Sanu je bilo odbitih več sovražnih sunkov.
Boji ob Prutu trajajo dalje. Sovražnik je tu na več točkah ljuto napadel, pa je bil ob reki vržen nazaj.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, limi.
Kraja Sfarzawa in Zuravno zavzeta.
Dunaj, 6. junija. Uradno se poroča: Zavezniške čete so včeraj došle blizu do Mosciske in z naskokom vzele Starzawo. Na Rusko-Poljskem je položaj neizpreme-njen.
Iz prostora pri Siryju proti vzhodu zasledujoče zavezniške čete so osvojile mostno utrdbo Zuravno in vnovič porazile sovražnika severno od Kalusza. Ob Prutu se bojujejo dalje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
Zuravno leži ob Dnjestru samo 13 kilometrov od železnice Lvov—Stanislav«
XXX
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Nemška oienziva na severu. — Zasledovanje Rusov v vzhodni Galiciji napreduje.
Dosedaj ujeti 10.000 Rusov,
Berlin, 6. junija. Uradno se poroča: Na vzhodnem bojišču je naša oienziva v okolici Savvdnikov napredovala proti vzhodu, Število ujetnikov se je zvišalo na 3650. Dalje južno pri Uglanyju je bil odbit napad ruske divizije. Južno od Njemena so gnale nemške čete ruske oddelke nazaj na črto Sapicsyski—Wilki,
Na jugovzhodnem bojišču je armada Linsingenova ua tem, da izvojuje prehod
42
<čez Dnjester pri Zurawnu. Tudi dalje proti iueu zasledovanje napreduje. Doseda) nam je prineslo 10.900 ujetnikov, 6 topov m 14
strojnih pušk, . . . ,
Najvišje vojno vodstvo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Napredovanje severno od Mosciske. — Zavezniške čete se ustalile na severnem bregu Dnjestra,
Dunaj, 7. junija 1915. Uradno razgla-
Napadalno središče zveznih armad je severno od Mosciske zopet znatno napredovalo.
Linsingenova armada se je potem, ko jc zavzela z naskokom utrjen most Zurav-no, trdno ustalila na severnem bregu reke
Dnjestr,
V bitkah pri Przemyslu je bilo od
1. junija naprej ujetih nad 30.000 Rusov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Silni ruski napadi ob Prutu odbiti. — Prodiranje naših čet proti Dnjestru. — Od 1. junija dalje pri Przemyslu ujetih 33.805 Rusov.
Dunaj, 7. junija. Uradno sc razglaša: Po težkem porazu pri Przemyslu je rusko vojno vodstvo zadnje dni naperilo ljute napore proti našim postojankam ob Prutu, da bi tu nasilno prodrlo, Posebno na prostor med Kolomejo in Dclatynom je sovražnik pošiljal vedno nove množice v bitko. Med tem ko so se vsi ti napadi z velikanskimi izgubami Rusov razbili ob vztrajnem junaštvu armade generala konjenicc barona Pflanzer-Baltina, so prodirale od zahoda sem pod poveljstvom generala Lin-singena stoječe zavezniške bojne sile. Včeraj so vzele Kalusz, ozemlje severno cd tega mesta in višine na levem bregu Dnjestra severno od Zuravvna. Med nad-vernsko Bistrico in Lomnico so se pridružile napadu naše čete.
Boji vzhodno od Przemysla in Jaro-slava trajajo dalje, severno od Mosciske se je moral sovražnik umakniti iz Czer-niawe, Posamezni slabotni protinapadi Rusov so se zrušili. Pri Przemyslu je padlo od 1. junija dalje 33.805 ujetnikov v roke zmagovalcev.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO. Napredovanje nemške ofenzive na severu. ■— Deli Linsingenove armade prekoračili pri Zuravvnu Dnjester.
Berlin, 7. maja. Uradno se poroča: Severno od Kurszanyja smo izsilili prehod čez reko Vindavo. Jugovzhodno od Kur-towjanyja in vzhodno od Sawdynikov je naša ofenziva dobro napredovala. Ujeli smo nadaljnih 3340 Rusov in zaplenili 10 strojnih pušk. Južno od Njemena smo očistili porečje sovražnika.
