Letošnje občinske razvojne naloge 
se (ne) uresničujejo!?
V času, ko oddajamo ta rokopis v tiskarno, v po-polnosti še niso znani ukrepi po 15. maju, ki bodo vsekakor spremenili tako pogoje gospodarjenja kot tudi samo porabo. Ob tem zatorej ni moč zapisati še ntf povsem doloienega v smislu nadaljnje »usode« občinskega gospodarstva. Več o tem vam lahko zato-rej obijubimo za naslednjo številko našega glasila.
Tokrat pa le nekaj podatkov iz poročila o uresniče-vanju letošnje občinske razvojne resolucije, ki jo je izvršni svet obravnaval v prvih dneh maja. Niso nič rožnati in tako tudi v svoji vsebini ne napovedujejo nič spodbudnega . Najprej moramo zapisati, da po-datkov Narodne banke Slovenije o ekonomskih od-Dosih s tujino v letošnjem letu 5e vedno ni, saj nova obdelava podatkov še ni stekla (v bodofe bo Narod-na banka Slovcnije podatke povzemala od Zveznega zavoda za statistiko). Kolikšen je izvoz v občini in koliko uvažamo zaenkrat ostaja neznanka. A kljub temu vrsta znakov že opozarja, da tudi v tem letu ne beležimo izrazitejše preusmeritve v izvoz. Resolucij-ske usmeritve na tem področju očitno ne bomo dose-gli, še posebej ob dejstvu, da začasne rešitve devizne-ga zakona ne delujejo, novega nimamo, negibljiv devizni tečaj ne spodbuja izvoza, manjši uvoz pa vpliva na slabSo preskrbljenost industrije s surovina-mi in deli.
In kaj se dogaja z indiutrijsko proizvodnjo? Za tekoče leto smo planifali 3,5 odstotno rast. Med 16 industrijskimi panogami so samo 4 dosegli večjo proizvodnjo kot v enakem obdobju lanskega leta. Te panoge predstavljajo 15 odstotkov industrije^v obči-ni. Med panogami, v katerih lanske proizvodnje v prvem četrtletju nismo dosegli, so najmanjšo proiz-vodnjo dosegli v strojni industriji (index 53,5), proiz-vodnja gotovih tekstilnih izdelkov (index 51,5), gra-fični dejavnosti (index 59,4), predelavi nekovin (in-dex 72) in proizvodnji električnih strojev in aparatov (index 73). Delež teh panog v industriji občine je 42 odstotkov. Tako v prvih treh mesecih niso dosegli lanske proizvodnje v DO Avtomontaža TOZD Utensilia v kovinskem obratu, v DO Emona IPKO v kmetijskem programu, v DO Nastro, v DO Ilirija-Vedrog, DO Silvaprodukt, DO Iskra Merilna elek-tronika, DO Zmaga, DO IVV TOZD Galanterija, TTL TOZD Proizvodnja, HP Kolinska TOZD Vino-cet in DO Tiskarna Ljubljana.
V osmih organizacijah od 23 niso dosegli planirane proizvodnje, v 10 organizacijah je bila povprečna proizvodnja v prvem četrtletju manjša kot je bila povprečna lanskoletna proizvodnja.
Razloge za zmanjšanje proizvodnje proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta je moč povezati. S sprejemom intervencijskih ukrepov, ki predeloval-ni industriji dovoljuje le delno nadomestilo visokih podražitev surovin in energije. Močno pa se je zmanjšalo tudi povpraševanje. Prisotne so tudi znat-ne težave z oskrbo surovin tako domačimi kot uvože-nimi. Vse več organizacij ima ludi težave z likvid-
nostjo.
Nekoliko boljši so rezultati v lunetijstvu. Odkup mleka in klavne govedi je v skladu z načrtovanim odkupom. Zaradi boljše odkupne cene mleka kot v enakem obdobju lani, je oddanega v prodaji več mleka. Odkupna cena mleka je viSja tudi zaradi bojše kvalitete mleka. Prvič smo priča upadu intere-sov rejcev za pitanje žrebet, saj so cene za konje in žrebeta manj ugodne. To pa pomeni, da je odkup konj in žrebet manjši od lanskega. Še to. Večja prodaja mleka v TOZD Posestva je rezultat premeš-čanja živali in s tem povečanja staleža krav na 340. Gozdarji pravijo, da bo v naslednjih mesecih blagov-na proizvodnja v povprečju manjša kot je bila v pre-teklih mesecih, v večjem obsegu pa se bodo opravlja-la druga dela v gozdu oziroma bodo privatni lastniki gozdov opravljali dela na polju.
Nekoliko bolj optimistično stanje je na podroiju trgovine. Predvideni naložbi — market na Škofljici in preskrbovalni center Tmovo — potekata po plar.u. Naročena je tudi lokacijska dokumentacija za grad-njo železnine v Velikih Lattah. Skupaj s KS se ugotavlja možnost izgradnje trgovine v Kozarjih. Pod rešetom je ponovno lokacija za trgovino osnov-ne preskrbe na Brezovid (privatni lastnik ni več pripravljen prodati nekaj raetrov zemljišča, da bi imela trgovina možnost napajanja in parkiranja). Ureja se zasebna trgovina na Lavrici (julija naj bi že obratovala), odpirajo pa se tudi možnosti za manjšo trgovino osnovne preskrbe na Tržaški 5. V zvezi s trgovino na lokaciji Kamžišče teče postopek za postavitev skupnega predstavnika solastnikov, v iz-delavi je cenilni elaborat... Investitor DO Tabor Grosuplje, ki se je opredelil za gradnjo te Ižanske trgovine na lokaciji določeni z zazidalnim načrtom, svojega interesa za gradnjo še ni potrdil. V skladu s posebej izpostavljenim ciljem izvršnega sveta se odvija tudi akcija tako imenovanih kontejnersldh Irgovin. Od skupno 11 evidentiranih lokacij je v ož-jem izboru sedem (dve v KS Kozarje, dve na Galjevi-ci, po ena v KS Peruzzi, Rakova jelša in Zeleni log).
Zanimivo je, da se je na javno povabilo v dnevnem časopisju o tem, da bi se bili pripravljeni z lastnimi srcdstvi vkljuiiti v realizacijo taklnega zagotavijanja osnovne preskrbe odzvalo precej zasebnikov, svoj interes pa je pisno izkazala tudi ena OZD. O tem kdaj in kje bomo startali s prvo tako trgovino, mora biti znano najkasneje kontem meseca maja.
Na področju družbenih dejavnosti velja podčrtati, da je gradnja zdravstvene posttje Skofljica pri kraju. Tehnični pregled tega zadnjega objekta iz programa tretjega samoprispevka bo v tem mesecu. Gradnja matične knjižaice Prežihov Voranc poleka po načr-tovanem planu, prav tako pa tudi zdravstvena posta-ja na Igu. Do zamika prihaja pri pridobivanju zem-ljišf za gradnjo Mladinskega doma Malči Belič, pri čemer se nakazuje tudi možnost prisilnega odvzema zemljišča. Nadaljujejo se priprave za gradnjo nadzid-ka k osnovni ioli v Velikih Laščah.