Vzhodno od Przemysla so vrgle zavezniške čete sovražn.ka severozahodno od Mosciske nazaj na Visnico. Deli Lin-singenove armade so prekoračili pri Zuravvnu Dnjester in z naskokom osvojili višine na severozahodnem bregu. Dalje južno .32
je zasledovanje doseglo črto Nowica — Kalusz—Tomasovvce, Plen je tu narastel na čez 13,000 ujetnikov.
Najvišje vojno vodstvo.
To in ono.
Moderne strežnice. V bolnišnico, kjer sc zdravi mnogo vojakov, pride postarna, fino oblečena gospa z dvema hčerkama v starosti 24 in 26 let. Predstavijo se prednici s pripomnjo, da bi rade pomagale kot samaritanke v bolnišnici. Prednica vpraša: »Ali bi hotele pomagati v kuhinji, kjer pripravljamo jed za ranjence?« — »O ne,« pravi starejša dama, »to bi se nam pač ne prilegalo.« — Prednica: »Morda ste se pa kdaj udeležile kakega tečaja za strežni-štvo bolnikom in ranjencem, pa bi se lahko lotile dela v operacijskih dvoranah in pri preobvezovanju?« — Gospa: »Oh, za to pa nimamo dovolj čvrstih živcev, Mojim hčerkam tako rado slabo pride.« — Prednica: »Kakšno opravilo pa bi želele cenjene dame imeti? . . .« — Gospa: »Rade bi kakega posla takole — pri častnikih — tako, tako, da bi jih kaj potolažile . ..« — Prednica jih kratko, a prijazno zavrne, rekoč: Zahvaljujem sc lepo za vašo ponudbo. Obžalujem pa, da ne morem ustreči in vas sprejeti, kajti častniki, ki tu leže, so že vsi — oženjeni.« — Presenečene so se dame odstranile.
Bavarska žeja. Čvrsti Bavarci so s svojim junaštvom v sedanjih bojih pokazali, da se z njimi ni šaliti. Sovražniki občudujejo njih neustrašni pogum, a tudi v osvojenih deželah zbujajo pozornost domačinov. Časopis Nicmve Rottcrdamsche Courant« piše: Razmerje domačinov do nemških in avstrijskih vojakov, ki so ostali na forlih in utrdbah mesta Antwerpen, je izvrstno. Le izpočetka, takoj po padcu Ant\verpna, so prebivalci kar strmeli, ko so videli, da je 150 Bavarcev tekom dveh ur požunftalo« in popilo 1485 litrov piva iz ondotne pivovarne. Na moža je prišlo okroglo 10 litrov. Na Bavarskem bi sc temu pač ne čudili. Prepričali so sc pa, da tudi drugod izdelujejo pivo, ki za bavarskim ne zaostaja.-
•* •* *
Izkušnja ga je zmodrila. Zdravnik: »Tonček, pokaži mi jezik.< — Tonček: »O, tega pa žc ne. Včeraj sem v šoli pokazal jezik gospodu učitelju, pa mi je še danes žal.«
V vaški šoli. Učitelj: »Mihec, koliko volov ima tvoj oče v hlevu?« — Mihec: Sedem: pa eden jc krava.«
Radovednost. Mali St anko: »Ata , ,, ata!. — Oče: »Pusti me pri miru! — Stanko: Ata, ata, ata . . .« — Oče: Tiho!
Kdo ti bo že zmerom odgovarjal!« _
Stanko: Ata, na kakšni bolezni jc pa umrlo mrtvo morje?«
Odličen mož. - Moj mož sc giblje samo v visokih krogih!« — Kaj si takega dobila?« — Da; dvorni sluga je.«
Listnica uredništva. T. P., Močilno. Kolikor znano, bi bile prošnje za podporo v tem slučaju zastonj.
Dobre knjige.
Italijansko bojišče. Ako ob časniškijj poročilih nimaš nobenega zemljevida pri roki, te bojne novice ne morejo posebno zanimati in nimaš pravega užitka, Vse drugače je, ako zasleduješ potek boja tudi na karti. Za sedanje boje v naši bližini sta izšla dva nova natančna zemljevida (55 :80 cm) z naslovom: »Freytagskarte der osterreichisch-italk-aischen Grenzge-biete« (Freytagov zemljevid avstrijskih in italijanskih obmejnih' krajev z obsegom: Milan — lnomost — Ljubljana — Lušin) in »Freytagskarte der osterreichisch-unga. risehen Kiistenlander« (Freytagov zemlje* vid avstro-ogrskih' primorskih dežela z ol> segom: Trst do Antivari, Bosna, del Hr. vatske in del italijanskega obrežja do An. kone, 71 : 90 cm). Zemljevida sta natančna, imata tudi posamezne manjše kraje za-znamenovane ter sta izdelana v cdmerik barvah, Naroča se pri založništvu: G, Freytag & Bemdt, Wien — Dunaj, Vil, Schottenfeldgasse 62. — Dobi se tudi t Katoliški bukvurni v Ljubljani. Cena vsaki 1 K 20 vin.
Kleinmayr, Italijanščina za Sloves ce. Slovnica in razgovori za -mnouke, Druga predelana izdaja 1 K •-.'(! vin. To je porabna knjižica za priuči';;io italijanskega jezika, prirejena z i začet nike.
Modrost
našega razuma zavisi od delovanja na.;-Živci pa snmo v tem slučaju laliko jasi;	mislijo.; jih ne mučijo bolečine, pomanjkanje sp.	:i.nerv» nost, pritisk krvi, kar ima za posledi.	da jc žu čevje moteno in da oslabi. Pri pomanjku	ju spano«, nervoZnosti, pritisku krvi, prenapenj;'i	hi, reviM-tičuili in drugih bolečinah rabite teda	llerjev M lajšajoči, osvežujoči, pomirjajoči tluid i	rastlinski« esenc zzn. „Elza fluid", kateri ima za po-	ilicozdraf spanec, miren tok krvi, močne živce	jo fin™ usposobljen za jasne misli in mirno pi	- ijanje. -Ta fluid jo zelo priporočan in naj bi	t udi cei> bralci naročili 12 steklenic za G kron j	tnine prosto pri lekarnarju K. V. Feller. Stubicn.	i.liatrei 16 (Hrvatska), zajedno pa tudi Kellti	v. odvaja joče. prebavo pospešujoče, kri tiščeč'	:nliarnara kropljice z zn. „Klza-krogljice", od kal'	!) slane škatljic samo 4 K 40 vin. prosto poštir:	rc0s~
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj, dne 5. junija: 89, 71, 61, 15,
SKRIVALNICA.
Kie je romarica?
Svarilo!
1'odpisanee svarim vsakogn, da v moji oilsot-nosli ne kupi od mojo žene, Marije Ocepek, nič ■ciiiljiSfa, »ie lesa, nič živine, nič prešičev, sploh pič mojega posestva, ker bi bila vsaka taka kupčija neveljavna.
Jablana, 1». št. 8 pri Št. Lamliertu, 1. junija 1915.
Janez Ocepek, posestnik.
HranlsHa dežoina podružnica v Liulaliani,
a. dež, živli- in reniro. im iii iamsl. gavarovalnicc
sprejema zavarovanja na dožive je in smrt, o'.roških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Jnveti zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. 1'delcžba na dividendah pri življenski zavarov.
že po prvem letu. Nanjo zavarovanj koncem 1913 K 170,217.140-00 Nanje gar. fondov koncem 191:1 K 43,424.490-17 V letu 1913 se je izjilačalo zavarovancem na dividendah .'■istega dobička . . . . K 432.232 66 Kdor namerava življenjsko zavarovanje, naj se v lamino korist obrne do gori imenovane podružnice.
Prospekti zas onj in poštnine prosto. r~n Sposobni zastopniki se j	sprejmejjo poti najugod-
I i .£:_! nej širni pogoji.
fiiumro vino s kino skarndija PICCOLI-ja KI vLjubljanl
\nos\a\ie\e ase^ia
Vsebuje navedeno množino železa.
kar Je pri stičnih vinih malokdaj.
W1 steklenica 2 hrani, "i
Ceniki zastonj in franko.
Išče se večje število
Lelavk ozir. delavcev
)i"li dobri plači, vsaki dan od 5. do 9. ure zjutraj, rednost imajo starejšo in resno žensko z malo lavci.je. Vpraša so osebno pri špedicijski tvrdki Balkan«, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33.
Travnik no Barju
v Črni vasi bli/.ti mestne šote se odda v najem. Vre se poizve pri lastnici travnika Heleni Bavdek, Sr.loška ccsta štev. 6 ali pa pri gosp. Francu Remžgaiju v Črni vasi št. 1.	1182
Posebno letos jo veliko ležeče na dijbrcm poljskem orodju, "a so delo z lahkoto In hitro opravi, vsled tcg.i naj vsak koso naroči le pri gospodu	12
S. Škrabar v Višnlloori,
k.iicri že več let razpošilja priznano nnjboljSc, garantirano dobre
TURŠKE KOSE
V dolgosti 00 81 67 cm	72 78 in 84 cin
po	iTroo	K
fri naročilu na 10 komadov skupaj poštnine proslo na vsako postajo. Preprodajalci dobe primeren popust.
Razširjajte »DOMOLJUBA"!


1 ii.il
HIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIHUlIlUlIlUlilUlIlllllinUIIIIIIIM
= Toplo priporočamo vsem rodbinam i
ovčjo, opremo in neoprano kupim vsako množino po najvišji coni proti fa= liojšitcm plačilu, fer plačam vožnjo sam. 'PolglrgOTlua K. S t g r m e c 1; i, Goljo štev. 16, Štajersko.	013
_	(?«*>tiwRanB<w ki s*i»5>xi
1 za obleke, suknje, bluze, srajce ild, =
=	Novih lepili vzorcev	=
I 5 ki) zavoj K 15-—, lepša vrsta zavoj tj | K 20-—, najlepša vi sta zavoj K 25'— |
=	lranko po povzetju pošilja:	r.
IUbM, LMlitmiiiniMninilllninll
| Zelo toplo priporočeno, E ^S®" Obleče se lahko cela rodbina! iTiiuiuiniiiiuiiiiiiiuiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiuiiiiiuiiiiuiuinniiiin;
Kdor |oskusi, kupi vnovič, =
Zahtevajte

zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrniue, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gos|iodinj-stvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna ur
PT Kdor ima na prodaj
kakršnekoli
c. in kr.tivor-, ni založnik
Mi št 781 (Češko).
Nikelnasto Roskapt-ure 1C 3'90, 4'20, 5'-, Srebrno K 8-40, 9-50. — Nikelnaste budilke K 2'90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4•—.
Pošilja se po povzclju. — Nikak riziko I Zamena je dovoljena aH denar nazaj I
ter drugo blago domačega izdelka, dobi dobrega kupca, če piše na
„Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo v Ljubljani"
posebno se iščejo vsakovrstna žita, ajda, krompir drva itd.
Cene po dogovoru. Plačilo takoj! Društvo ima svoje prodajalne na Kongresnem trgu štev. 2 in Zaloški cesti štev. 15 ter na Glincah št. 214.	935
v 1
izstop končnika in ,pijavka! Gotovo, naglo zdravljenju z dr. Littiellsa pristnimi liomoroidftlnimi cepiči. Cena K 3 80 brez dragih stroškov. — Grof S. piše:
„Vaši čopiči so ozdravili popolnoma mojo dolgoletno črevosno bolezen." - Glavni zastop za Avstro - Ogrsko : p h ar m. mag1. Ludv. Auer, Dunaj III, Kiibeckg. 15.
ooUooo o
O^TANI^I nove9a blaga za obleke, izgotovljeno perilo ^^ i /\lMa\l j„ najnovejše svilnate rute so došli na zalogo. Ostanki protiajajo se vsako sredo in soboto za skoro polovične cene na zalogi pri podjetju „H£RMES" bratov Vokač, v Ljubljani v Selenburgovi ulici št. 5, v prvem nadstropju, nasproti pošte. — Ostanke pošiljamo s pošto vsak dan, takoj ko dobimo naročilo,- Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut, Naslov za pisma zadostuje:
820
Podjetje „HERMES" Ljubljana
Šelcnburgova ulica št. 5/D.
žčoboooo o.»6 606660 ojj
Ustanovljeno leta 1893.
Ustanovljeno leta 1883.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
5
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvese glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
Prod sodni k: Andrej Kalan, prelat In stolni kanonik v Ljubljani. I. podpre (1 so d ni k:	n. p o d p r o d s o d n tki
Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar y Ljubljani.
r Ljubljan
P r o d s o d n i k bljani; Ivan Mlalcar,
Nadzorstvo:
: Anton Kržl5, o. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Olani: Anton Cnflež, Iculcliot v Ljn-VII alt ar, profesor v Ljuliljnni; K. Gruber, o. kr. fln. ra6. ofici.ial v Ljubljani; Avguštin Zajo, o. kr.
rač. 1'cvldent in posestnik v Ljubljani.
. - - ■
Slrm 364
Kana
50 o ceneje!
A m o ris ka štefiilna kava, lepo dišeča, icdatna in .: \. 5 kp vreča za po-bkušnjo Kil*- l « prosto
po i-ovzot.ju. Pol kilograma , rvovr.i itH lino<:a čaja za K 0'20 i ošiic A. Sehnpira fct. 473. i. v o/ kavo in ^aja.
GALANTA.
| OFOZJE in KOLESA
na obroke. Poso-mezni dclii»Jc«rf)e lt. ceniki zaslon].
Velika svota denarja
znmore naključiti vsakomur ki postane naš naročnik. - Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
F. Dušek, tovarnaoro? iu1-les, Šivalnih slrojcv. Opočno ob dri žci. IX'?, CeSko. 3357
Naročajte .Slovenca'
Najboljša kosa
IttT Preti ckuženju
se moramo tembolj zavarovati, ker nastopi 1 zdaj z večjo močjo bolezni, kak, >itrlau • ošpice, koze, kolera, tifus. Zato naj se uporabi povsod, kjer so take bolezni, i kuževal sredstvo, ki mora biti v vsakem p. . ■■ Iinist«? Najbolj primerno razkuževalno .clstvo-
danjosti je neoporečno
1 ^ S()F< >jf
M
se dobi samo
pri prvi gorenjski razpošiljalnici
Ivan Savnik
Kranj št. 151 (Gorenj.)
KOLESA PRIZNAMO MAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X

LJUBLJANA MARIJE TERE: W ZIJI tCSTA ŠT.iS NOVI SVET V NASPROTI KOIIZEJA ZAN: ;< TE¥AJTE PRVI SLOV.CENIK ' ' ' BREZPLAČNO
Gorenjska kosa
65, TO, 'i
stane samo kron 2-—, 2-20, 2 40,
za katero se garantira. Kdor naroči deset kosov skupaj, se mu
pošlje poštnine prosto! Zahtevajte krasni, ilustrovani cenik zastonj j
UAgitirajte za »Domoljuba"!!
ki se dobi brez duha, nestrupeno in poceni vsaki lekarni in drožeriji po 90 vin. iv-jJ Lysoforma je hiter in gotov, radi -ar par,h poročajo zdravniki za razkuževanj. bolniški postelji, za izpiranje ran, oteklin, za antisep! tične obveze.	t
i-Hsoiijrni-milo
je prijetno toaletno milo, ki vsebuj. Lvsofora in učinkuje antiseptično; lahko se rabi za naj. ob* utnejšo kožo. Naredi kožo meh! in proj^ Zanaprej boste rabili samo to izii< milo,ki ie le navidezno drago, a je upora: prav eko. liomična, ker milo dolgo traja. Komad stani
K 1-20. Lysoform s poprovo meto
ie močna antiseptična ustna voda. stab duh iz ust takoj in gotovo odstrani in l.e beli in ohrani. Lahko se tudi rabi na zdr . .ikovood. redbo pri katarih v grlu, kašljanj in nahodu za grgranje. Par kapljic zadostni. . , eno k«, pico votle. Originalna steklenica slane 1K60via Zanimivo knjigo z naslovom ../ : vje in razkuževanje" pošlje na željo zastonj :. poštnine prosto kemik Itubmann, Dunaj XX. !'•;rasehp.i,
3ANAT0RIUM • EKC NA
21VNOTRANJE-IN-KIRUBSIC- ^ '„ J2LZ./
• PGROE __ _
ij LJUBLJANA -KOMEMSKE-- -JCA-41 l/^F--r.rv:.:r-;:p?"A~j-DR-FR.DE; 2ANCj
r
Stanje vlog čez 22 milijonov kron.
LJUDSKH POSOJILNIC
registrovana zadiuga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Eikloslttva testa slev. 6, pritličje, v las!®! hisi nasproti hotela „Unlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč	=
\fr
tudi cela dežela Kranjska
4%%
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago.