Leto XLIII, št. 454, 27. november 2017 w Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 18. decembra. Gradivo bomo zbirali do 5. decembra. Milijoni za Log - Dragomer Log - Dragomer - Občina si je zagotovila devet milijonov nepovratnih sredstev. Občina Log - Dragomer ni tako finančno močna, da bi zmogla vsa načrtovana bremena, sploh tolikšna, kot je gradnja kanalizacije. Pred leti, ko so sosednje občine prejele evropska sredstva za kanalizacijo, ji ni uspelo, a kot kaže, se ji je to mo- goče obrestovalo, saj ji je tokrat uspela kandidatura, iz katere bo prejela kar devet milijonov evrov. Kot pravi župan Miran Stanovnik, ta sredstva niso bila podarjena, ampak prigarana s tesnim sodelovanjem med občino, državnimi organi in Ljubljansko urbano regijo. Sredstva bodo porabili za izgradnjo kanalizacije in oskrbo s pitno vodo. Več o tej temi si preberite na log-dragomerških straneh. --> Vrhnika Varneje z Raskovca v center Ovinek z Vrhnike proti Logatcu bo deležen prenove Občina Vrhnika se bo lotila ureditve krajšega odseka državne ceste od Kulturnega centra do Voljčeve 27 oziroma do prvega odcepa za Raskovec. Uredila bo štiri križišča, dostop do pokopališča in Močilnika, zavijalne pasove, oporne zidove in semaforiziran prehod za pešce. Projekt ie ocenjen na 1,25 milijona evrov, od česar naj bi slabo polovico primaknila država oziroma, če bo občini uspelo še na nekem drugem razpisu, celo več. Borovnica Prihaja pokal evropskih prvakov Vabljeni na Dan košarke Karavana s pokalom zmagovalcev evropskega košarkarskega prvenstva 2017 se bo 16. decembra ustavila tudi v Borovnici. Tako si boste lahko od blizu ogledali trofejo našega največjega ekipnega uspeha in se z njo tudi fotografirali. H Horjul Na Vrzdencu bodo gradili vežico Občina načrtuje sodobno poslovilno vežico. Potem ko je občina za območje pri cerkvi uredila ustrezno protipoplavno zaščito, se bo lotila še gradnje mrliške vežice. Trenutno pridobivajo ustrezno dokumentacijo, je povedal župan Janko Prebil. S VESELI DECEMBER ZA OTROKE Občina Dobrova - Polhov Gradec vabi vse otroke v nedeljo, 10. decembra, ob 16. uri v Kulturni dom Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu na ogled gledališke predstave MALI POLHEC IN NJEGOV PRVI BOŽIČ. Dobrova - Polhov Gradec Nasip je ilegalen Nasproti Petrola raste nasip. Na lokaciji od krožišča na Dobrovi proti Ljubljani, nasproti bencinske črpalke, poteka nedovoljeno nasipavanje, ki nima nikakršne povezave z izgradnjo bodoče trgovine, za katero je predvidena gradnja v naslednjem letu na drugi lokaciji. E « Alternativa Bitcoini, prva in najbolj razširjena kriptovaluta, ki naj bi bila elektronski denar prihodnosti, je po svetu dobila veliko posnemovalcev. Tako dandanes poznamo številne kriptovalute, po zgledu katerih so nekatere lokalne skupnosti uvedle lastno valuto. Po nekaterih podatkih naj bi bilo pred krizo na svetu okoli 2500 različnih lokalnih skupnosti z lastno valuto. Ker gre za projekt, ki potrebuje neko večje soglasje skupnosti, pa tudi nekaj začetnega kapitala, se le-ta v Sloveniji doslej nekako še ni prijel. A temu ni več tako. Občina Kidričevo je uvedla vrednostni bon Sternthal, ki je vreden toliko kot evro, kupiti pa ga je mogoče s 5 % popustom. Za 100 sternthalov je treba torej odšteti 95 evrov. Bone lahko kupijo le občani Kidričevega, in sicer največ za 500 evrov na leto. V sistem je trenutno vključenih 24 lokalnih ponudnikov s pestro ponudbo: mesnin, medu, pic, izdelkov inox, mizarskih, računovodskih, frizerskih storitev... Bomo videli, ali se bo mogoče nekoč v prihodnosti podoben projekt razvil tudi v kateri od naših lokalnih skupnosti. A ne glede na vse skupaj tovrstne valute ne ponujajo celovite rešitve, saj ne rešujejo težav dolga glavne nacionalne valute. Davke in račune morajo ljudje še vedno plačevati v nacionalni valuti. » Gašper Tominc Besede Cankarja Ni je noči tako temne, da bi tam kje v daljavi ne trepetala ponižna rdeča luč, tolažba srcu; ni ga kraja tako pustega, da bi se med kamenjem ne skrivala zelena jasica. Ivan Cankar, Kurent, 1909 N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sušnikova 3a, za bivšo mlekarno Vrhnika - nekdanja trgovina IUV www.kuhinjepLus.si info@kuhinjeplus.siQGSM: 051/368-210 VARIKON: th, h t t ,h dl ...........................n, - tehniko, rezervnih ter potrosnih delov VAUHKAtEHIVIKA že od |eta ^ i-lhti 9 ■ ppioimirrriA ■ rmnui [ l^fniu bfc. LtH KnH i.l :DI THm V. «»Ml UJI" Zaradi povečanega obsega dela vabimo nove sodelavce v servis in prodajo za področje varilne tehnike Omogočamo: za serviserja enoizmensko delo, za prodajnika tudi možnost dela od doma, zaposlitev za nedoločen ^s ^ poskusno dobo dva meseca. Od serviserja pričakujemo: • strokovno znanje in izkušnje na področju elektrotehnike, • najmanj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri Od prodajnika pričakujemo: • znanje in izkušnje na naravoslovno-tehničnih področjih • najmanj V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri Potreben je vozniški izpit kategorije B. Prednost bodo imeli kanMa«, M p«* «« ' varjenja, specifične delovne izkušnje lahko nadome«! formata izobrazb«, Zaželene so ročne spretnortL Več informacij o prostih delovnih mestih najdete na: www.varikon.com/zaposlitev VaSe ponudbe z življenjepisom in opisom znanj poSljite na zaposlitev@varikon.com VELIKA NAGRADNA IGRA KIA Brezplačno programirano vzdrževanje za čas garancije vozila Brezplačen * 1. redni servis vozila SPORTAGE ZE ZA 16.990elf ) Vrednostni bon za originalno dodatno grj^V opremo KIA v vrednosti 50 € www.avtotrade.si il T -— t. rt. Il s»® - JU- i, ' • _ % ;. % «MÍA I 4k / r / O mm Wf/fï ss/ u ! * i ' i' :. ■ - + ¿•rt i.l., -, u RIO ZE ZA 9.99O1 CEE'D ZE ZA IO.39O1 Več na: www.avtotrade.si/nagradna-igra-kia Nagradna igra poteka od 01.10. do 31.12. 2017. The Power to Surprise KIA - Največ avta za vaš denar AVTOTRADE Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika, tel.: 01 750 51 99 URO CAI tonih. porabe gwVa: 3J-&51/100 km errtsUe CCh: 86-194g/km, emlsHka stopnja: ajRO 6b,emfe|e NO: 0027-0^57 gikm Cena 16SS0 EUR vela ob nakupu nove^Sportaga 1.6Ga Em,cena 10390 EUR veila ob nakitu cee^da 1.4GasLXFincHTa9.9£OEUR veijaob naknxj R!a 1.2 GasLXActiveEco. Popust do 2.COO ELRve|aobrei(MXj wzlaziBonLisflnafKt^n(eir*. Barusfraricičrja bhkolztarlstJt£nakijxjn»fi^ wzla KIA po ponudil KMAGd.0.0. po MPcenfcu ob «Jderitvi pogodbe o finančnem teaslnciJ preko Sutimit Leasing Stouen ja. Cene vtdjuč vse dare popcste h prtiranke in nevkjut, ta/rskeAiele barve in stroška priprave vozla. PopLBti in ugodnosti se med siiXj ne seštevajo. Vfefartiost ponudbe: do Tr[r(*ldp zdog. Og|ibw rfaksd (COz) je napornem topln^ik-i pfri, ki povzroča globalno 'igTVii^'. Briaje onesiažesffll zuriarjega zraka iz [rometa pomantno prispevajok podat^J^u k^rovosti zuianje^ zraka, zlasti k čezmerno pwSanin toncentradJan prtzamega ozona delcev PM» In P Mu ter NQc Pogci garale na v geraic^knllžld vozila ali pri pooblaščenem zz^^ PRAZNUJTE V DOBRI DRU Z BI OB GLASBI V Z IVO! Veseli december v Gostilni Bajc! OD 24.11.2 017- 31.12.2 017, VRHNIKA Cel december bodo v ponudbi tudi poslovna kosila, katere bo spremljala žlahtna kapljica slovenskih vinarjev. Rezervacije na: 041 675 199 (Janez) ali e-mail: mateja@avtotrade.si N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odkup lesa na panju PLAČILO TAKOJ Velika Ligojna 74 I 1360 Vrhnika 041/706-359 mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si MM G0Z&JRS1V0, d.O.O. Vabilo MePZ Društva invalidov Vrhnika ob mednarodnem dnevu invalidov vabi na KONCERT v soboto, 2. decembra 2017 ob 18. uri, Cankarjev dom Gostje: ŽENE IZ DORNBERKA, članice pobratenega Društva invalidov Dornberk. Prve novice Božiček za en dan na Vrhniki Dobrodelna praznična akcija Božiček za en dan je letos prišla tudi na Vrhniko, saj je v razstavišču Moja Ljubljanica, v Kulturnem centru Vrhnika, letos prvič zbirno mesto za oddajo Božičkovih paketov. Darila lahko oddate do vključno 5. decembra, od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Božiček za en dan je lahko prav vsak. Na spletni strani www.bozicekzaendan.si se lahko registrirate in izberete otroka, ki mu nato napolnite škatlo - organizatorji priporočajo škatlo za čevlje ali škornje. Škatlo poljubno okrasite, pokrov zavijete posebej in ga z elastiko pritrdite na škatlo, saj bodo prostovoljci vsa darila pregledali, umaknili neprimerna, kot so strgana in umazana oblačila ali sveže pecivo, in jih po potrebi dopolnili. Tako pripravljeno darilo nato oddate na zbirnih mestih, ki so po vsej Sloveniji, letos prvič tudi na Vrhniki na razstavi Moja Ljubljanica v Kulturnem centru Vrhnika. Devetošolci in veterani so si družno ogledali vojaški muzej Devetošolci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so se v začetku oktobra skupaj z veterani vojne za Slovenijo odpravili na ogled vojaškega muzeja v Pivko. Med vožnjo so jim veterani razložili vojaško in politično situacijo v času osamosvajanja Slovenije. Pripovedovanje so popestrili z lastnimi izkušnjami. Na poti nazaj so se ustavili na Cesarskem vrhu, kjer je potekal zadnji spopad z JLA v Sloveniji. Izlet so končali pri nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki, kjer so položili venec k spominski plošči. Adijo, ekološki otoki V naslednjih mesecih bo vsako gospodinjstvo na relaciji Podsmreka-Polhov Gradec dobilo svoj zabojnik za papir in svoj zabojnik za plastiko. Ekološki otoki, kjer navadno zbiramo tovrstne odpadke, so namreč imeli preveč nevestnih ljudi, ki so na tako mesto odlagali vse mogoče odpadke, zato se je občina odločila, da ju umakne iz ekoloških otokov. Druga sprememba, ki utegne doleteti občane na omenjeni relaciji, je prevzem bioloških odpadkov, kar se ponekod po Dobrovi že dogaja. Če bo anketa pokazala zanimanje občanov, bo to tudi uresničeno. Nov način zbiranja papirja in plastike občanom ne bo prinesel spremembe stroška odvoza odpadkov. V Zaklancu gradijo kanalizacijo Na začetku novembra so začeli graditi novo kanalizacijsko omrežje v Občini Horjul. Občina se je namreč zavezala, da bo to uredila v skladu z evropskimi zahtevami in direktivami do leta 2020. Na javnem razpisu izbrani izvajalec del, Komunalne gradnje iz Grosupljega, je z gradbenimi deli začel v vasi Zaklanec. V prvi fazi bodo delali na javni poti od gasilskega doma proti severu, nadaljevali bodo z lokalnimi cestami, zgodaj spomladi pa se bodo začela dela na cesti Horjul-Dobrova. Županova petka mladi plesalki Ani Zajc Mlada plesalka in športnica Ana Zajc z Loga je svojemu bogatemu naboru odličij dodala še eno izjemno priznanje. Na svetovnem prvenstvu v hiphopu na Danskem je v kategoriji mladinskih parov med kar 68 pari postala svetovna podprvakinja, zato ji je župan Miran Stanovnik podelil posebno priznanje, županovo petko: »To je posebno priznanje, s katerim želim javno izpostaviti naše občane, ki vsak na svojem področju dosegajo vrhunske rezultate.« -> -> Ö --> -- > A Vabljeni! Kako se pripraviti na skušnjave veselega decembra? Če vas zanima, kako jesti svojo najljubšo hrano, da svojemu telesu najmanj škodujete, ali pa kaj narediti zvečer, ko vas zagrabi lakota, potem se udeležite predavanja v Borovnici. Govorili bodo o najpogostejših vprašanjih, ki se nanašajo na hrano, kar bo sploh dobrodošlo v veselem decembru. Anja Pristavec, dipl. inž. živ. in prehr., bo med drugim odkrivala tudi tančice praktičnih trikov, kako zmanjšati posledice obilnega obroka. Predavanje bo v četrtek, 30. 11., od 17.30 do 19.30. v prostorih HUD Karel Barjanski na Rimski 28 v Borovnici. > Ö PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja inprevzem: Verd 107, Sj£ Vrhnika (nekdanji LIKO). K Kako se pripraviti na skušnjave veselega decembra? N OS Občina Vrhnika 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrnimo ulice starega dela Vrhnike ljudem Avtomobile je potrebno v starem delu Vrhnike omejiti, je bila prevladujoča misel na javni razpravi v Cankarjevem domu. Udeleženci so ugotovili, da je prostor tam namenjen predvsem avtomobilom, pešcem in kolesarjem pa ga ostane premalo. Meščani Vrhnike so na javni razpravi povedali, da si želijo, da bi bil promet na Vrhniki urejen tako, da bi upošteval pešce, kolesarje in avtomobile na način, da nihče ne bi bil povsem izključen ali ogrožen. Predlog nove ureditve starega dela Vrhnike prostor vrača pešcem in kolesarjem, hkrati pa dopušča voznikom avtomobilov, da se lahko pripeljejo do svojega doma. Ob tem predlog temelji na ideji, da je potrebno tranzitni promet umakniti iz središča mesta, s čimer so se udeleženci razprave strinjali. Na javni razpravi 13. novem- bra so predstavniki City Studia in IPoP - Inštituta za politike prostora predstavili meščanom Vrhnike Predlog nove prometno urbanistične ureditve Sta- 87 % Vrhničanov ste zdi najpomembneje izboljšati varnost za pešce.* rega dela Vrhnike. Gre za sveženj ukrepov, ki bo v prvi vrsti omogočil bolj prijetno in varno pešačenje in kolesarjenje v središču Vrhnike. Predlog temelji na ciljih Celostne prometne strategije, ki je bila pripravljena v sodelovanju s prebivalci Vrhnike. Razprava z meščani je pokazala, da se meščani Vrhnike in načrtovalci strinjajo v ciljih nove ureditve, t. j. izboljšati pogoje za varno in udobno hojo v starem delu mesta, vendar hkrati omogočiti vsem stanovalcem, da se lahko pripeljejo do svojega doma. V skupni razpravi je najbolj odmevalo stališče, da so avtomobili Staro cesto pešcem ukradli, in da je treba Staro cesto vrniti pešcem in kolesarjem, saj je bila v prvi vrsti narejena zanje. Udeleženci razprave so se s tem večinoma strinjali. Nekateri so predlagali še bolj odločne ukrepe za izboljšanje pogojev za pešce in kolesarje z zaprtjem celotne Stare ceste. Drugi so bili bolj naklonjeni postopnemu vpeljevanju Ob kartah so se udeleženci posvetovali z načrtovalci in med seboj ter podali različne predloge ukrepov, medtem ko zahteve, da se Stara cesta še naprej uporablja kot tranzitna cesta čez središče Vrhnike, nismo slišali. V drugem delu javne razprave so se udeleženci razdelili v manjše skupine. To je omogočilo pregled predlaganih ukrepov na kartah ter posvet z načrtovalci. Tako so načrtovalci lahko odgovorili na večje število vprašanj udeležencev, hkrati pa so načrtovalci od bližnjih prebivalcev pridobili veliko dragocenih podatkov in dobrih pobud ter predlogov. Nihče namreč ne pozna Vrhnike bolje kot Vrhničani. Na koncu so udeleženci javne razprave na kartah označili ukrepe, s katerimi se strinjajo, hkrati pa so lahko na karto vnesli tudi nove ukrepe, pobude, opozorila in označili, če se s katerim izmed ukrepov ne strinjajo. Javna razprava pa ni bila edini način usklajevanja ukrepov z lokalno skupnostjo. Poleg vprašanj, ki so jih načrtovalci dobili po e-pošti, so se v preteklih tednih srečali z predstavniki SPV--ja, Policijske postaje Vrhnika, nekaterimi občinskimi svetniki, predstavniki Obrtno podjetniške zbornice, OŠ Ivana Cankarja in krajevnih skupnostih: Stara Vrhnika, Vrhnika Breg, Vrhnika Center in Vrhnika Vas. Na podlagi opravljenih razgovorov in javne razprave bodo načrtovalci v Predlog nove prometno urbanistične ureditve središča Vrhnike vnesli nekaj sprememb in pobud, ter končno obliko predloga predstavili v naslednji številki Našega časopisa. V drugem delu javne razprave so se udeleženci razdelili v manjše skupine. To je omogočilo pregled predlaganih ukrepov na kartah ter posvet z načrtovalci. Tako so načrtovalci lahko odgovorili na večje število vprašanj udeležencev, hkrati pa so načrtovalci od bližnjih prebivalcev pridobili veliko dragocenih podatkov in dobrih pobud ter predlogov. Nihče namreč ne pozna Vrhnike bolje kot Vrhničani. Na koncu so udeleženci javne razprave na kartah označili ukrepe, s katerimi se strinjajo, hkrati pa so lahko na karto vnesli tudi nove ukrepe, pobude, opozorila in označili, če se s katerim izmed ukrepov ne strinjajo. Javna razprava pa ni bila edini način usklajevanja ukrepov z Župan je pojasnil povezavo med prometnim načrtovanjem in oživljanjem Starega dela Vrhnike lokalno skupnostjo. Poleg vprašanj, ki so jih načrtovalci dobili po e-pošti, so se v preteklih tednih srečali z predstavniki SPV--ja, Policijske postaje Vrhnika, nekaterimi občinskimi svetniki, predstavniki Obrtno podjetniške zbornice, OŠ Ivana Cankarja in krajevnih skupnostih: Stara Vrhnika, Vrhnika Breg, Vrhnika Center in Vrhnika Vas. Na podlagi opravljenih razgovorov in javne razprave bodo načrtovalci v Predlog nove prometno urbanistične ureditve središča Vrhnike vnesli nekaj sprememb in pobud, ter končno obliko predloga predstavili v naslednji številki Našega časopisa. City Studio prostorsko načrtovanje d.o.o. in IPoP -Inštitut za politike prostora *Anketa v okviru priprave CPS Vrhnika (LUZ d.d., in RRA LUR, N=1360) Na Vrhniki ustanovili novo stranko Vrhnika, 18. november - Cankarjev dom je gostil ustanovni kongres nove slovenske politične stranke Dobra država. Njen predsednik je postal dr. Bojan Dobovšek. Glavni cilj stranke je izkoreniniti korupcijo na vseh ravneh in državljanom povrniti zaupanje v politiko. »Dobra država bo gradila na pozitivnem, osamosvojitvenem razvojnem hrepenenju, skupni želji po gradnji države in medsebojnem zaupanju. Dobra država bo vsakega dr- žavljana obravnavala kot enakopravnega gradnika družbenega napredka, ne pa kot brezoseben vir prihodkov in objekt nadzora. Zato potrebujemo nacionalno gibanje, ki bo omogočilo uresničevanje ciljev normalne, dobre države,« so v stranki zapisali na svojem portalu. (gt) N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ureditev kolesarske in šolske poti v središču Vrhnike Ureditev kolesarske in šolske poti v središču Vrhnike skupaj s pešpotjo od Kulturnega centra Vrhnika -KCV do Voljčeve 27 oziroma do prvega odcepa za Raskovec pomeni izboljšanje že dalj časa trajajočih težav glede varnosti v cestnem prometu v tem delu Vrhnike. Gre za ureditev regionalne ceste Vrhnika—Logatec, ki mora biti projektirana v skladu s predpisi, ki veljajo za take ceste. Na sicer kratkem odseku bodo uredili štiri križišča, dostopanje do pokopališča in Močilnika, zavijalne pasove, oporne zidove, semaforizirali prehod za pešce pri Volčevi 27 in poskrbeli za druge ukrepe za umirjanje prometa in izboljšanje varnosti. Projekt PZI je bil že recenziran, Direkcija RS za infrastrukturo je tudi že izdala soglasje za projekt. Vrednost projekta je skupaj s prejšnjimi vlaganji Občine Vrhnika v projektno dokumentacijo ocenjena na nekaj več kot 1,255 tisoč evrov. V juniju 2017 so podpisali Sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije regionalne ceste R2 - 409/0301 Vrhnika—Logatec med Občino Vrhnika in Ministrstvom za infrastrukturo, po katerem bo del sredstev za prilagoditev državne ceste in gradnjo podpornih zidov v višini 578.801,35 evra zagotovila Republika Slovenija, preostali del za ureditev obojestranskih hodnikov za pešce in kolesarske steze, cestno razsvetljavo, semaforizacijo prehoda za pešce in kolesarje na križišču državne ceste z Volčevo ter Župan v vrtcu, poslanec v šoli Vrhnika, 17. november - Tudi v vrhniških šolah in vrtcih so zajtrkovali tradicionalni slovenski zajtrk: med, mleko, kruh in jabolka. Gre za vseslovensko akcijo, s katero želijo poudariti pomen zdrave in lokalno pridelane hrane. V okviru te akcije že dolga leta obiskuje vrtce predsednik vrhniškega čebelarskega društva Slavko Keršmanc, ki najmlajšim predstavi svet čebel in čebelarstva. Letos se je mudil v enoti Barjanček, kjer sta najmlajše pozdravila tudi župan Stojan Jakin in ravnateljica vrtca Marta Samotorčan. Ob istem času se je streljaj stran mudil podpredsednik državnega zbora in poslanec Desusa Primož Hainz, ki je v spremstvu občinskega svetnika Vida Draščka pri zajtrku obiskal tretješolce. Kot je dejal gost, najraje prisega na med, kar po svoje niti ne preseneča, ker je bil njegov ded čebelar. Šolarje je spomnil še na 20. maj, ki ga bomo prihodnje leto prvič obeleževali kot svetovni dan čebel. (gt, foto: gt) prestavitev TK vodov v skupni višini 676.799,53 evra pa bo zagotovila Občina Vrhnika. Prav v času, ko pišemo ta prispevek, je Ministrstvo za infrastrukturo objavilo razpis za sofinanciranje investicij občin, ki so del Akcijskih načrtov sprejetih Celostnih prometnih strategij, med katere sodi tudi omenjena investicija. Zato bo Občina Vrhnika s projektom Ureditev kolesarske in šolske poti kandidirala tudi za sredstva razpisa v višini 206.825,84 evra in tako poskušala svoj del investicije še zmanjšati na slabih 470.000 evrov. Cilj te ureditve je povezati dva dela Vrhnike med seboj tako, da se bo izboljšala varnost za najšibkejše udeležence v prometu, to je kolesarje, pešce, invalide in šoloobvezne otroke. Šolska pot iz Raskovca do OŠ Ivana Cankarja na Lošci bo, po ureditvi, lahko potekala po desni strani Tržaške ceste, gledano v smeri centra Vrhnike. Prečka- Ureditveno območje -prihodnja prometna situacija nje regionalne ceste ne bo več potrebno. Za otroke in odrasle, ki bodo želeli po opravkih preko Tržaške ceste pri Voljčevi 27, bo po izvedbi projekta postavljen semafor z ukrepi za umirjanje prometa. Za tiste, ki bodo imeli pouk v šolskih prostorih Kulturnega centra Vrhnika ali bi želeli obiskati knjižnico oz. razstavišče Moja Ljubljanica iz smeri Ra-skovca, je predviden nov prehod za pešce čez Tržaško cesto na novo urejenem dostopu do KCV, z novim križiščem, umeščenim na mejo med KCV in nekdanjo restavracijo Blagajana. Nova ureditev kolesarske in pešpoti bo imela urejeno do-stopanje do pokopališča in do ceste proti Močilniku, s čimer bo omogočeno varno izvajanje programov razstavišča Moja Ljubljanica v kombinaciji z ogledi Močilnika. Janko Skodlar, podžupan N OS Občina Vrhnika 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Očistili bazen v Starem malnu Držimo pesti! Zima počasi prihaja in z njo uspehi naših zimskih športnikov. Vsem želimo vse dobro, še posebej pa stiskamo pesti za sovaščana Štefana Hadalina. Naj bo sezona 2017/2018 polna uspehov, finalnih voženj in novih super dosežkov. Ponosni smo nate! Krajevna skupnost Stara Vrhnika, Športno društvo Povž in Kulturno društvo Stara Vrhnika, foto: gt V Turističnem društvu Blagajana Vrhnika smo letos z ekipo Star maln uspešno bredli skozi poletno sezono, september jo je vremensko zagodel, sonce pa je spet sijalo v oktobru in pokukalo tudi v november. Neštetokrat smo poleti odgovarjali na eno in isto vprašanje: Kdaj boste očistili bazen? Da se razumemo, voda v bazenu in strugi je bila, je in verjamemo, da bo ostala čista. Na dnu pa se vedno znova kopiči listje, mulj, trave, blato in vse tisto, kar na svoji poti pobira voda, ki jo izbruhne nepredvidljivi zmaj. Raki se niso pritoževali, v usedlinah so našli svoje zatočišče. Prav zaradi živali v vodi bazena ne smemo čistiti kadarkoli. Po strokovnem priporočilu Zavoda za varstvo narave je čiščenje mogoče od oktobra do februarja, treba je ujeti pravi trenutek glede na vreme, poiskati izvajalce in povabiti prostovoljce. Začeli smo v sredo zvečer, ko smo dvignili zapornico, voda je odtekala vso noč in še naslednji dan, Lintvern ima pač svoje muhe in po deževnem tednu ga Kemis s stroko za varstvo pred požarom Med prebivalkami in prebivalci Vrhnike je v zadnjem času pogosto zaznati bojazen in tudi trditve, da bi se lahko v Kemisu požar ponovil. Toda v Kemisu smo zagotovo med prvimi, ki si ne želimo, da bi se tovrstna nesreča ponovno zgodila. Zato se zelo intenzivno ukvarjamo s požarno varnostjo in v te aktivnosti vključujemo tudi zunanje strokovnjake. gasilno napravo, ki jo je mogoče sprožiti tudi ročno. Avtomatska gasilna naprava bo pokrivala celotno območje objekta, kjer se skladiščijo in obdelujejo odpadki. Kot smo že zapisali, ne moremo dati stoodstotnega zagoto- vila, da se posamezni vžigi ne bodo nikoli več zgodili, lahko pa z vso polno odgovornostjo zatrdimo, da se ob vseh ukrepih, ki jih uvajamo, v Kemisu požar večjih razsežnosti ne bo več ponovil. Emil Nanut, direktor ni mogoče prepričati, naj malo počaka. Na dnu bazena si med muljen ustvari svojo strugo in gre svojo pot. V petek zjutraj je v strugo in bazen zapeljal bager, a glej ga, šmenta, prav takrat, ko se je tehnološki zmaj odpravil na pot po njej, je vodni zmaj znova pokazal svojo moč. No, počakati je bilo treba, da se je umiril, potem je šlo gladko. Ba-gerist je mulj odlagal na brežino, prostovoljci smo grabili dno in rake, ki so se pokazali, pobirali v vedra pod budnim očesom predstavnika Zavoda za varstvo narave. Kar nekaj življenja smo preselili v vedra in ugotovili, da so samičke plodne, saj so pod repki skrivale malo goro jajčec. Ribi sta odplavali s tokom, račke pa se niso dale motiti, ves čas so opazovale dogajanje in nikamor se jim ni mudilo. Vrhniški gasilci so oprali blatni rob bazena, nato pa smo v petek zvečer zapornico spustili. Raki so, kolikor je bilo seveda mogoče, čez noč našli pot v vodo. V soboto je bilo treba gore materiala na brežini prepeljati na ustrezno lokacijo. V nedeljo je bilo spet vse po starem. V Star maln se je vrnil mir, le blatne sledi so še pripovedovale o opravljenem delu, v ponedeljek pa je zapadel prvi sneg. Pravljična idila vabi obiskovalce, da zadihajo, spočijejo oči in vsaj za kratek čas pozabijo na vsakdanje tegobe. Koča bo odprta tudi pozimi ob petkih, sobotah in nedeljah. HVALA vsem, ki ste pomagali! Predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik Skupaj z njimi načrtujemo in projektiramo dodatne ukrepe varstva pred požarom. Izdelali smo novo študijo požarnega varstva, na podlagi katere smo izdelali nove projekte za dodatne ukrepe varstva pred požari. Objekt Kemisa bo imel po sanaciji nadgrajeno požarno varnost, ki je vključena v gradbene, strojne in elektro instalacije, poleg tega pa uvajamo tudi bistvene dodatne ukrepe požarnega varstva. Med njimi je treba izpostaviti, da bo celotna površina skladišča in obdelave odpadkov pokrita z avtomatsko gasilno napravo in da bo območje manj nevarnih odpadkov s protipožarnimi stenami predeljeno v več manjših požarnih sektorjev. Kot gasilo je predvidena pena, kar bo zmanjšalo količino požarnih voda, vse nadzorne kamere pa bodo imele oddaljeno spominsko enoto. 24-urno prisotnost varnostnikov pa zagotavljamo že od požara. Čeprav zakonodaja tega ne določa, smo naročili revizijo vseh dokumentov, ki obravnavajo požarno varnost. Tako so izvedenci opravili revizijo načrta zaščite in reševanja, požarnega načrta in požarne študije ter projektov gradbenih, elektro in strojnih instalacij. Pri izbiri najboljšega načina gašenja v Kemisu je sodelovalo več zunanjih strokovnjakov, med njimi tudi ugledna strokovnjaka za požarno varnost dr. Aleš Jug in mag. Aleš Glavnik. Skupaj smo izbrali protipožarne ukrepe ter način gašenja, ki je najboljši in najprimernejši za snovi, ki so na območju Kemisa. Verjetno se vsi zavedamo, da se požari lahko zgodijo kjerkoli in kadarkoli, toda bistveno je, da se zmanjšajo možnosti nastanka pogojev za požar. Glavnina ukrepov, ki jih uvaja Kemis, se primarno nanašajo na to, da bi preprečili možnosti nastanka požara. Vendar je še pomembneje, da bodo prisotni vsak najmanjši vžig zaposleni in varnostniki takoj pogasili z ročnimi gasilniki ali z avtomatsko SILVESTROVANJE ZA OTROKE Z DAMJANO GOLAVŠEK > IN PLESNO ŠOLO URŠKA 30. 12. ob 11h telovadnica OŠ Ivana Cankarja »J Obisk MU Dedka Mraza www.visitvrhnika.si Vrhnika zic N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obiščite DPlac V okviru Ceneta Štuparja - CILJ deluje v Ljubljani DPlac - stičišče podjetniških idej z družbenim učinkom je podporno okolje za posameznike ali ekipe s podjetniško idejo, ki ima družbeni učinek. Uporabnikom nudimo podporo na področju osnovne infrastrukture, znanja (oblikovanje produktov, pravo, trženje, kadrovanje, prodaja, marketing ...) in ustreznega finančnega svetovanja. Naši podjetniki Pri Simetu, svedrih in malih fedrih V Vižmarjah v Ljubljani ima v mansardi svoje prostore delavnica, kjer odmeva glas baterijskih vrtalnikov, žag, kladiv, sliši se otroško navdušenje in navodila mojstra Simeta. Svedralnica, kot je delavnico poimenoval Sime, spodbuja otroke k inovativnosti, sodelovanju in reševanju izzivov tako, da se z uporabo pravega orodja in pravih materialov lotevajo velikih projektov, ki se jih domislijo kot ekipa. Tako v svedralnici nastajajo vozila, tobogani, katapulti, čolni, hiške na drevesu... Simon Gantar ali mojster Sime, kot ga poznajo najmlajši, prihaja iz Bevk. Življenje ga je vodilo najprej na srednjo strojno šolo, nato pa na ekonomsko fakulteto. »Ne glede na dokončan študij, me je vedno imelo, da bi nekaj delal z rokami. Tako sem razmišljal o vzpostavitvi tehnične delavnice, kjer bi lahko ustvarjali odrasli,« pojasnjuje Simon in svojo idejo utemeljuje z dejstvom, da danes vedno več ljudi nima niti orodja niti prostorov, kjer bi lahko delali. Rodi se svedralnica Ideja je počasi zorela, nato pa je slučajno na internetu opazil neko tujo spletno stran, ki je promovirala tehnično delavnico za otroke. »Ideja mi je bila takoj všeč, mogoče tudi zato, ker sem sam oče treh deklet. Zamisel sem predstavil prijateljem in večina je bila nad njo navdušena, nekaj pomislekov so imeli le okoli varnosti otrok.« Ne glede na to, se je odločil, da stopi na samostojno poslovno pot. Pred letom dni je v Vižmar-jih preuredil eno od tamkaj šnjih velikih mansard v delavnico, ki jo je poimenoval »svedralnica«, dejavnost pa začel tržiti pod imenom »Sime, svedri in mali fedri«. Pri zagonu podjetja mu je pomagalo, da je v okviru natečaja za razvoj podjetniških idej z družbenim učinkom v okviru programa Ferfl prejel prvo nagrado. »Nagrada ni bila denarnega tipa, ampak v smislu individualnega podjetniškega svetovanja, kar mi je prišlo zelo prav, ker v začetku res ne veš kako se pravilno obrniti, da čimbolje izkoristiš potenciale svojega podjetja. Sploh na področju marketinga mi je prišlo še kako prav nekaj njihovih idej in usmeritev.« Zaupanje in previdnost Specialnega orodja za otroke seveda ni, obstaja pa tako, ki je nekoliko manjše in lažje od standardnega, pa tudi šibkejše po moči. »Izbrali smo manjše orodje, tako ki ima več stopenj moči, predvsem pa tako, ki je varno,« je dejal sogovornik. »Moja filozofija glede varnosti je ta, da je bolje, da se otroci naučijo pravilno uporabljati orodje, kot pa da ga naskrivaj sami uporabljajo, kar bo slej ko prej pripeljalo do poškodbe. Tako pri nas vse skupaj poteka pod mojim nadzorom ali nadzorom pomočnika, obdelovanci pa so vpeti, da se ne premikajo. Upo- rno tudi ali otrok sploh želi i v roko električno žago ali ne. Nekateri jo pač ne, a se ponavadi že zelo kmalu opogumijo in poskusijo narediti prve reze.« Najprej kravžljanje možganov, nato delo Kako poteka delo v svedralnici? Odvisno koliko časa je na voljo, pravi Simon, a običajno se vse skupaj začne pri ideji. »Z otroci se najprej odločimo kaj bi sploh delali, nato to poskušamo nekako prenesti tudi v realnost. Skupine obsegajo do šest otrok, kjer poskrbimo, da ima vsak neko delo. Tako počasi nastajajo veliki projekti, kot na primer hiša za punčke, katapult, tobogan in podobno.« Samo predstavljamo si lahko zadovoljstvo otrok, pa verjetno kasneje tudi staršev, ko privijačijo še zadnji vijak in je projekt nared. »Otroci dobijo tekom dela boljšo 3D predstavo, ki pri modernih otroci vedno bolj peša, hkrati se naučijo varnega rokovanja z orodjem, pridobijo ročne spretnosti in samozavest. Naučijo se timskega dela in da ne gre obupati ob prvem problemu, pač pa je potrebno vztrajati, s čimer se pride do rešitve in na koncu do rezultata.« Včasih razstavijo tudi računalnik V delavnici ustvarjajo z različnimi materiali: s kovino, lesom, papirjem, blagom. »Včasih kaj tudi zašijemo na šivalni stroj ali pa se lotimo razdiranja kakšne električne naprave. Otroci vse to počnejo z izjemnim zanimanjem, ne glede na starost in spol.« Starost otrok se giblje od šest do štirinajst let, prihajajo pa bodisi na sobotne delavnice (po 3 ure), tedenske (1,5 ure) ali počitniške. »Potek delavnic je odvisen od razpoložljivega časa,« pravi Simon, »pri krajših terminih izdelujejo individualne predmete, kot na primer vozilo, puško ali kaj podobnega, pri daljših terminih, ki si bodo še sledili, pa se lotimo tistih večjih projektov.« Mobilna delavnica? Simon pravi, da so v svoj program pred časom vključili tudi možnost praznovanja ustvarjalnega rojstnega dneva v njihovi delavnici, zaradi nagovarjanj po gostovanju v drugih krajih pa razmišlja še o mobilni delavnici. »Za nekatere starše je Ljubljana daleč, zato nas večkrat sprašujejo zakaj ne bi odprli delavnico še v kakem drugem kraju. To je velik strošek, ki pa bi ga lahko zaobšli z mobilno delavnico, tako da o tem intenzivno razmišljamo,« je o svojih načrtih dejal sogovornik. Simon verjame v otroke. In otroci mu zaupanje vračajo. Res si želi prispevati svoj košček k svetu, kjer se radovedni svedrč-ki učijo na naraven, igriv način in rastejo v samostojne strastne posameznike, ki se ne bojijo velikih idej in še večjih projektov. Gašper Tominc, foto: arhiv svedralnice V Dplacu organiziramo tudi dogodke meseca, na katerih gostimo uspešne podjetnike in strokovnjake, ki vsem zainteresiranim nudijo konkretne napotke in nasvete. Dogodki so namenjeni tudi mreženju in povezovanju med gostom in udeleženci. Nudimo tudi program soustvarjaj, v katerem imate možnost brezplačnega sodelovanja in vsak, ki se prijavi, dobi prostor za izvedbo lastnega brezplačnega dogodka. Tu imate možnost, da predstavite sebe, svoje delo, svoj izdelek ali storitev in naredite samopromocijo. Pri tem vam DPlac nudi celovito podporo in promocijo. In še tretji program v sklopu DPlaca, to je program Ferfl, ki je brezplačen in spodbuja podjetništvo z družbenim učinkom. Sestavljen je iz štirih faz, ki so: natečaj, start up vikend, podjetniška šola in so-cialno-podjetniški inkubator. Z natečajem pozivamo posameznike ali ekipe, da prijavijo svoje družbeno odgovorne podjetniške ideje, ki jih v drugi Imate podjetniško idejo, vendar ne veste, kako bi začeli? Vam manjkajo znanje, izkušnje in poznanstva? Dovolite nam, da vam pomagamo, saj podpiramo vroče podjetniške ideje z družbenim učinkom, ki bodo pozitivno vplivale na družbo in/ali okolje. O idejah, o katerih morda še po tihem razmišljate, boste lahko spregovorili in jih začeli kaliti v naših aktivnostih, kot fazi na start up vikendu še podrobneje oblikujejo, razvijejo in izpilijo. V podjetniški šoli pridobijo široko podjetniško znanje in veščine ter prvo priložnost za vstop na trg. Social-no-podjetniški inkubator je na voljo za uporabo pisarniškega prostora in podjetniškega mentoriranja. Tako pomagamo vsem, ki imajo idejo, storitev, izdelek z neko dodano vrednostjo za družbo, a vendar jim primanjkuje znanja, izkušenj in ne vedo, kje in kako bi začeli. Za vse, ki bi želeli izvedeti še več o DPlacu in Ferflu, vas vabimo, da obiščete naši spletni strani, www. dplac.si in www.ferfl.si ali pišete na e-naslov: podje-tnistvo@dplac.si, dosegljivi pa smo tudi na telefonski številki 030-640-262. Lahko nas pa kar obiščete (prosimo vas za predhodno najavo) na Linhartovi 13, Ljubljana. Tu se lahko prijavite na mesečne DPlaco-ve e-novičke in se pridružite naši skupini FB Dplac podjetništvo. so srt up vikend in podjetniška akademija. Prav tako jih boste lahko prijavili na natečaj. Da pa vam ne bo dolgčas, bomo vsak mesec organizirali Podjetniška druženja z gostom, kjer boste iz prve roke dobili informacije, ki vam lahko pomagajo na vaši karierni poti. Vse aktivnosti so POVSEM BREZPLAČNE, sodeluje lahko prav vsak. Kdo smo? Smo Javni zavod Ceneta Štuparja - CILJ in smo skupaj s partnerji (O OZ Vrhnika, Občina Log - Dragomer, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Turistično društvo Blagajana, Občina Vrhnika in Občina Borovnica) pripravili in prijavili Program spodbujanja podjetništva na Barju (PSP Barje) pod okriljem Lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki bo ugledal luč sveta predvidoma letošnjo zimo. Sime, Svedri & Mali Fedri www.mojstersime.si / sime@mojstersime.si / 031 312 852 Imate podjetniško idejo? N OS Občina Vrhnika 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju dr. Anton Velušček »Velik del ostankov koliščarjev lahko v naslednjih 30 letih propade« Arheolog dr. Anton Velušček je predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z arheologijo mokrih tal jugovzhodnoalpskega prostora, s posebnim poudarkom na obdobju med 5. in 2. tisočletjem pred našim štetjem. Sodi med vodilne poznavalce koliščarske kulture v Sloveniji in je tisti, ki je potegnil na plano najstarejše kolo na svetu, najdeno na Starih gmajnah pri Verdu. Zadnje čase je zanimanje za arheološka odkritja z Ljubljanskega barja kar veliko, kajne? Da, kar veliko je, ampak se pa malo ljudi zaveda, da so nekaterim arheološkim najdiščem šteta leta. Kako to mislite? Nekatera najdišča na Barju so zelo izpostavljena, da ne rečem ogrožena. Na primer Stare gmajne, kjer smo našli vsem znano leseno kolo. Tam je kulturna plast - to je plast v kateri so arheološke najdbe - praktično tik pod površjem, zato, še posebno v sušnem obdobju, arheološki ostanki organskega izvora pospešeno propadajo. Recimo nekarbonizirana semena ali ostanki iz-muzljivega lana, ki smo ga tam odkrili prvikrat, številni predmeti iz lesa, itn., vse to bo v takšnih razmerah v kratkem času propadlo, kar pomeni nepovratno izgubo neprecenljive kulturne dediščine in hkrati veliko sramoto za državo, ki naj bi po besedah najvišjih uradnikov visoko vrednotila kulturo in lastno kulturno dediščino. Torej bi bilo treba najdišča nekako zaščititi? Slišati je za predlog, da bi dvignili podtalnico, da bi vse zalili, spet drugi predlagajo, da bi celotno območje Ljubljanskega barja razglasili za kulturni spomenik nacionalnega pomena. Po mojem mnenju ne eno ne drugo ne bi prineslo prepotrebne rešitve, kvečjemu veliko stroškov in nejevoljo pri domačinih. Verjetno res, ker, recimo, vrhniški konec je zaradi okoljskih omejitev zaradi Nature 2000 in Krajinskega parka Ljubljansko barje že precej na udaru in ne znam si predstavljati, da bi jim naložili še to breme. Moje izkušnje mi govorijo, da je nujen oseben pristop do ljudi. Treba je spoštovati lastnino in še vedno mi je s takim odnosom uspelo, da sem se z lastniki parcel uspel dogovoriti za arheološko raziskavo. Za začetek ni treba narediti veliko, lahko postavimo kakšno manjšo škarpo ali po strokovnem premisleku izvedemo kakšen drug manjši poseg in tako lahko že znatno upočasnimo proces propadanja na določenem najdišču. To bi stalo mnogo manj, o takšnih posegih bi se bilo mogoče verjetno dogovoriti tudi z lastniki zemljišč, kjer so ogrožene lokacije. Če pa bi se npr. odločili za nekakšen interventni zakon, ki bo zmetal vse v isti žakelj, pa se ne smemo čuditi, da bomo naleteli na odpor pri ljudeh. Torej zagovarjam postopen in strokovno podprt pristop, upoštevajoč specifičnost primera ter avtoriteto lastnika zemljišča. Pa je situacija tako zelo kritična? Zelo! Če se ne bomo hitro lotili praktične izvedbe zaščitnih ukrepov, bo znaten del najdišč z ostanki koliščarjev propadel v naslednjih tridesetih letih. Upam, da boste našli rešitev. Od kje so prišli mostiščarji? Prvič jih zasledimo v 5. tisočletju pred našim štetjem. To je zelo težko odgovoriti, ker nimamo njihovih neposrednih ostankov - sploh od najstarejših prišlekov. Na Barju smo doslej našli nekaj kosti, v zadnjem času največkrat le mlečne zobe, vsega skupaj zelo malo. Če bi analizirali njihov DNK, bi se mogoče dokopali do kakšnega odgovora, a se bojim, da najdeni ostanki niso primerni za tovrstno raziskavo. Večina našega razumevanja koliščarjev torej izhaja iz njihovih predmetov. S pomočjo naravoslovnih raziskav in arheoloških analiz domnevamo, da so prvi koliščarji v naše kraje prišli pred okrog 6600 leti iz Podonavja oz. Panonske nižine. Na območju predvsem zdajšnje jugozahodne Madžarske in predvsem celinske Hrvaške poznamo lončeno posodje iz tistega obdobja, ki je primerljivo našemu. Bi lahko prišli iz Italije? Dvomim, ker so stiki, po najdbah sodeč, zelo redko izpričani, če sploh, od 4. tisočletja naprej pa se znatno okrepijo. Na naših tleh so bili dva, tri tisoč let. V drugem tisočletju pred našim štetjem se za njimi izgubi vsaka sled. Zadnja kolišča sodijo v čas med 1500 in 1000 pred Kristusom. Eno takih je bilo blizu zdajšnjega sotočja Borovniščice z Ljubljanico, ki ga je odkril domačin Dušan Miklošič. Na podlagi predvsem dendrokronoloških raziskav ugotavljamo, da so bila kolišča najprej na zunanjem obodu zdaj poplavne ravnine, nato pa so se z usihanjem jezera pomikala proti središču bazena. Na vrhni- škem koncu so tako najstarejša kolišča pri Verdu in Bistri, torej na robu. Nato pa se je jezero postopno umikalo in z njim tudi lokacije za kolišča, kar nazorno pokaže ravnokar omenjeno najdišče nad sotočjem. Kam so potem odšli? Odgovora ne poznamo. Za njimi se izgubi vsaka sled. Na Barje so s prekinitvami prihajali in z njega odhajali več kot tri tisoč let. Zavedati se tudi moramo, da okoli jezera ni živelo hkrati ravno veliko ljudi. Njihova naselja so štela do 50, morda 100 ljudi. Za zdajšnje razmere so to zelo majhne vasi. Ko takole izginejo, se kar sama od sebe pojavi teza, da so bili v primerjavi z okolico manj razviti in jih je le-ta pogoltnila vase. Tako smo včasih razmišljali in velik del laične javnosti bi to tezo še vedno kupil. Trdim, da mostiščarji, ali kot jim dandanes rečemo koliščarji, niso v ničemer zaostajali za sočasnimi ljudstvi. Poglejte samo kolo, ki smo ga našli na Starih gmajnah. Govorite o najstarejšem kolesu z osjo? Da. Za večino ljudi je to kolo nekaj, kar je najstarejšega. Resda je to privlačno, dobro se sliši, vzbudi zanimanje najširše javnosti, a kolesa oz. vozovi so za obdobje druge polovice 4. tisočletja lahko pričakovana najdba. Bolj kot primat v starosti se zdi pomembna zgodba, ki jo prinaša to izjemno odkritje. Sporoča, da je bil kolar pravi strokovnjak in ne kar nekdo, ki je imel urico časa. Mi smo najdbo skupaj s strokovnjaki z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki jih je vodila prof. Katarina Čufar, raziskali po dolgem in počez. Izdelovalec replik našega kolesa Janko Samsa iz okolice Sežane je dejal, da če bi moral narediti podoben voz oz. kolo na hitro, potem ga ne bi naredil takega, kot je ta. Če pa bi želel narediti kakovosten, trajen in funkcionalen izdelek, bi naredil natančno takega, kot smo ga odkrili arheologi na Starih gmajnah. Torej koli-ščarji tistega časa na Ljubljanskem barju še zdaleč niso bili neki zakotni, manj razviti ljudje. Seveda je na mestu vprašanje, ali je bil kolar sploh doma- čin. Povsem je mogoče, da bi bil, tako namreč nakazujejo druga pomembna odkritja. Predstava o vozu pa je k nam skoraj zagotovo prišla od drugod, morda ravno iz Srednjega Podonavja. Kaj je na njem tako kakovostnega? Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč, ki sta bili sestavljeni na način, da je bila obraba najmanjša. Povezovali sta ju štiri hrastove letve, ki so bile vstavljene v zato pripravljene utore. Reči moram, da se letve in utori odlično prilegajo. Celotno kolo je bilo na koncu še namensko ožgano, da so ga zaščitili pred nekaterimi škodljivci in utrdili. Kot rečeno, bi kolo šele po tehtnem premisleku na podoben način izdelali tudi dandanes. In kar je še bolj presenetljivo, nekoliko mlajša kolesa iz Nemčije in Švice so po kakovosti slabša od našega. Kako bi lahko torej govorili o zaostalosti naših koliščarjev? Vau, vsaj enkrat smo pred Nemci in Švicarji. Leseno kolo je datirano v čas okoli 3150 pred našim štetjem. Je res najstarejše na svetu? V Švici je bilo, če se dobro spomnim, ob koncu 70. let odkrito podobno leseno kolo, ki bi lahko bilo mlajše od našega, starejše ali celo približno enako staro kot naše. Zakaj govorim ohlapno o njegovi starosti? Ker so jo na grobo ocenili na podlagi izsledkov izkopavanj na najdišču. Ker pa so ga kmalu po odkritju »zapacali« s konzerviranjem, je bila možnost neposrednega datiranja z metodo C14 zapravljena. Po odkritju našega kolesa in utemeljevanju visoke starosti njihovega kolesa s starostjo naše najdbe so šli celo tako daleč, da se šušlja, da so ga pred nekaj leti uspeli datirati z dendrokronološko metodo in, da je njihovo kolo morda kakšno desetletje, ali pa tudi ne, starejše od našega. Bog si ga vedi!? Nekateri morda ponovno menijo ali si želijo, da imajo najstarejše leseno kolo na svetu. Iz osebnih razgovorov z nekaterimi vpletenimi raziskovalci tega ne morem potrditi. Ampak, kot pravim, za stroko to niti ni tako pomembno. Slej ko prej se bo našel nekje nekdo, ki bo potegnil na plano še starejše kolo od našega, saj so kolesa oz. vozovi v drugi polovici 4. tisočletja, kot rečeno, že kar »pričakovane« najdbe. » N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> Kljub temu stroka še ni zadovoljivo pojasnila, kje in tudi kdaj naj bi iznajdba kolesa oz. voza dejansko nastala. Obstaja več tez. Po prvi naj bi kolo (oziroma voz) iznašli v Mezopotamiji, od koder naj bi se iznajdba zelo hitro razširila po svetu, vse do Evrope. Po drugi teoriji naj bi kolo skoraj sočasno iznašli tudi v Srednji Evropi. Zagovorniki tretje teorije menijo, da je iznajdba nastala nekje na severu Kavkaza. Stroka si ni enotna tudi pri pojasnjevanju razlogov, ki so pripeljali do odkritja. Nekateri raziskovalci menijo, da je človeka do iznajdbe vodila uporabnost kolesa (voza) pri transportu, drugi pa, da je bil pripomoček pri izvajanju kultnih praks. Kakorkoli že, dejstvo je, da se je kolo (pravzaprav voz) kot transportno sredstvo najprej pojavilo v Starem svetu. Na primer v Ameriko je raba voza prišla v navado šele po Kolumbu na začetku novega veka. Dandanes si življenja brez »kolesa« ni mogoče niti predstavljati. Zakaj bi nekdo silil v barje in močvirje na obrobju jezera in želel tam živeti, ker vemo, da je to nezdravo okolje? Res je nezdravo. V Švici so odkrili, da so ljudi na koliščih pestile različne bolezni, ki so bile tudi posledica okolja, v katerem so živeli. A po drugi strani se moramo zavedati, da je ravno tako okolje ponujalo občutek varnosti. Na eni strani je bila voda, na drugi ravnina, ki je omogočala dober pregled nad okolico. Voda je občasno odplaknila fekalije in druge nečistoče, poleg tega brežine jezer in jezera sama ponujajo obilen vir hrane. Pozimi jim verjetno ni veliko koristilo, ker je bilo zaledenelo. Morda pa tudi ne, ali vsaj ne v celoti. Po zadnjih študijah so se npr. čez zimo prehranjevali tudi s pticami, ki so prezimile v jezerski krajini. Tako smo na kolišču Stare gmajne naleteli na območje, kjer je bilo polno ptičjih kosti. Prof. Franc Janžekovič z mariborske univerze je ugotavljal prisotnost medularne kostnine. Funkcionalna vloga medularnega kostnega tkiva je oblikovanje rezerv kalcija za potrebe tvorjenja jajčne lupine. Ker ni našel sklepa, da so bile ptice ulovljene zunaj gnezditvenega obdobja. Še več, med ulovljenimi pticami je bilo največ zvoncev, ki zdaj pri nas prezimujejo, gnezdijo pa visoko na severu v Sibiriji. Katera nevarnost je prežala nanje? Iskali so varnost pred živalmi, pred ljudmi. Pa ni rečeno, da pred drugimi ljudstvi, lahko samo pred sosedi z drugega kolišča. Spomnimo se Oe-tzija, ki sodi v isti čas kot naše kolo, kako so v Alpah vanj z lokom izstrelili smrtonosno puščico. Koliščarji so bili poljedelci, nabiralci in lovci, kajne? Tako, vse to. Zanimivo je na primer, da so lovili tudi živali, ki jih zdaj ni več na naših tleh, kot so losi ali pa turi. Tudi bobre so lovili, a jih ni bilo toliko, kot bi morda sodili po Jalnovi trilogiji Bobri. Imeli so tudi pse, ki so jim služili za čuvaje ali čistilce. Tako smo našli pasji iztrebek, v katerem so bili ostanki ribjih glav, kar daje slutiti, da so použili, kar so ljudje zavrgli. Je bil pa pes tudi vir hrane. Ko je bilo težko preživeti, so jih ljudje celo jedli. Že prej sva govorila, da so kolišča tudi v Švici, Nemčiji. Kaj pa pri nas, so samo na Ljubljanskem barju? Jih lahko pričakujemo še kje drugje? V Švici so poznali lesene štrclje, ki so ob nizkih vodostajih jezer štrleli iz vode že od nekdaj. Prelom se je zgodil leta 1854, ko je zgodovinar Keller izdal knjigo, v kateri je omenjene štrclje povezal s pradavnimi bivališči na vodi in tako se je precej hitro začelo krepiti zanimanje za koliščarje in ko-liščarsko kulturo. Tudi ljudje na tedanjem Kranjskem so bili razmeroma hitro seznanjeni o teh odkritjih. Po odkritju kolišča na Hodiškem jezeru je bil pri nas Ferdinand von Hochstetter, znan geolog. Po deželi sta skupaj s Karlom Dežmanom obiskala potencialna območja za kolišča in se na koncu strinjala, da največ obeta Ljubljansko barje, kar se je potrdilo enajst let kasneje, ko so tudi dejansko odkrili kolišče pri Igu, tedanjem Studencu. Odkritje in njegova predstavitev kmalu zatem v Gradcu sta izjemno odmevala v javnosti. Tudi zato je Ljubljansko barje še vedno v stroki znano predvsem po zelo lepo in bogato okrašenem lončenem posodju, ki ga je odkril Dežman. Že, ampak ali obstaja možnost, da jih, recimo, nekoč odkrijete tudi na Štajerskem? Nekaj potencialnih lokacij imam v mislih, a je vprašanje, če se jih bomo oz. bom lotil. Pomembno je, da najdemo območje, ki naj bi terjalo takšen način gradnje bivališč. Tako je ostanke kolišč smiselno iskati na obrobjih tudi nekdanjih jezer, morda na poplavnih ravnicah, lahko tudi na obrežjih rek. Sicer pa prazgodovinska kolišča poznajo tudi drugje po Evropi, npr. v Italiji, Španiji, na Hrvaškem, npr. v Istri, v zahodni Bosni, na Ohridskem jezeru, v Grčiji, na severu Evrope ... Nepogrešljivo transportno sredstvo koliščarja je bil drevak, ampak le-teh ni bilo toliko, kot bi menuli dandanes, ko smo navajeni na prizore polno zasedenih marin. Ko sem se začel ukvarjati s kolišči, je bilo nekaj plovil že datiranih z metodo C14 in prav nobeno ni bilo iz časa koliščarjev. Vsa so bila mlajša. To je bilo celo voda na mlin tistih posameznikov, ki so zatrjevali, da na Ljubljanskem barju v času koliščarjev sploh ni bilo jezera. Res, nenavadna okoliščina, ki je nekako začela dobivati stvarnej-šo podobo po odkritju drevakov v okolici Blatne Brezovice, dva smo našli npr. na Starih gmajnah. Zavedati pa se moramo, da je bil čoln v tistem času resna zadeva. Skrb za kontrolirano rast pravšnjega drevesa je sin prevzel od očeta. Skratka, plovila so morala biti zelo dragocena in ne ravno pogosta. V vrhniškem muzeju bodo imeli tudi plovilo, dolgo naj bi bilo okoli petnajst metrov in je okoli tri tisoč let mlajše. Drevaka s Starih gmajn nista bila v celoti od-kopana, ker ju zaradi pričakovanih velikosti ni zmogla prevzeti nobena izmed za to pristojnih inštitucij. Oba imata ohranjene prečne ojačitve, kar je redkost, saj to navadno srečujemo pri veliko mlajših čolnih iz bronaste dobe. Bolje raziskan čoln ima ohranjeni visoki in razmeroma tanki stranici, izdelan pa je bil iz enega samega kosa, torej najbrž mogočnega hrasta. Če bi tega razstavili v novih razstavnih prostorih na Vrhniki, bi bil lahko upravičeno prva zvezda postavitve. Mimogrede, ste si muzej oz. razstavo ogledali? Kaj menite o njej? Razstavo sem si ogledal, nočem in ne morem s tega mesta presojati o delu mojih kolegov arheologov. Bi pa rekel eno, da smo z dobrimi tri tisoč tisoč evri v Postojni, kjer sem tudi sam sodeloval, kot strokovni vodja oz. koordinator postavili razstavo, ki sliši na ime Muzej krasa, tukaj pa, kot se govori, ste za postavitev porabili kar za približno milijon evrov več denarja. Ker vendarle gre za znatno razliko, vas vabim, da si obe postavitvi ogledate, ju medsebojno primerjajte in sami presodite o povednosti dveh različnih razstav itn. Prav, vrniva se nazaj k našim prevoznim sredstvom. Kolo s Starih gmajn je odlomljeno, kajne? Kolo je ležalo ob jarku, kjer so se ga dotaknili z »jarkačem« med čiščenjem. Ironično je ravno ta poškodba omogočila njegovo odkritje. Ko je bilo še v zemlji, smo na hitro pomislili, da gre za pokrov lesenega soda, ko pa smo ga potegnili na plano, smo takoj spoznali, da je to tisto, česar nismo pričakovali niti v sanjah. Kolo smo približno eno leto proučevali na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, ga temeljito dokumentirali in šele nato predali v hrambo Mestnemu muzeju v Ljubljano. Kasneje so ga od tam prepeljali na konzerviranje v Nemčijo, od koder se je vrnilo nekoliko shirano. Shirano? Ne najdem druge besede, kako naj pojasnim, kar opažam. Govorim na pamet, a se zdi, da je nekoliko manjše in bolj bledo, od tistega, kar smo mi našli. Konzervacija je očitno opravila svoje. Ampak barje oz. močvirje in voz nekako ne gresta skupaj. Naj odgovorim širše. V času našega kolesa sta bili v Evropi v rabi dve vrsti vozov: s premično osjo - tj. dvokolesni voz ali ciza - in s fiksno osjo, štirikolesni voz. Slednjega je mogoče najti na ravninah od zdajšnje Nizozemske do ruskih step, prvega pa v hribovitem oz. goratem osredju. Če se zavemo, da je bilo Ljubljansko barje večinoma pod vodo, potem je ostal na voljo le hriboviti svet na obrobju in v takšnem okolju je očitno prišel v poštev ravno dvokolesni voz oz. ciza. Že, ampak verjetno so z vozom kdaj peljali tudi po takrat še bolj mokrotnem svetu okrog jezera, ki pa nikakor ni bil primeren za vozove. Res je, zato pričakujemo, odkritje »koliščarske ceste«, če se seveda ne motimo pri razlagi takratnega okolja v neposrednem zaledju jezera, ki jo v praksi predstavljajo bruna, položena drugo zraven drugega in preprečujejo vdor v mehka mokrotna tla. Pri nas takšnih poti do kolišč oz. čez mokrišča še nismo odkrili, poznamo jih pa od drugod v Evropi. Zdi se, da vas bodo koliščarji še presenečali? Ja in ne. Ne morem si pomagati, a z leti te ljudi, ki so tod okoli živeli pred tisočletji, vedno bolj cenim. Včasih smo jim res pripisovali te in one pomanjkljivosti, da so bili nerazviti, morda nesposobni narediti to in ono, zdaj pa poznamo vrsto njihovih dosežkov, ki pričajo o nasprotnem, o njihovi veličini. O kolesu sva že veliko povedala, nisva se pa recimo spregovorila o drugih vrhunskih dosežkih. Če jih ignoriramo, se zdi, kot da so kolo naredili nezemljani, pa ni tako. V neposredni bližini kolesa smo odkrili prejo, za katero nam strokovnjaki sprva niso verjeli, da je iz obdobja okoli 3120 pred Kristusom, saj naj bi, po njihovo, sodobne primerljive niti lahko spredli le s stroji. Poglejmo hiše koliščarjev: njihova slemena so bila rahlo odmaknjena iz smeri sever-jug proti smeri jugozahod-severovzhod. Zakaj? Domnevamo, da zato, ker so tako najbolje izkoristili toploto zimskega sonca oz. da so se poleti izognili pregrevanju. Pokazatelj njihove genialnosti so na primer tudi sestavljena harpuna in ravni trnek, s katerim so še nedavno lovili ribe in vodne ptice na Bodenskem jezeru in slišal sem, da tudi na Cerkniškem jezeru, ali pa ribolov s kormorani. Na kolišču Blatna Brezovica, iz zgodnjega 31. stoletja pred Kristusom, smo našli izbljuvke kormoranov in njihove kostne ostanke, kar dovoljuje postaviti tezo, da so jih koliščarji uporabljali, kot jih še vedno neke kulture npr. v jugovzhodni Aziji za ribolov. Rahlo so jim zategnili vrat ter tako preprečili, da bi ribe pogoltnili in jih nato pobirali iz njihovih ust. Zanimivo. Menim, da bom poslej gledal na koliščarje drugače kot sem doslej. Gospod dr. Velušček, hvala vam za pogovor. Gašper Tominc, foto: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU/ Matija Turk Švabic samo mit? O Stevanu Švabicu, srbskem častniku, je bilo že marsikaj zapisanega, hkrati pa se ga je vedno držalo tudi nekaj nedorečene skrivnosti - predvsem glede njegove vloge pri obvarovanju naše zahodne meje pred italijansko zasedbo po koncu prve svetovne vojne. V uredništvu se je oglasil Dimitrij Kebe, publicist in zasebni raziskovalec zgodovine, sicer pa od nedavnega tudi vrhniški občan, ki meni, da Švabic nima nobene zasluge za odhod Italijanov z Vrhnike leta 1918, pač pa največjo zaslugo pripisuje tedanjemu županu in domoljubu Francu Tršarju. Po koncu prve svetovne vojne so bili italijanski apetiti po naši zemlji veliki. Komaj se je razsuta avstrijska armada umaknila z Vrhnike, že so proti njej začeli prodirati Italijani - 14. novembra 1918 se je iz Logatca pripeljal kapetan z veliko italijansko zastavo. Od tod naprej začne zgodovina dobivati različne orise. »Uradno zgodovinopisje pravi, da je Švabic nato pregnal Italijane z Vrhnike, kar ni res,« pravi Kebe, ki je na to temo zbral veliko dokumentov in podatkov. V uredništvu je predstavil članek v Zgodovinskem časopisu, ki ga izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Zgodovinar Grega Žorž (21, 2-3, str. 364380) piše o italijanski zasedbi slovenskih krajev v novembru 1918. Med drugim se naslanja na monografijo Milice Kacin Wohinz, v kateri opisuje vrhniški dogodek na podlagi dopisovanja med ministrskim predsednikom Italije in poveljnikom Diazom. Milica Kacin Wohinz naj bi glede vrhniškega incidenta prva uporabljala italijanske vire, kar naj bi bilo za interpretacijo namer italijanske vojske temeljnega pomena. Iz zapisanega izhaja, da je italijanski brigadi Ferrara 16. novembra prišel nasproti srbski kapetan in jih obvestil, da je brigada prestopila demar-kacijsko črto. Častnik brigade je svojim možem zaukazal ohraniti svoje položaje, hkrati pa je v poveljstvo sporočil, da ni prepričan v pravilnost svojega položaja, saj ima z zemljevid v merilu 1 : 500 000. Če je res vzhodno od demarkacijske črte, bo svoji enoti nemudoma ukazal umik, je še sporočil. Iz vrhovnega poveljstva so mu nato sporočili, da je res nastala pomota, nakar so se Italijani čez dva dni tudi umaknili. Kot je še zapisal Žorž, tako italijanski kot srbski viri razkrivajo, da Švabica sploh ni bilo na Vrhniki. Po Kebetovem mnenju je žalostno, da je nastalo tako popa- čenje zgodovine, ki potek dogodkov popolnoma izkrivlja in postavlja na piedestal Švabica, ki ga na Vrhniki sploh ni bilo, po drugi strani pa se pozablja na tedanjega župana Tršarja, o čemer je že pred leti pisal tudi sam v Vojno-zgodovinskem zborniku. »Ravno slednji je še najbolj zaslužen, da so Italijani zapustili Vrhniko. On je že prvi dan, ko so prišli Italijani, 14. novembra, pristopil do njih in jih opozoril, da so prestopili demarkacijsko črto. Takoj naslednji dan, 15. novembra, jim je predočil celo zemljevid z vrisano mejo. Šele dan kasneje, torej 16. novembra, je italijanski vojski predal protestno noto srbski kapetan. Da se razumemo, to ni bil Švabic, on je noto samo podpisal. Torej je očitno, da je pogovore z okupatorji vodil Tršar. S spretno diplomacijo - v njegovi hiši je bil namreč nastanjen poveljnik italijanske vojske na Vrhniki -je umiril situacijo in na koncu je 18. novembra italijanska vojska odšla ter se za dve leti nastanila na meji ajdovskega zidu, znanega tudi kot rimski zid.« Kot je dejal Kebe, bi bilo zato primerno, da bi občina razmislila o preimenovanju Švabice-ve ulice, s katero je leta 2012 poimenovala cesto v novozgrajenem »Jankovicevem naselju« na Gabrčah. Po njegovem mnenju bi bilo primerneje, da bi se imenovala po tedanjem županu in domoljubu Francu Tršarju, ki je ob prihodu italijanske vojske vodil pogovore z njenimi predstavniki ter miril situacijo. Gašper Tominc N OS Občina Vrhnika 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rjo] Finančni nasvet NLB Poslovalnice Vrhnika Pot v banko se vam splača »Vse se začne z dobrim poznavanjem strank, saj lahko le v skupnem pogovoru poiščemo pravo rešitev za vsakega posameznika,« je dejala Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika. S sodelavci vsak dan začnejo z dobro voljo in v želji, da bi strankam za različne potrebe in življenjske situacije ponudij-li pravo rešitev. Morda tako, na katero same sploh niso pomislile. V širokem naboru storitev je tudi ponudba NLB kreditov. Kredit ni nekaj, kar bi človek vzel vsak dan. Morda ob nakupu nepremičnine, ko potrebuje nov avto, ko načrtuje večji nakup ali ko zmanjka za posebne želje. Kredit je pomembno vzeti pri banki, ki ne bo poskrbela le za kreditiranje glede na želje, ampak bo ustrezno svetovala skozi celoten proces najema kredita. Finančni nasvet: Zakaj se ni dobro zanašati na informativne izračune? Spletni informativni izračun ne pozna kreditne sposobnosti kreditojemalcev, zato je pomembno, da kreditojemalci po individualni informativni izračun čim prej pridejo v poslovalnico. Kot že samo ime pove, so informativni izračuni informativne narave in končni znesek kredita, mesečni obrok in obre- stna mera lahko precej odstopajo od prvotnega izračuna na spletu. Prilagojeni so namreč za najširši spekter povpraševanj in ne morejo upoštevati poslovnega sodelovanja z vsako posamezno stranko. Pot do kreditnega svetovalca se obrestuje tudi zato, ker le-ta stranki predstavi obrestno tveganje ter prednosti in slabosti nespremenljive in spremenljive obrestne mere. »Pot v banko se vam splača. Kreditni svetovalec pregleda vaše celotno poslovanje z banko in če imate pri banki več storitev (osebni račun, kartico, nakazilo plače), je obrestna mera lahko nižja. Spletni informativni izračun teh podatkov o vas ne ve. Na višino obrestne mere pa poleg poslovnega sodelovanja vplivata tudi doba kredita (krajša kot je, nižja je obrestna mera) in način zavarovanja kredita. Tudi pri izbiri teh dveh parametrov vam svetuje kreditni svetovalec,« je razložila Ma-roltova. Kaj je zajeto v izračune? Informativne izračune težko primerjamo med različnimi Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika bankami, saj stroški odobritve kredita vključujejo različne storitve. V EOM namreč niso zajeti stroški, ki kreditojemalcu nastanejo pri nakupu blaga ali storitev ali za zavarovanje blaga, katerega nakup se financira, ter notarski stroški in stroški zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Ker informativni izračun kredita na spletu temelji na splošni ponudbi, si pridobite individualno ponudbo. Kot je namreč dejala Tinka Marolt: »Naša glavna prednost je prav gotovo znanje, ki ga z velikim veseljem delimo s strankami ter jim pomagamo do urejenih financ. Prav zato nas številne zadovoljne stranke tudi priporočijo znancem in prijateljem«. Vljudno vabljeni, da nas na Trgu Karla Grabeljška 2a obiščete tudi sami. OGLASNO SPOROČILO DAN DATUM URA ve&ßüA m:. decernhe>t ; ^ _......._......_..... ^ájt so 2. 12. 7. 0 t URA DOGAJANJE 10. 0 0 Vrtec Vrhnika krasi novoletno smreko 14.00-19.00 Smučarski sejem 17.00 Zeusov dan športa PRIZORIŠČE Sodnijski trg Sodnijski trg Sodnijski trg so 2. 12. 7.00-13.00 8.00-17.00 ;0.00 Prižig prazničnih luči: Sodnijski trg nastop otroškega pevskega zbora Ivanček s cofki, Glasbene šola Vrhnika ter ognjena predstava mojstra Hatane Novoletni koncert Cankarjev dom Big Banda Vrhnika................................................Vrhnika........................ Miklavžev sejem in Sodnijski trg redna tržnica Smučarski sejem Sodnijski trg Sodnijski trg ne 3. 12. 9.00-18.0 10.00-18.00 to to 5. 12. 17.0 Praznična mineštra, otroška predstava 20. letni koncert Društva invalidov Vrhnika Ta veseli dan kulture: dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše Ta veseli dan kulture: dan odprtih vrat razstavišča Moja Ljubljanica Pohod otrok z baklami na Sv. Trojico Otroški cerkveni pevski zbor Sodnijski trg Cankarjev dom Vrhnika Cankarjeva spominska hiša razstavišče Moja Ljubljanica zbor pred Cank. spominsko hišo Otroški cerkveni pevski zbor Sv. Tro)ica Orkester dobrega moža, Sv. Tro)ica otroška predstava Prihod Sv. Miklavža z angelčki Sv. Tro)ica DAN DATUM URA DOGAJANJE PRIZORIŠČE pe 8. 12. 17.00-19.01 0 Delavnica izdelovanja novoletnih okraskov in čestitk razstavišče Moja Ljubljanica so 9. 12. 19.00 Praznični koncert MePZ Ivana Cankarja z gosti Cankarjev dom Vrhnika po 11. 12. 9.1 00-18.00 99-letnica Cankarjeve smrti: predstavitev Cankarjevega življenja in dela, degustacija kave, piškotov in čokolade Cankarjeva spominska hiša pe 15. 12. 19.00 Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika po 18. 12. 18.00 Novoletni koncert Glasbene šole Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika če 21. 12. 18.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Cankarjev dom Vrhnika pe22. 12. 18.00 Nočni pohod na Planino zbor pri Štirni so 23. 12.7.1 00-13.00 Božično-novoletni in redni mesečni sejem Sodnijski trg 8.00 Dan dobrodelnosti Lions kluba Vrhnika Sodnijski trg 10.00 Božična simfonija, otroška predstava in prihod Božička Sodnijski trg po 26. 12. 9.00 Tradicionalni pohod Po poti Cankarjeve matere start: Vrzdenec, cilj: Vrhnika so 30. 12. 11.00 Otroško silvestrovanje z Damjano Golavšek in Plesno šolo Urška, prihod Dedka Mraza dvorana pri OŠ Ivana Cankarja ne 31. 12. 22.00 Silvestrovanje s skupino Obvezna smer Sodnijski trg )w I Zavod Ivana G V 0 Informacije: TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, T: 01 755 10 54, 051 661 063. Bakle lahko kupite v predprodaji v TIC Vrhnika in na zbirnem mestu pred pričetkom prireditve. V torek, 5. 12. bo od 16.00 dalje zaprta Stara cesta ob hišni številki 1, cesta Na klancu od hiš 1-10a ter makadamska pot, ki vodi do Sv. Trojice. pp VisltVrhnika.si SStf o o Vrhnika Soorganizatorji: SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA, JP KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA, LIONS KLUB VRHNIKA, PLESNA ŠOLA URŠKA VRHNIKA N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Smo na pragu Cankarjevega leta Vrhnika se bo prihodnje leto spominjala stoletnice smrti Ivana Cankarja, kar bo obeležila s številnimi kulturnimi dogodki v izvedbi domačih in drugih zavodov, društev ter posameznikov. Moto organizacijskega odbora je Cankar za vsak dan, kar bi v praksi pomenilo, da bi največjega slovenskega literata počastili tako rekoč vsak dan na tak ali drugačen način. v, Sprejet je že logotip Cankarjevega leta, izšel je tudi koledar, ki bo zaradi svoje ličnosti mnogo več kot samo kronološki pripomoček. Da bi se leto 2018 poimenovalo Cankarjevo leto, so pobudo prvič podali predstavniki ZIC Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki so se spomladi 2016 sestali s predstavniki ministrstva za kulturo, ko so se slednji mudili na Vrhniki v okviru obiska vlade v osrednjeslovenski regiji. Ideja je očitno padla na plodna tla, zato je država konec leta 2016 ustanovila Častni odbor za počastitev jubilejnega leta, v katerem je imenovan tudi župan Stojan Jakin. Hkrati se je posebna komisija oblikovala tudi na lokalni ravni, formalno sicer avgusta letos, v neformalni obliki pa je začela z zbiranjem predlogov za počastitev jubilejnega leta že letos spomladi. Veliko predlogov je tako prispelo že na delovni sestanek marca v osrednjem vrhniškem hramu kulture, kjer so posamezniki, društva in zavodi predstavili, kako nameravajo obogatiti jubilejno leto in kaj bi lahko na to temo prispevala tudi širša lokalna skupnost. Akterji dejavnosti so predloge lahko oddali vse do začetka poletja. Vse to z namenom, da bi zbrali, izbrali in koordinirali načrtovane aktivnosti. Simbol postala bela krizantema Avgusta letos je občina s posebnim sklepom tudi uradno ustanovila komisijo za izvedbo projekta Cankarjevo leto na Vrhniki. Predseduje ji vodja kulture na ZIC Vrhnika Tatjana Oblak Milčinski, člani pa so še predstavniki: ZIC Vrhnika Boštjan Koprivec, Občine Vrhnika Matej Černetič, OŠ AMS Darja Guzelj, OŠ IC Polonca Šurca Gerdina, Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Žakelj in Glasbene šole Vrhnika Dominika Naveršnik. Ena od prvih nalog komisije je bila izbor logotipa, ki bo označeval jubilejno leto. Svoje predloge je poslalo šest avtorjev, med katerimi se je komisija odločila za motiv krizanteme z napisom Cankarjevo leto 1918-2018, delo Studia za oblikovanje OKUSI, avtor Jani Govekar in so-av-tor Blaž Tomšič. Sto tisočakov za jubilejno leto Za namen počastitve jubilejnega leta je župan Stojan Jakin v predlogu proračuna za prihodnje leto predlagal sto tisočakov. V prvem naboru idej in predlogov je bilo želja za vsaj še enkrat toliko, kot je predvideni znesek. Zato je Komisija pozvala organizatorje dogodkov h kleščenju stroškov, čemur je večina tudi prisluhnila. Kot je povedala Tatjana Oblak Milčinski, se koledar dogodkov za leto 2018 polni z načrtovanimi dogodki že dobro leto. »Kulturna društva in organizacije, ki že tradicionalno pripravljajo koncerte in druga srečanja v Cankarjevem domu Vrhnika, se bodo skupaj z obiskovalci spominjali tudi življenja in izročila našega velikega rojaka. Novembrski razstavi Cankarjevega koledarja 2018 in knjižnih ilustracij se bosta prav 11. decembra zaključili z izidom slikanice O človeku, ki je iskal srečo. V novo leto nas bo popeljala razstava, ki smo jo več mesecev pripravljali skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in Fotoklubom Diana, posvečena Ivanu Cankarju. Na vseh svojih koncertih se mu bosta naslednje leto poklonila tudi Mešani pevski zbor Mavrica in Orkester Simfonika; jubilejni 30. novoletni koncert bo prvi dogodek v Cankarjevem letu na odru Cankarjevega doma na Vrhniki. Januarja bomo skupaj s programom Ars Radia Slovenija prisluhnili javnemu predvajanju radijske igre Vse za blagor domovine. Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika pripravlja Mednarodni pevski festival, prvi del bo potekal maja, drugi del decembra, nanj pa bodo iz Švedske, Avstralije, Srbije in Bosne, skupaj s slovenskimi, povabili društva, ki nosijo Cankarjevo ime. Cankarjevo leto bodo tako doma kot na gostovanjih po drugih slovenskih krajih obeležili tudi Glasbena šola Vrhnika, Društvo Nauportus Viva, Hic et nunc, Oktet Raskovec, KD Stara Vrhnika, KUD Ligojna, Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske, Zveza kulturnih društev, pa tudi Društvo upokojencev, Klub vrhniških študentov, TD Blagajana in drugi. OŠ Ivana Cankarja se bo vsestranskega človeka, po katerem nosi ime, ob vseh drugih prireditvah, spomnila s Petkovško-vo likovno kolonijo. Učenci OŠ Antona Martina Slomška pripravljajo izid knjižic s prevodi Cankarjevih odlomkov v jezikih, ki se jih učijo. JSKD, Območna izpostava Vrhnika bo Cankarjevo leto počastila z vsemi svojimi srečanji in dogodki: območne revije predšolskih, otroških in odraslih pevskih zborov, revijo plesnih skupin Vija Vaja, v Cankarjevem domu na Vrhniki se bo odvijalo tudi regijsko Linhartovo srečanje in državno srečanje literatov. JSKD Vrhnika pripravlja tudi izid notnega zvezka za odrasle in mladinske pevske zbore, tekste Ivana Cankarja je uglasbil Tomaž Habe. Muzejsko društvo Vrhnika bo Cankarjevemu letu 2018 posvetilo posebno številko Vrhniških razgledov, Planinsko društvo Vrhnika bo Cankarjev rojstni dan obogatilo z odprtjem nove koče na Planini. Mala mestna galerija načrtuje ponatis Erotike, spremljala jo bo razstava ilustracij Bojana Ma-vsarja, ki bo skupaj z vaškim odborom »Na klancu« za vsako hišo na Klancu, različna domovanja Cankarjeve družine po Vrhniki in za hiše, ki stoje ob poti Cankarjeve matere, oblikoval vogalnike s Cankarjevo podobo. Cankarjevo leto bodo s svojimi razstavami obeležili tudi številna druga društva, skupine in posamezniki; pri nas bodo gostovali učenci prve triade OŠ Ivana Cankarja, Zavod Škrateljc z ilustracijami Cankarja v stripu, Simpozij Zaplana, Lado Jakša, Tatjana Verbič, Emilija Erbežnik, Drago Leskovar in Stanislav Makuc, Erika Pavlin, Martin Jelovšek.... Nekatere razstave bodo gostovale drugod v Sloveniji in v tujini, kiparka Alenka Vidrgar pa bo Cankarjev dom Vrhnika obogatila s portretnim reliefom Ivana Cankarja. Cankarjeva knjižnica Vrhnika, ki živi v duhu »Cankar za vsak dan« pravzaprav že od ustanovitve dalje, pripravlja skupaj z Ministrstvom za znanost in šolstvo literarni in likovni natečaj za vse slovenske in srednje šole. Cankarju se poklanja tudi že tradicionalni festival otroške poezije Rimaraja, ki ga med Cankarjevimi dnevi 2018 pripravljamo skupaj s pesnikom Urošem Vošnja-kom, OŠ Ivana Cankarja in Glasbeno šolo Vrhnika. Zavod Ivana Cankarja ob vsem tem načrtuje številne tematske kulturne, turistične, tudi športne dogodke, nova spominke, se povezuje z drugimi soorganizatorji (TAM TAM, Komunalno podjetje Vrhnika, turistična in športna društva, gostinci ...), pripravlja promocijo Cankarjevega leta, ki mu bo na svoj način sledil tudi Naš časopis. Omenjeni projekti niso vse, kar se bo dogajalo v naslednjih mesecih v prečudnem kraju in naokoli. Večina od naštetih bo finančno podprta s proračunskimi sredstvi, namenjenimi posebej za Cankarjevo leto, mnogi bodo izvajani s sredstvi za redno dejavnost, veliko bo, kot že mnogokrat - 'ir CANKARJEVO 1918LET02018 Vogalniki, delo akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja z Vrhnike, ki naj bi bili nameščeni na vogale hiš, kjer so prebivali Cankarjevi. ustvarjenega v prostem času in s prostovoljnimi prispevki. Na žalost so bile nekatere ideje zavrnjene tudi zaradi finančnih omejitev, upajmo pa, da bo leto 2018 pokazalo da je 'Ivan Cankar vest tudi našega časa'«. Cankar za vsak dan Vedoč, da se Cankarjevo leto začne 1. 1. 2018 in da je nekakšen moto jubilejnega leta Cankar za vsak dan, to najbolje pooseblja koledar. Tako je sredi novembra izšel tako imenovani Cankarjev koledar 2018, ki je zaradi svoje ličnosti (oblikovala Urška Grm) pa tudi dokumentarne vrednosti mnogo več kot le kronološki pripomoček. Zgleduje se po koledarju, ki ga je leta 2004 pripravila Eda Šteblaj na temo 100 let Jelovškove Vrhnike. Kot je dejala Tatjana Oblak Milčinski, je Edin koledar prejel toliko pozitivnih kritik, da bi bilo narobe, če mu ne bi sledili še s Cankarjevim koledarjem oziroma mogoče nekoč v prihodnosti še s katerim koledarjem ob podobnem jubileju. Vsak list koledarja krasi po ena velika stara razglednica Vrhnike ali življenja v tem mestu, na nasprotni strani pa so Cankarjevi prvotiski. Motivi in citati sledijo značilnostim letnih časov. Koledar je nastal v sodelovanju med ZIC in Cankarjevo knjižnico s podporo Občine Vrhnika. Slovo garažnih vrat Glede jubilejnega leta je treba omeniti še eno stvar, in sicer obnovo vrhniškega Cankarjevega doma. Osrednji kulturni hram je bil zgrajen leta 1938 in že zdavnaj ni mogel slediti povpraševanju in trendom. Zelo ga je načel tudi zob časa, nekatere rešitve, kot so bila zloglasna vhodna vrata v obliki garažnih vrat, pa so bila skoraj prej v posmeh kot ponos. Prenova in dozidava Cankarjevega doma je stekla v letu 2015, svečano pa je bil svojemu namenu predan 18. septembra. Tako je občina uredila temeljni pogoj za spoštljivo in prijetno praznovanje jubilejnega leta. Koledar dogodkov v prihodnjem letu je načeloma sestavljen, osrednji kulturno dom je tudi prenovljen, sedaj pa smo na vrsti mi. Jaz, vi, vsi, da načrtovane prireditve obiščemo, da kulturo, zaradi katere nam uspeva stati in obstati, počastimo ter se hkrati poklonimo rojaku in največjemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju. Bela krizantema - V številnih evropskih državah je bela krizantema znamenje minljivosti, smrti, žalovanja za umrlimi in kesanja. Povsem drugačen je njen pomen na Daljnem vzhodu. Cvet krizanteme je v grbu japonskih cesarjev; simbolizira moč in vrhovno oblast. Njen pomen sta tudi duhovnost in nesmrtnost duše. Bela krizantema je tudi poimenovanje Cankarjevega dela, ki je izšlo leta 1910 in odraža pisateljeve tegobe tistega časa. Liberalni kritiki so namreč odklanjali njegova dela, češ da pisateljsko propada in da njegov talent peša, klerikalci so preprečili uprizoritev njegove drame Hlapci, nekako mu tudi ni uspelo urediti osebnega življenja z nevesto Štefko. Kot odgovor na vse dogajanje je leta 1910 nastalo delo Bela krizantema, kjer je osrednja zgodba o pitonu, ki se v cirkusu ovije okoli krotilke. Gre za prispodobo, kako meščani uničijo umetnika. Druga zgodba pripoveduje o beli krizantemi, ki se je znašla v gumbnici propadlega bogataša, a še zmeraj nosi na suknji čudovit cvet. To je prispodoba za umetnost, ki naj bi bila prispodoba za umiranje, kot cvet bele krizanteme na ponošeni suknji bankrotiranega meščana. Sto let Cankarjevega rojstva - Mesto je stoletnico rojstva proslavilo z nizom dogodkov, ki so si sledili med leti 1975, 1976 in 1977. Pa ni šlo samo za amaterske prireditve, marveč v številnih primerih za vrhunske kulturne projekte, ki so pritegnili pozornost kulturnih sladokuscev iz vse države. Tudi sicer je celotna država »dihala« z jubilejem, saj je pripravila vrsto aktivnosti: od Cankarjevih poštnih znamk do poimenovanja če-zoceanske transportne ladje po slovenskem literatu. Kot je ugotavljala Tatjana Oblak Milčinski v enem svojih prispevkov v Vrhniških razgledih (št. 17), so se proslavljanju jubileja pridružili tudi druge jugoslovanske republike, zamejstvo in slovenski izseljenci. N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankar v stripu CANKARJEVO 1918LET02018 »Berite Cankarja, ker je zmeraj aktualen.« Boris Pahor S temi besedami je edini še živeči slovenski pisatelj, ki je še doživel Cankarjevo dobo, na pot pospremil projekt Cankar v stripu, največji založniški projekt, ki je umeščen v obele-žitev Cankarjevega leta 2018. Projekt je zasnoval in ga izvaja Zavod Škra-teljc iz Bevk. Cankarjeva obletnica je priložnost, da poskusimo današnjim bralcem, zlasti mladim, na sodoben, komunikativen in dinamičen način približati Cankarjevo delo. Tako kot Boris Pahor smo tudi ustvarjalci projekta Cankar v stripu prepričani, da je Cankarjeva literatura še dandanes presenetljivo aktualna in navdihujoča, da pa Cankar sam nima ustreznega mesta v narodovi zavesti. Cankar v stripu je plod sodelovanja številnih strokovnjakov, avtorjev in ustanov, je rezultat intenzivnega raziskovanja Cankarjeve dediščine in tim-skega dela piscev in ilustratorjev. Tako so nastale drzne in aktualne interpretacije treh Cankarjevih del, ki nastopajo kot celota. Knjige bralcev ne puščajo ravnodušnih, v veliko pomoč pa bodo tudi pedagogom pri približanju in aktualiziranju Cankarjeve literature mladim bralcem in njeni interpretaciji. Knjige zbirke Cankar v stripu so ustvarili vrhunski avtorji in ilustratorji: - Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič sta premlevala Hlapce in ustvarila strip: Hlapci - ko angeli omagajo; - Boštjan Gorenc Pižama in Tanja Komadina sta pretresala Moje življenje ter spisala in izrisala Moj lajf; - Žiga X Gombač in Igor Šinkovec sta pravičniško premišljevala Hlapca Jerneja in njegovo pravico in ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica. Zakaj strip? Ker je strip medij, ki dopušča veliko svobode pri interpreti- ranju in umeščanju nekega dela v širše kontekste: zgodovinske, kulturne, politične. In ker je strip prav tako subver-zivna forma, kot je bilo pred več kot sto leti subverzivno Cankarjevo ustvarjanje. Komunikativnost, aktualnost in povezovanje besede ter podobe bodo bralce pritegnili k branju in premisleku močnih Cankarjevih sporočil. Vsem trem knjigam so dodane spremne besede, ki so jih napisali avtorji treh različnih generacij: filozof dr. Mladen Dolar je prispeval svežo in aktualno interpretacijo Hlapcev. Doktorski študent primerjalne književnosti Matic Kocijančič je vzel pod drobnogled Hlapca Jerneja in njegovo pravico ter obrnil dosedanja večinska razumevanja te pomembne Cankarjeve povesti. Urednica vseh treh knjig Ženja Leiler pa je pretresla biografski kontekst povesti Moje življenje. Spremne besede so kljub »višini naloge« pisane komunikativno in bodo pri osmišljanju teh treh Cankarjevih del bralcu v po- moč. Cankar v stripu ni »zgolj« knjižni projekt, temveč je prava kampanja za spodbujanje branja Cankarja in branja knjig nasploh ter poskus, kako pre-drugačiti odnos Slovencev do velikega pisatelja. Trem zgodba v knjigah namreč Cankar v stripu dodaja konkretne aktivnosti na področja gledališča, lutkovne umetnosti, likovnih razstav in delavnic ter humanizma, ki bodo potekale celotno leto 2018. Cankar v stripu sega v različne sfere ustvarjanja in nagovarja različna ciljna občinstva. Tudi po zaslugi prepoznavne celostne podobe oblikovalke dr. Petre Černe Oven Cankar v stripu učinkovito govori svojo zgodbo. Tako bodo v celotnem letu 2018 v času Cankarjevega leta zgodbo o treh knjigah Cankar v stripu pripovedovali: • 20. 11. 2017 je bila premiera gledali-ško-stripovskega performansa Cankar v stripu (Pižama, Roza, Gombač) v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, ki bo v letu 2018 gostovala po Sloveniji in zamejstvu; • nastopi avtorjev in ilustratorjev projekta Cankar v stripu po šolah (Pižama, Roza, Gombač, Komadina, Stepančič, Šinkovec); • likovne razstave stripov Cankar v stripu in stripovske delavnice, • literarni in likovni natečaj Črtice, ki ga izvaja Cankarjeva knjižnica Vrhnika, • lutkovna predstava Moj lajf v Lutkovnem gledališču Maribor jeseni 2018. Partnerji v nacionalnem projektu Cankar v stripu so Ministrstvo za izo- Cankarjeva Vrhnika bo med prvimi postajami predstavitve knjig Cankar v stripu. V Kulturnem Centru Vrhnika, v razstavišču Moja Ljubljanica, bosta 9. 12. ob 9.30 vodja projekta Cankar v stripu dr. Uroš Grilc in urednica Zenja Leiler predstavila knjige, Sonja Zakelj, direktorica Cankarjeve knjižnica Vrhnika, ki je tudi partnerica v projektu, pa bo spregovorila o pomenu knjig Cankar v stripu za nagovarjanje mladih bralcev. Ob 10. uri bosta ilustratorja knjig Cankar v stripu, Tanja Komadina in Igor Šinkovec, braževanje, znanost in šport, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika, Občina Vrhnika, Javna agencija za knjigo RS in Zavod Škrateljc. V projektu so sodelovali še strokovnjaki Narodne in univerzitetne knjižnice, MGML in Slovenskega gledališkega inštituta. Knjige Cankar v stripu so v prodaji na voljo zgolj v kompletu po dostopni ceni 29,90 evra. Dr. Uroš Grilc, vodja projekta Cankar v stripu pripravila delavnico risanja stripov na temo Cankarja in otroke uvedla v svet stripovsko-literarnih podob. Predstavitev bo spremljala po-kušina vrhniške kave. Kava, Cankar, Ljubljanica, Vrhnika - je sploh še lahko kaj bolj neločljivo povezanega? Vabljeni! V Letu 2018 bo Cankar v stripu prišel na Vrhniko še nekajkrat: z razstavo stripovskih ilustracij v Cankarjevem domu na Vrhniki in z gostovanji avtorjev ter stripo-vskimi delavnicami po vrhniških osnovnih šolah. Naj bo leto 2018 resnično Cankarjevo leto! Vabilo Turistično društvo Blagajana vabi v kočo Star maln Na delavnico izdelovanja adventnih venčkov, ki bo v soboto, 2. decembra, od 12. do 17. ure Delavnico bomo glede na odziv organizirali tudi v nedeljo, 3. decembra. Delavnico bodo vodile in pripravile ves material članice TD Blagajana. Predhodne najave sprejemamo na tel. št. 0590 435 00, Star maln, na mobilni številki 041 558 426, ter na e-naslovu drustvo.blagajana@gmail.com Vabljeni! Turistično društvo Blagajana vabi Na tradicionalno prednovoletno srečanje in srečanje folklornih skupin ter ljudskih pevcev in godcev, ki bo v četrtek, 7. decembra 2017, ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni vsi, ki želite z nami preživeti lep in vesel decembrski večer. VSTOP PROST. Vabljeni! N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankar išče srečo Izšel je Cankarjev koledar V torek, 14. novembra 2017, so v Cankarjevem domu Vrhnika predstavili Cankarjev koledar 2018, ki sta ga za Cankarjevo leto 2018 izdala Cankarjeva knjižnica Vrhnika (CKV) in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC) s podporo Občine Vrhnika. V koledarju je predstavljeno gradivo iz domoznanske zbirke CKV. Cankarjevi prvotiski, ki so razstavljeni v vitrini domoznanskega oddelka Prečuden kraj, so v koledarju razvrščeni kronološko. Iz bogate zbirke razglednic Vrhnike in njene okolice smo izbrali tiste, ki so bile natisnjene v času Cankarjevega življenja. Skozi mesece si sledijo odlomki iz Cankarjevih del, ki so tematsko obarvani glede na letne čase, ti pa se ujemajo s slikovitimi ozadji vrhniških panoram. Na hrbtni strani vsakega lista je povečana razglednica z opisom njenega motiva. Večni koledar, ki ga bo mogoče še dolga leta uporabljati kot slike na steni, visi na umetelno oblikovanem kovinskem nosilcu. Širina koledarja je 48 cm in višina 30 cm. Kode QR na posameznih listih koledarja vodijo do zanimivosti, povezanih s prvotiski in časom, v katerem jih je pisatelj ustvarjal. Do informacij o dogodkih, povezanih s Cankarjevim letom 2018 in predstavitvijo koledarja, boste lahko od 11. 12. 2017 naprej dostopali na novi spletni strani Cankarjeve knjižnice Vrhnika www.ckv.si. Uredniški odbor: Sonja Ža-kelj, direktorica CKV; Boštjan Koprivec, direktor ZIC Nataša Oblak Japelj, Katja Gotvajn, Urška Grm in Jelena Cvetkovic (CKV); Tatjana Oblak Milčinski (ZIC) Oblikovanje: Urška Grm (CKV) po predlogi koledarja 100-letnica Jelovškove Vrhnike, 2004, oblikovalka Eda Šteblaj Lektoriranje: Tina Korošec (CKV) Tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d. o. o. Naklada: 1.000 izvodov Izdajo koledarja so podprli tudi DG 69, d. o. o., Muzejsko društvo Vrhnika, Turistično društvo Blagaja-na, Atet ren a car (Atet, d. o. o.) ter Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Cena Cankarjevega koledarja 2018 je 12 evrov, kupite pa ga lahko v TIC Vrhnika, Cankarjevem domu in CKV. i } I* . * ftäj w p 'pejt se solit' r j . VkLini č ni raziskavi so pediatri iz Zagreba (Vir: rEsEARCH REPORT, Poliklinika Helena, Zagreb, Croatia. Sept2012) dokazali, da 12 solnih terapij 1-2 krat letno zmanj š a vse bolezni dihal pri otrOcrK-za kar 1,5 krat. Solna terapija ne zmanj š a zgolj stopnje obolevnosti pri akutni fazi dihalnih bolezni za kar 2 krat, tem^dMmaBigUf^ožnost zapletov ter zaustavlja in preprečuje nadaljevanje bolezni tako pri dojen č kih kot š oloobveznih otrocih. 031 015 613 solni-center.si Mercator Loka Center Vrhnika, 14. november - Prag Cankarjevega leta 2018, ko bo 100. obletnica njegove smrti, se neverjetno hitro bliža. Tudi prireditve v ta namen bodo vse aktivnejše, številčnejše in popestrene s srečo, saj je prav Ivan hrepenel po tem, da bi bili vsi srečni. Vse prevečkrat pa je to bilo samo hrepenenje, iskanje sreče pa se nadaljuje in samo upamo, da jo bomo vsaj v letu 2018 večkrat doživeli ob spominih na našega velikega rojaka. Del sreče smo doživeli že s predstavitvijo Cankarjevega koledarja 2018 v polni mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika sta pripravila razstavo motivov koledarja in knjižnih ilustracij priložnostne slikanice »O človeku, ki je iskal srečo«. Ta knjiga avtorice Zdenke Obal in ilustratorke Maje Lubi pa bo luč Cankarjeve Vrhnike zagledala 11. decembra ob 99. letnici Cankarjeve smrti. Predstavitev koledarja pa so popestrile Ligojnske Trlice s prečudovito zapetimi ljudskimi besedili ter dve mladi perspektivni violinistki Ava Mesec, učenka 3. razreda violine in Ema Brlan, ki violino igra že osmo leto. Obe pa je na klavirju spremljala prof. Dominika Naveršnik. Zbrane je nagovoril tudi župan Vrhnike Stojan Jakin, ki je imenovan v častni odbor za počastitev jubilejnega leta. Poudaril pa je: »Cankar je Vrhničan in tako bo tudi ostalo za vedno. Tega pa se v naši državi vse premalo zavedajo. Vsaj to je opazno prav na pragu 100. obletnice njegove smrti. Mi na Vrhniki smo v polnem zamahu pri organizaciji tega velikega spomina in počastitev jubilejnega leta. Na državnem nivoju pa bomo prvič samo se-stankovali šele proti koncu novembra. Zato mislim, da to ni pravi odnos do 100. obletnice smrti vrhniškega in slovenskega Ivana.« Spregovorila je tudi direktorica Cankarjeve knjižnice in bo koncu dodala: »Današnja oba dogodka sta dva izmed projektov, s katerimi bomo v letu 2018 obeležili 100-letnico smrti Ivana Cankarja in 60-letnico Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Ob branju knjige in listanju koledarja vam in vašim najbli-žnjim želim veliko srečnih trenutkov! Da bi bili... Da bomo Slovenci srečni, pa je zapisano tudi v viziji Slovenija leta 2050. Pa naj se ta naša srečna Slovenija začne na Vrhniki.!« Samo razstavo motivov koledarja in ilustracij slikanice pa si lahko ogledate do 10. decembra 2017. Simon Seljak Društvo Autosport Jazon predstavilo svoj vozni park Vrhnika, 29. oktober - Društvo Autosport Jazon, ki se ukvarja z dirkanjem in ima svoje prostore v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki, je javnosti tudi letos za več dni odprlo svoja vrata. Obiskovalci so se lahko od 26. do 31. oktobra sprehodili po njihovi delavnici, sedli za volan prenekaterega njihovega dirkaškega vozila ter se pogovorili bodisi z vozniki bodisi z vodstvom kluba. Videti je bilo mogoče marsikaj: od gokartov do navitih dir-kaških vozil, za sladokusce se je našel tudi kakšen oldtimer, za tiste, ki prisegajo na zeleno energijo, pa tudi vozilo na elektriko. Sicer pa klub konec meseca čaka prijetno opravilo, ko bodo na Večeru prvakov podelili priznanja najhitrejšim, hkrati pa klub že četrto leto zapored osvaja lovoriko drugega naj- boljšega v državnem prvenstvu Slovenije 2017. Tako znova potrjuje, da v enem najštevilčnejših klubov v Sloveniji prevladuje ne samo dobra organiziranost, ampak tudi kakovost. (gt, foto: gt) N OS Občina Vrhnika 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Prisluhnili Rodetovi radijski igri Vrhnika, 24. oktober - Pred prihajajočim dnevom reformacije sta Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju s tretjim programom Radia Slovenija (Program Ars) poskrbela za javno predvajanje radijske igre Zadnjikrat v Ljubljani. Zgodovinska drama opisuje zaplete ob zadnji Trubarjevi vrnitvi v slovenske dežele leta 1567 in njegov poznejši dokončni odhod iz Ljubljane, vpleteni pa so tudi utrinki z njegove težke življenjske poti. Radijska igra je delo Vrhničana Jožeta Rodeta in so jo prvič predvajali 30. oktobra 2007 na prvem programu Radia Slovenija. Igri je dal pečat še en Vrhničan, Jože Valentič, in sicer v vlogi režiserja. Na Vrhniki je potekalo predvajanje v mali dvorani Cankarjevega doma, kjer so se poslušalci lahko predali poslušanju ob kozarcu mošta in peharju suhega sadja ter oreščkov. Predvajanje radijskih iger se je na Vrhniki dobro prijelo, po tistem ko so pred leti poskusno predvajali eno od njih. Tako je bil tudi tokrat dober obisk poslušalcev, ki so lahko v sklepnem delu večera prisluhnili še pogovoru z Jo-žetom Rodetom in dramaturgom radijske igre Pavlom Lužanom. Pogovor je vodila Vilma Štritof. Rode je bil do upokojitve zaposlen na RTV Slovenija v uredništvu mladinskega programa kot dramaturg, nekaj časa pa tudi kot urednik. Poleg televizijske in gledališke dramaturgije se je ukvarjal še z radijsko. Pisal je predvsem za otroke in mladino - napisal je vrsto knjig o odraščanju, kamor je vpletal tudi svoje lastne izkušnje. Vrhničanom je znan Jože Rode predvsem po sedaj praktično edinem preglednem knjižnem delu o zgodovini Vrhnike: Vrhnika skozi stoletja. Gašper Tominc, foto: GT Predava teolog Boštjan Hari Vabljeni Tia predavanje v Cukaletovo dvorano pri cerkvi Sv. Pavla na Vrhniki, ob 18.30 30. november 2017: ČAKRE IN JEZUS 14. december 2017: JOGA IN JEZUS 21. december 2017: NEW AGE IN JEZUS Vstop prost, prostovoljni prispevki, več info na www.salom.si Ponudba dolenjskih dobrot na tržnici vsak petek dopoldan. Pristnost, kakovost ter odličen okus je skupno obema kmetijama: kmetija Košak nudi domače suhomesnate izdelke. kmetija Kranjc nudi kakovosten cviček. Jože in Slavko vas vljudno vabita na dolenjsko stojnico. Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V prazničnem decembru vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsako dnevno učno pomoč, bralni kotiček sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše storitve so brezplačne, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Vrhnika PON - PET 8.00 - 16.00 v prostorih VGC na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva. licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033 DECEMBER: Petek, 1.12. ob 13.00 - praznično okraševanje prostora Skupna točka. VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Ponedeljek, 4.12, 18.12. ob 9.00-12.00 - Klub Kvakvačkaš Ponedeljek, 4.12. ob 16.00 - izdelovanje prazničnih venčkov (zaželene so predhodne prijave). VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Torek, 5.12., 12.12., 19.12., ob 10.00 - čajanka za iskalce zaposlitve VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Sreda, 6.12., 13.12., 20.12., 28.11. od 10.00 do 11.00 - JOGA - Poskrbimo zase (število mest je omejeno, prijave na e-naslov ali mobi) VGC Skupna točka Cankarjev trg 4 Četrtek, 7.12, 14.12, 21.12, 28.12 ob 12.00 - fitnes vadba za iskalce zaposlitve VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 -Ob 14.00 do 16.00 - družabne igre in peka palačink Petek, 8.12. - izdelovanje prazničnih okraskov in voščilnic (v sodelovanju z Mojo Ljubljanico,KPV in trgovino Depo) Kulturni center Vrhnika Tržaška cesta 32 Ponedeljek, 11.12. ob 17.30 do 20.00 - Klub Kvakvačkaš. VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Torek, 12.12 ob 17.00 - predavanje o osebnostni rasti Svoboda spremembe (Jani Slabe) VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Sreda, 13.12. ob 17.00 do 19.00 - delavnica o postavljanju ciljev, Dober stik (zaželene so predhodne prijave) VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Četrtek 14.12. 13.30 - obisk Skupne točke in ogled lučk v centru Ljubljane z osnovnošolci Petek, 15.12. od 9.30 do 10.30 - ustvarjalna delavnica, obisk VDC-a VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Ponedeljek, 18.12 ob 16.00-18.00 - praznično ustvarjalna delavnica (okraski, voščilnice ...) VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Torek, 19.12. ob 17.00 -pravljične urice z Urško VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Sreda, 20.12. ob 17.00 - priprava in sladkanje s presno sladico (Ana Arh) VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Četrtek, 21.12 ob 17.00 - izdelovanje božičnega darilca: Naravni balzam za ustnice. VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 ( zaželene so predhodne prijave ) Petek, 22.12 ob 14.00 - predpočitniško druženje ob družabnih igrah in peki palačink. VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 Program aktivnosti lahko spremljate na strani Facebook: VGC Skupna točka Vrhnika. Zahvala Večgeneracijski center Skupna točka se iskreno zahvaljuje fitnesu B. J. Fit za brezplačne četrtkove obiske za iskalce zaposlitve. N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Znova z delovno vnemo ob Ajdovskem zidu V soboto, 4. novembra, se je skupina prostovoljk in prostovoljcev znova zbrala ob vrhniški antični znamenitosti rimskem zidu, ki ga krajani poznajo kot Ajdovski zid. Konec 3. stoletja so ga zgradili z namenom, da bi osrčje rimskega imperija obranili pred vojaškimi vpadi tujih ljudstev. Arheološke ostaline pa so danda- nes, 1700 let pozneje, prepuščene gozdu in pozabi. Da bi zid spet lahko vsaj malo zasijal v svoji nekdanji mogočnosti, v Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika v sklopu projekta EU Clau- stra+ za prihodnjo pomlad načrtujejo vzpostavitev nove tematske pešpoti, ki bo potekala ob njem. Do takrat pa bo potrebno še veliko dela. Zato so se v zgodnjem novembrskem jutru občani vseh starosti in zanimanj odzvali povabilu na delovno akcijo in se odpravili na Cesarski vrh pri Zaplani, da bi odsek zidu očistili grmičevja in podrasti. Po bližnji okolici se je razlegal zvok motornih žag, skupinice pridnih rok pa so požagano vejevje neutrudno zlagale na urejene kupčke. Ko je delovna vnema malenkost popustila, sta se najmlajša prostovoljca David in Žiga prepustila vabilu gozda ter se predala igri in domišljiji. Drugi so po krajšem predahu znova zavihali rokave in se enako marljivo kot v začetku podali po sledeh antične gradnje. Gospa Ema, ki si svoj prosti čas zadnjih 20 let zaposluje s spoznavanjem in raziskovanjem krajevne zgodovine, je ob tem povedala: »Čeprav sem upokojenka, bi v soboto rada marsikaj postorila, sem se zjutraj odločila: Grem! Bila je prijetna delovna izkušnja, zanimiva druščina vseh starosti, marsikaj sem izvedla o poteku projekta, spoznala zanimive ljudi. Bila je odlična sku- pinska delovna energija. Fantje Roman, Toni ... so bili pred nami pravi virtuozi z motorkami. Organizatorji ste s polno dobre energije poskrbeli za akcijo, navodila, tekočino in pravi »gozdarski sendvič«, ki je dal novih moči. Še bi šla.« Matej se je s sinom akciji pridružil, ker rada preživljata čas na prostem in v naravi, hkrati pa sta tako za skupnost storila tudi nekaj dobrega. Gospa Nada s sinom Markom in gospod Velko so kot lastniki zemljišč ob zidu vso akcijo sploh omogočili, na terenu pa so se v delovnem zanosu tudi pridružili prostovoljcem. Gospa Mari se je ekipi pridružila iz radovednosti - da bi spoznala okolico Vrhnike, kamor se je pred časom priselila, in iz želje, da bi prijetno združila s koristnim. Gospod V a b i l o Janez, krajan Zaplane, se je na povabilo k akciji priključil brez pomislekov in zadržkov, saj je za dober namen vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Gospa Pavla in gospod Tone sta doslej organizirala in sodelovala pri številnih projektih urejanja gozdnih in planinskih poti v vrhniški občini, zato kot izkušena markacista pri takem dogodku preprosto nista smela manjkati. Nenazadnje minula akcija, ki ji bodo sledile nove spomladi naslednje leto, ne bi uspela v tolikšnem obsegu brez Romana, vodje delovne odprave, ki je povedal: »Dediščina mojega kraja mi ogromno pomeni. Želim si, da bi javnost po toliko letih znova videla, kakšni biseri se skrivajo na vrhniškem koncu.« (us) OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA VAS V ČETRTEK, 14. 12. 2017, PRISRČNO VABI NA NOVOLETNI BAZAR. Hrvaška in Slovenija skupaj pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine Na Reki o rimskem zidu Zbirali bomo sredstva za šolski sklad. Kako? S ponudbo novoletnih voščilnic, darilnih škatel in vrečk, novoletnih okraskov, nakita, glinenih izdelkov, svečnikov, dišečih sveč in mil, ročno izdelanih copatkov, lučk, okrasnih blazin, različnih izdelkov iz lesa, čaja, stekleničk, piškotkov in še marsičesa. Vse je delo pridnih in spretnih rok naših učencev. Izbiro vam bodo olajšali mladi pevci, plesalci in igralci, ki so posebej za to priložnost pripravili kulturni in zabavni program. Ogrel vas bo božični čaj, zadišalo bo po prazničnih dobrotah, ki jih boste lahko tudi poskusili. Prireditev z bogatim kulturnim programom bo potekala od od 16.30 do 19. ure v telovadnici OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Vhod bo po stopnicah na tribune telovadnice (poleg trgovine DEPO). Prostovoljni prispevki so namenjeni Šolskemu skladu OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Vljudno vabljeni! Ravnateljica: mag. Polonca Šurca Gerdina Reka, 7. november - V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja na Reki so predstavili projekt Claustra+ Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium luliarum, pri katerem sodeluje tudi Vrhnika. Spomnite se, da smo pred časom že pisali o delovni akciji čiščenja rimskega zidu na Cesarskem vrhu. Hkrati s konferenco so v muzeju odprli tudi začasno razstavo o zapuščini starih Rimljanov. Claustra Alpium Iuliarum je po-znorimski vojaško-obrambni sistem zidov, utrdb, cest in postaj ob cestah ter oskrbnih postaj v zaledju, ki se razteza od središča Reke na Hrvaškem pa vse do doline Bače v Sloveniji. Zgradili so ga v drugi polovici tretjega stoletja z namenom obrambe Rimskega cesarstva pred vpadi barbarov ter nadzora glavnih rimskih cest na tem območju. Na tiskovni konferenci so poudarili, da primer Claustra+ ponazarja, kako lahko pozabljena arheološka dediščina strokovnjake s področja arheologije, varstva narave in turizma združi v skupnem cilju - predstavitvi kulturne dediščine in narave, ki jo obdaja, pre- ko aktivnega turizma. Projekt tako ne vključuje le arheološkega in naravoslovnega raziskovanja, temveč je večina aktivnosti posvečena ustvarjanju in bogatenju turistične ponudbe na trajnostni način in z vključevanjem čim več lokalnega prebivalstva, podjetnikov in gostincev. Projekt sofinancirajo s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) (85%) v okviru Programa sodelovanja INTEREG-V-A Slovenija - Hrvaška 2014-2020. Vodilni partner pri projektu je Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, v njem pa sodelujejo še Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Narodni muzej Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Hrvatski restauratorski zavod, Primorsko-goranska županija, Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka, Prirodo-slovni muzej Rijeka in Turistička za- jednica Kvarnera. Projekt Claustra+ je nadaljevanje projekta Claustra -Kamniti braniki rimskega imperija, ki je bil realiziran v sklopu Programa evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija - Hrvaška 2007-2013. Na tiskovni konferenci so napovedali tudi razstavo Claustra Alpium Iuliarum. Skrivnostna zapuščina starih Rimljanov, ki je nastala v okviru projekta Claustra in bo v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja Reka postavljena od 7. do 30. novembra 2017. Razstava avtorjev Jureta Kusetiča in Tine Lah iz Narodnega muzeja Slovenije obiskovalcem omogoča vpogled v digitalne rekonstrukcije, zemljevide in različne ilustracije, ki pričajo o skrivnostni zapuščini starih Rimljanov in nas seznanjajo s kulturno dediščino izjemnega pomena. Po odprtju razstave je bila predstavitev projekta Claustra+ in projekcija filma o Claustri, ki je nastal v produkciji društev Žmergo in Ukus. Več o Claustri Alpium Iuliarum lahko preberete na: www.claustra.org. OJ. PRIfií NGVÍHfTO ČAKAMO TE, ¿ AKAW O 'É . * V ¡L-: irj kuvn-n u pr.i,1 r :.nL-|.;,h i:i' ec :rici. a . :■ v.!" i-i(i iH |ij-J LiLirij:iiu [ir.|. ^fttv S-ieimum, U hp v lärtrtpk, lo no^mom 2017, ob 16 ur V trlövadnici Osnovne šol** Antona Martina Slamika Vrhniko. Nastopaj£>£l. ■iceno OÍ Antona Marera vlomim Vrtinca Pnri'diLr-v ¡J' nirtiprtJf-r-3 ■ :: runjU priiprviOtf ¡a S-Dlik. ¡vid J [u I prijetnemu d l-ui^u. OhsVmhi ii boste «¡stavil ena udelhe lahko ogledah ic prid jKincdnvijo mtd l? '5Q rn ; i tO. Lepo vdbl;trtLi Urrrn t .¿ipc.lrni Anrnnñ r.:. i M.n /i '■ \ ■ ;i \ ■ hnik.i * N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Proslava ob dnevu suverenosti Vrhniško kulturno društvo Nauportus viva je letos spet pripravilo proslavo ob dnevu suverenosti. Proslava je bila 26. oktobra v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Ta najmlajši slovenski državni praznik je spomin, da je 25. oktobra 1991 JLA dokončno zapustila RS. S tem je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj, da je Slovenija res svobodno, sproščeno ubrala pot samostojnosti in se kmalu uvrstila na svetovni zemljevid kot samostojna država. Državna proslava poteka vsako leto v Kopru, od koder se je z ladjami umaknila nadležna armada; na Vrhniki smo proslavo pripravili zato, ker se je 25. 10. 1991 prav z našega kraja umaknila največja in za suverenost Slovenije najnevarnejša enota JLA, Prva oklepna brigada. Vrhniška proslava je bila zasnovana nekoliko bolj izobraže- valno. Po glasbenem uvodu, za katerega je poskrbel citrar Peter Perše, in nagovoru predsednice društva Polone Kovačič, je Franci Bozovičar prebral nekaj misli, ki jih je še v času komunizma, v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, zapisal Franc Jeza, znani borec za samostojno slovensko državo. Poslušalce je z besedami povedel v čase, ko je bila misel o samostojni Sloveniji označena kot čudaška in celo nevarna. Sledil je osrednji del prireditve: pogovor z dr. Rosvito Pesek, novinarko, publicistko in raziskovalko polpretekle slovenske zgodovine, avtorico več knjig, filmov, razstav s tematiko osamosvojitve (Osamosvojitve- na vlada, Pučnik, Bučar ...). V svoji pripovedi je poslušalcem predstavila svoje doživljanje in razumevanje osamosvojitve in v poslušalcih prebudila spomin na dogodke izpred 26 let; s svojim angažiranim zavzemanjem za nacionalne vrednote je pri občinstvu prebujala veselje nad lastno državo, samostojnostjo, suverenostjo, nad vsem, kar smo Slovenci dosegli leta 1991 in po čemer so rodovi naših prednikov hrepeneli več ko tisoč let. V pogovor, ki ga je vodil Jože Kurinčič, sta se vključila tudi domačina Jože Rus in Vid Dra-šček, ki sta bila na Vrhniki med osamosvojitveno vojno dejavna v TO. Slovesnost je zaključila umetniška beseda. Akademski igralec g. Pavle Ravnohrib je za zaključek prebral še nekaj misli Franca Jeze, znameniti Črtomirov govor iz Prešernovega Krsta ter vzneseno pesem Slovenska pomlad Janeza Menarta. Med navzočimi - proslave se je udeležilo kakih 70 ljudi z Vrhnike in tudi iz drugih no- tranjskih krajev - se je naselilo veselo praznično razpoloženje, ki so si ga še kar nekaj časa delili ob žlahtni kapljici in prigrizku, za katera je prijazno poskrbela Gostilna pri Kranjcu z Vrhnike. Besedilo: Jože Kurinčič, foto: Ivana Osecanski Despic Vrhniški Lionsi zopet dobrodelni Vrhnika, 20. oktober - V naši državi Sloveniji se dobrodelnost vse pogosteje pojavlja v različnih oblikah, namenih in vsebinah. Zato ni nič čudnega, da se tudi Lions klub Vrhnika - Notranjska vse pogosteje vključuje v razne aktivnosti dobrodelnosti v Občini Vrhnika in drugod. Letos so pripravili in izvedli že tretji dobrodelni koncert v prepolni veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Dobrodelnosti so se odzvali številni znani slovenski glasbeniki, ki so se odpovedali svojemu honorarju. Številni sponzorji in darovalci pa so poravnali stroške organizacije samega koncerta. Tako so bila vsa zbrana sredstva v višini 4.130,00 EUR od prodanih vstopnic namenjena Glasbeni šoli Vrhnika za plačilo šolnine otrok iz socialno ogroženih družin. Vse z namenom, da glasba ne pozna meja in da v naših čustvih prebudi lepo sočutje in ljubezen. Med gosti koncerta sta bila tudi župana Vrhnike in Borovnice Stojan Jakin in Bojan Čebela, predsednica prve regije Zveze Lions klubov Slovenije Breda Pečovnik in častni občan Vrhnike dr. Branko Stanovnik. Zbrane je prvi nagovoril gostitelj koncerta, predsednik Lions kluba Vrhnika - Notranj ska Igor Kuščer ter spregovoril nekaj vzpodbudnih dobrodelnih besed: »Začelo se je pred 100 leti, ko je bil v Združenih državah Amerike ustanovljen Lions klub international, leta 1990 pa je bil ustanovljen prvi Lions klub v Sloveniji v Ljubljani in leta 1999 na Vrhniki, takrat pod sloganom Pomagamo. Današnje socialne in družbene razmere zahtevajo od nas, da aktivno delujemo na humanitarnem področju, kar je poslanstvo organizacije, ki ji pripadamo. Člani Lions kluba Vrhnika Notranjska smo na naše delo ponosni in rezultati so tisti, ki nas spodbujajo, da je lahko jutrišnji dan lepši še za nekoga v naši okolici in da nas Skupna fotografija skoraj vseh izvajalcev dobrodelnega koncerta takšne okolica tudi spozna. Tokrat bomo zbrana sredstva namenili Glasbeni šoli Vrhnika za plačilo šolnine učencem socialno ogroženih družin. Zahvaljujemo se vsem prisotnim, ki ste z nakupom vstopnic prispevali sredstva za dobrodelni namen. Zahvala tudi vsem sponzorjem in dona-torjem. Seveda pa gre posebna zahvala vsem nastopajočim, ki so se odrekli honorarju in s tem omogočili, da gre ves izkupiček od prodanih kart v dobrodelni namen otrokom. Ustvarimo in krepimo duha, spodbujajmo sporazumevanje med ljudmi vsega sveta, delujmo dobrodelno in človekoljubno. To je duhovna plat našega druženja in delovanja.« Nato so se na odru zvrstili res dobri in znani slovenski glasbeniki. Pprvi so poslušalce dvignili na noge člani Ansambla Saša Avsenika, sledili pa so: Ylenia, nekdanja Vrhničanka Eva Hren, Alex Volasko, Anika Horvat, glasbena družina Juvan, Norina Radovan, Blaž Vrbič, skoraj Vrhničanka Darja Švaj-ger in Alenka Godec. Za glasbo v živo pa je poskrbel Lions band: Miran Juvan - klavir, Vid Cepič - klaviature, Aleš Strajnar - kitara, Jože Hauko - baskita-ra in Peter Ogrinc - bobni. Pri nekaterih glasbenih točkah jih je spremljal tudi godali kvartet Quartissimo, ki deluje v okviru Glasbene šole Vrhnika. Celotni dobrodelni koncert je povezoval domačin Vito Košir. Tako ob koncu lahko resnično rečemo in zapišemo, da je koncert uspel po dobrodelnosti in po veličini kakovostno izvedenih glasbenih uspešnic. Zato velja zahvala glasbenim gostom, ki so se odpovedali honorarju in tako pripomogli mogoče tudi kakšnemu mlademu glasbeniku, da bo v prihodnosti pokazal svojo glasbeno navdahnjenost. Vrhniški Lions klub se zahvaljuje tudi vsem obiskovalcem koncerta za nakup vstopnic, sponzorjem in darovalcem za poravnavo vseh stroškov koncerta ter tudi soor-ganizatorju Zavodu Ivana Cankarja s sodelavci Cankarjevega doma. Simon Seljak mSKBBBP FmvttJ studio3 -J- (D Polna dvorana poslušalcev in obenem dobrotnikov monada ❖termoflor & flfrmJtínrr» FÄBKKA ZATEKS Fetoš Damir s.p. FAKTOTUM Računovodski Servis AIt/Çrebc MA izletniška Kmetija marketing ToSlX v tipSAJAS ûû M jŽtlrt llluj j-"««" Hotel Manto - - OBES « ^ Cankarjev Hram N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spominska slovesnost na Drči Drča, 1. november - Na dan mrtvih je Drča tradicionalno zopet zaživela. Ob spomeniku padlim slovenskim partizanskim borcem in drugim žrtvam nacifašizma se je zopet zbralo veliko Vrhničanov, ki že veliko let prihajajo na spominsko slovesnost. Vrhniški Pihalni orkester in MePZ Mavrica sta začela spominsko slovesnost z igranjem slovenske in evropske himne. Nato je delegacija ob igranju žalostinke položila venec na grobnico vsem padlim borcem NOB. Za spominski nagovor je poskrbela aktivistka v kulturi Slavica Štirn, ki je med drugim še posebno poudarila: »Vrhni-čani se vsako leto srečujemo na Drči. Tudi letos smo se zbrali, da se poklonimo spominu na padle borce, na ljudi, ki so dali svoja življenja za nas, da živimo v miru in svobodi, omogočili so nam obstoj slovenskega naroda. Spomnimo se Soške fronte - letos mineva 100 let zadnje ofenzive. Prihodnje leto bo minilo 100 let od končanja prve svetovne vojne; letos pa je minilo 72 let od končanja 2. svetovne vojne. Naj bo spomin na to opomin sedanjim in prihodnjim rodovom, da se grozote vojnih viher ne bodo ponovile. Toliko let po končanju 2. svetovne vojne, pa je spet čutiti prebujanje sovraštva in nestrpnosti porojenih v času fašizma in nacizma; poslušamo o zahtevah po popravi krivic tako imenovanega revolucionarnega nasilja. Povojna dogajanja na slovenskih tleh imajo poreklo v medvojnem nasilju okupatorjev in kolaborantov. Vsaka vojna je grda, umazana, predvsem pa nepotrebna! Na žalost vse pogosteje poslušamo zanikanja in potvarja-nja dogodkov med 2. svetovno vojno in po njej. Rojeni med 2. svetovno vojno in po njej, nimamo pravice soditi o povojnih dogodkih. Nismo bili prisotni. Lahko pa si mislimo, kako so občutljivi ljudje, ki so bili s strani okupatorja zapisani fizičnemu izbrisu in so se temu uprli. Kako so gledali na svoje premagane nasprotnike oziroma sovražnike, kako so si predstavljali »poravnavanje računov«. Vse to ni zmožna. Ali je za vse to res kriv kapital, ali pa svoj kamenček v ta mozaik prispevamo tudi ljudje sami? Padlih za svobodo bi se morali večkrat spomniti in počastiti njihov velik prispevek nam, da danes živimo v miru, da smo svobodni. Na nas pa je, da mir, svobodo, harmonijo, sožitje in prijateljstvo obdržimo in negujemo, da žrtve niso bile zaman. Nekaj več kot 2 milijona nas je; vsi smo ljudje, z različnimi mišljenji in čustvi, zato je potreben dialog, odkrita in poštena beseda, brez nestrpnosti in nasilja. Včasih je nemogoče v sebi zatreti jezo, slabo voljo. Mora ven, a z mirnostjo, preudarnostjo bomo vsi skupaj uspeli živeti v slogu in miru. Za to si moramo prizadevati prav vsi. To ni dolžnost posameznikov, temveč vseh nas.« Po nagovoru so učenci 8. razreda OŠ AMS Neža Bratina, Blaž Gutnik, Erazem Jazbinšek in Erazem Žakelj zdeklamirali nekaj pesmi Srečka Kosovela, Edvarda Kocbeka in Mateja Bora. Vse to je dalo spominski slovesnosti še poseben pečat. Na Drči se vsako leto zbere vedno več Vrhničanov, ki se zavedajo težkih vojnih časov in številnih padlih borcev za današnjo svobodno in samostojno Slovenijo. Za to poskrbijo organizatorji Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica in policijski veterani Sever, odbor Vrhnika - Logatec in Občina Vrhnika. Simon Seljak Obnova bivakov na kurirski postaji TV-17 lahko le sprejmemo in delamo na tem, da se kaj podobnega ne zgodi nikoli več! Pustimo vse mrtve, da počivajo v svojem svetu; v svetu, kjer vlada mir, brez bolečin in jeze. Ne odpirajmo ran, ne povzročajmo novih bolečin, ne delajmo razdorov in ne sejmo sovraštva med ljudmi. Želeti si moramo, da bomo še živeli v miru in svobodi, da bi tudi naši bodoči rodovi imeli mir in svobodo, za kar so padli junaki, katerih se danes spominjamo po vsej Sloveniji. Za nas so dali največjo dragocenost, svoja življenja. Ta želja mora biti zato močna, ker do nas vsakodnevno prihajajo novice o grozotah vojnih viher in nasilju nad nedolžnimi ljudmi, ki se dogajajo ne tako daleč od naše domovine. Po drugi strani pa, ko govorimo o popravi krivic, enostavno pozabljamo, da se tudi danes, toliko let po vojni, dogajajo krivice. In to živečim ljudem, a se za popravo teh le redkokdo zmeni. Živimo v podivjanem svetu. Dogajajo se vojne grozote, nasilje, ki jih človek dela sočloveku. Tako malo je treba, da je človek srečen, a tega današnja družba Člani ZB za vrednote NOB Vrhnika smo letos jeseni dokončno obnovili vse tri bivake pri spominski koči kurirske postaje TV-17 na Slemenih, za Ljubljanskim vrhom. Bivaki so bili potrebni nujne obnove, saj je lesena kritina popolnoma preperela, medved pa je s kremplji raztrgal spodnjo zaščitno folijo. Obnova je potekala v lepem vremenu ob koncu tedna, trajala pa je skoraj eno leto. V spominski koči smo zamenjali stare fotografije z novimi, ob vhodu v kočo pa smo namestili dve varovalni ograji. V neposredni bližini smo posta- vili nekaj novih sedišč, ki bodo prav prišla ob vsakoletnih množičnih pohodih mimo TV-17, in sicer tradicionalnega pohoda Železniškega planinskega društva in pohoda Planinskega društva Vrhnika po t.i. Vrhniški planinski poti pa tudi posameznim pohodni-kom. Naredili smo skoraj štiristo prostovoljnih ur dela, porabili nekaj lepila in papirja, štiri kubične metre desk, nekaj ki- logramov vijakov in žebljev ter okoli trideset litrov zaščitnega ekološkega premaza in že omenjene železniške pragove. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Jelku ORLU in Mitji BIRTIČU, ki sta s svojimi vozili pripeljala deske in pragove v bližino postaje TV-17, pa tudi Planinskemu društvu Železničar iz Ljubljane, s pomočjo katerega smo dobili tirne pragove. Večino del so opravili: Vojko, Brane, Leon, Polde, Tugo, Jani, Zdravko, France, Teo in Miran. (MS) Leto Šole zdravja na Vrhniki V četrtek, 9. novembra, nas je obiskalo 60 gibalcev Šole zdravja iz Kranja. Skupno smo se razgibali na košarkarskem igrišču ter se družili ob čaju, kavi in sladkih dobrotah z Vrhnike. Pozdravit nas je prišel tudi župan, gospod Stojan Jakin, ki podpira vse, ki so pripravlje- ni sami nekaj storiti za svoje zdravje. Ker na Vrhniki že eno leto vsako jutro razgibavamo sklepe, nam je odobril sredstva za pogostitev, ki nam jo je pripravil oskrbnik koče iz Zavetišča Planina nad Vrhniko. Vsi smo bili presenečeni nad vrhunsko postrežbo in aromo Cankarjeve skodelice kave ter razvajanju brbončic s toplimi vrhniškimi štruklji. Če pa bi se nam radi pridružili v vadbi za boljšo gibljivost »1000 gibov« po metodi dr. N. Grishina, ste vabljeni od ponedeljka do petka od 7.15 do 7.45. Zborje pri bazenu - prepoznate nas po oranžnih oblačilih. Potrebujete le udobno obutev in oblačila ter dobro voljo. Cilji, ki jih poskušamo doseči pri vsakodnevni jutranji dejavnosti: krepitev zdravja, prijetno druženje, nova prijateljstva, izmenjava mnenj, osvoboditev osebnih stisk, odpravljanje samote, vsestransko izboljšanje kakovosti življenja. Informacije so javno dosto- pne na strani. www.srce-me--povezuje.si/solazdravja Končala bi z refrenom naše himne: Dvignem svojo leno rit, da postala bo res fit, saj cel dan poskončna moram bit. Zapisala Helena Kern Ob organizaciji dogodka bi se zahvalile: vsem članicam Šole Zdravja Vrhnika, posebno vodji skupine Teji Žučko in Nataši Mladenovic, gospe Neji Bobnar, pomočnici ravnateljice OŠ Ivana Cankarja, Pekarni Baškovč, Pekarni in keksarni Adamič, Žganjekuhi Kržič, ZIC in TIC Vrhnika. N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odlično obiskana izmenjava Podarim-dobim Poleg nas, mamic Sončnic, je bilo v organizacijo dogodka tokrat vključenih še kar nekaj drugih sodelavcev, zato najlepša hvala vsem soorganiza-torkam, možem pomočnikom, razstavišču Moja Ljubljanica, Cankarjevi knjižnici Vrhnika, Maji Nagode, Karitas Vrhnika in Depo Vrhnika za pomoč, dobro voljo in sodelovanje. Še posebno pa hvala vsem, ki ste se Veseli december v Kinu Bevke Nedelja, 3. 12. 2017, ob 17. uri KOYAA IN NAGAJIVI PREDMETI, slovenski animirani filmi brez dialoga (Slovenija, 2017) Serija sedmih slovenskih animiranih filmov Koyaa, katerih avtor je Kolja Saksida. Koyaaeve nenavadne dogodivščine so resda polne zmešnjav in ropota, a z dobro voljo in ustvarjalnim reševanjem nastalih zapletov mu vsakič znova uspe rešiti situacijo. S Koyaao je zabavno, česar se zaveda tudi Krokar, njegov zvesti prijatelj, ki je zatopljen v grajenje ptičjih hišic. Posebno doživetje je kratek dokumentarni film Živjo, Koyaa!, ki nas popelje na sam začetek zgodbe o Koyaai v otroški svet avtorja Kolje Sakside ter nam odpre vrata v čaroben svet animiranega filma. Program je izje- mno zanimiv za otroke in vse, ki radi raziskujejo. Nedelja, 17. 12. 2017, ob 17. uri ČARLI REŠI BOŽIČ, družinska božična pustolovščina v angleškem jeziku s slovenskimi podnapisi (Kanada, 2014) Prikupnemu psu Shelbyju se v pasjem zavetišču obetajo žalostni božični prazniki, vendar s pomočjo svoje izmuzljivosti uspe zbežati. Nepričakovano naključje poskrbi, da pristane pri družini Parker in se spoprijatelji z malim Jakom, ki želi postati čarovnik. Shelby postane njegov zvesti pomočnik, s svojimi vragolijami pa poskrbi za številne zabavne nesreče. Toda neizprosni konjederec Doug je odločen, da bo našel in ujel pobeglega štirinožca, zato mora Shelbyjeva nova družina strniti vrste in poskrbeti za pravi božični čudež. Vstopnina 2 evra za otroke in 3 evre za odrasle. V soboto, 14. oktobra, smo skupina mamic Sončnice s sodelavci organizirale izmenjavo oblačil in stvari Podarim-Dobim. Tako je za nami en krasen, uspešen dogodek. Upamo, da ste uživali in našli kaj zase. Nadvse smo vesele, da ste se udeležili v takem lepem številu. Izmenjalnico vas je tokrat obiskalo več kot sto. kšnega dogodka terja kar veliko vloženih prostovoljnih ur, volje in finančnih stroškov. Zato smo hvaležne za vsak vaš prostovoljni prispevek, ki nam je pomagal pokriti vsaj nekaj stroškov organizacije. Vaši odzivi so bili res poplačilo za naš trud, prijetno je bilo slišati tudi besede obiskovalke Špele: »Velika pohvala za izpeljani Podarim-Dobim. Prišla sem kot obiskovalka in bila popolnoma navdušena nad organizacijo tega dogodka. Prav tako sem začutila prijetno, sproščeno, domače vzdušje kot na domači zabavi, kjer je v zraku polno pozitivne energije, na obrazih vseh so nasmehi in vsak sproščeno klepeta z nekom.« Po dogodku je ostalo še precej oblačil in stvari, ker pa smo organizatorke naravnane »zero-waste«, ni praktično nič romalo v smeti, stvari in oblačila smo prepeljali naprej. - Na Karitas Borovnica so romala ženska oblačila, saj so tam izrazili povpraševanje po njih. - Na Karitas Vrhnika smo odpeljali moška in otroška oblačila, čevlje, igrače, torbe in pripomočke za otroke. Tam so nam zagotovili, da prejeta oblačila vedno pregledajo in ponudijo ljudem v stiski - oblačila, ki jih nihče ne vzame, pa potem prevzamejo iz Zadruge dobrote z.b.o. - Nekaj slabših oblačil smo odnesli v zabojnik Tekstilnice. - Knjige smo prenesli nadstropje višje, kjer je knjigobe-žnica, za katero skrbi Knjižnica Vrhnika. - Na Depo Vrhnika smo odpeljali preostale predmete. - Preostale škatle smo oddale v Špar Vrhnika, celo preostale vrečke pa so našle ponovne uporabnike. Želimo si, da bi ponovna uporaba vse bolj zaživela in stvari ne bi kar tako romale v smeti, zlasti če komu še lahko pridejo prav in da z oddajo stvari ne bi tako dolgo čakali, da jih povozi čas. Če je le možnost, da česar ne potrebujemo več, čim prej izmenjamo oziroma podarimo naprej. Po počitku tudi Sončnice že razmišljamo o naslednji izme-njevalnici Podarim-Dobim, ki jo načrtujemo spomladi in se že veselimo vaše udeležbe. Skupina mamic Sončnice, BP izmenjave udeležili, kaj prinesli in tudi odnesli. Po vaših izredno pozitivnih odzivih sodeč bi moral biti tak dogodek večkrat na leto, ne le dvakrat. Upam, da razumete, da organizacija ta- Novi okusi v Gostilni Bajc Cankarjev burger, martinovanje in novi okusi v Gostilni Bajc! Naslikan'ga kruha se ne da pojesti ... ... zato pa lepo vabljeni na Cankarjev burger k Bajcu na Vrhniko! Nov »zloslastni« Cankarjev burger je letošnja novost Gostilne Bajc. Ta slastni burger je sestavljen iz cufane, počasi pečene, slastne teletine, oblite z BBQ omako, ki se kar stopi v ustih. Zakaj ravno cufana te- letina? Od zaupnih virov smo izvedeli, da je bila pečena teletina oz. telečja pečenka tudi Cankarjev prvi izbor, če jo je le bilo moč dobiti. Ste zamudili martinovanje v gostilni Bajc? Bilo je ču- dovito in naslednjič ne smete manjkati! Ansambel Livada, pečen kostanj, mlado vino in pečena račka ob rdečem zelju in mlincih... slovensko, domače, pa vendar malo drugače! Novi okusi. Ekipo po novem izpopolnjujeta chefa Matija Bizjak in Lovro Urbančič, z izkušnjami iz nekaterih najboljših slovenskih kuhinj. Tako boste na jedilniku našli pečena BBQ rebrca, počasi pečenega jagenjčka, t-bone in še mnoge slastne krožnike in ponvice! Nova podoba... Gostilna Bajc je z vami že od leta 1999 in želi z vami ostati še naprej, zato se s pestro in boljšo ponudbo trudijo samo za vas. Vabljeni na facebook in spletno stran: www. gostilna-bajc.si, kjer boste našli vse kulinarične novosti in posebne ponudbe. Tudi za mlade in tiste najbolj zaljubljene bo kmalu nekaj zanimivega! Zaplešite v veseli december! Vas že srbijo pete? Jejte, pijte in se veselite! V Gostilni Bajc vas čaka nepozabno decembrsko druženje ob živi glasbi! N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rekordna udeležba na občinskem prvenstvu 5. 11. 2017 smo v dvorani Antona Martina Slomška na Vrhniki organizirali že 19. zaporedno občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za vse občane Vrhnike in druge, ki se z igro srečujejo v okviru vrhniške občine. Letos se je tekmovanja udeležilo več kot petdeset igralcev in igralk, kar je svojevrsten uspeh in dokaz, da ima namizni tenis na Vrhniki pomembno vlogo. Če temu prištejemo še marsi- katerega igralca/ko, ki se zaradi različnih razlogov ni mogel udeležiti tekmovanja, dobimo zavidljivo številko, ki obeta lepo prihodnost tega športa na Vrhniki. Svoje so dobremu vzdušju in napetim dvobojem prispevali tudi obiskovalci in navijači. Sledijo rezultati oz. prvi štirje v vsaki kategoriji: osnovnošolci 1. do 5. razred: 1. Vid Bizjak 2. Lovrenc Košir 3. Rok Košir 4. Neja Koren moški do 40 let: 1. Matic Kaiser 2. Rok Semič 3.-4. Jernej Ogrin 3.-4. Miha Podobnik osnovnošolci 6. do 9. razred: 1. Miha Podobnik 2. Tereza Kavčič 3.-4. Jakob Debevec 3.-4. Lea Košir moški nad 40 let: 1. Drago Torkar 2. Andraž Semič 3.-4. Tomaž Gutnik 3.-4. Darko Makovec Dvojice, absolutna kat.: 1. Semič R. - Kaiser 2. Grasselli - Torkar 3.-4. Ogrin - Cirikovič 3.-4. Miklavčič - Horvat Ženske, absolutna kat.: 1. Tereza Kavčič 2. Vida Mlinar 3. Teja Seliškar 4. Lea Košir Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za osvojena, pribor-jena mesta ter pogum za udeležbo! Za nemoteno izvedbo tekmovanja je poskrbelo vodstvo namiznoteniške sekcije, ki deluje v okviru Športnega društva Vrhnika. Obenem bi se radi zahvalili podjetjema LJUBLJANSKE MLEKARNE, d. d., in Mercator - EMBA, d .d., ki sta podprla izvedbo tekmovanja z donacijami nagrad za najboljše in tako dodali vrednost samemu tekmovanju. Če vas zanima najhitrejši šport z žogico na svetu, se oglasite v času treningov pri nas (dvorana AMS, galerija zgoraj) in dobili boste vse potrebne informacije: Torek 17.00-18.00 in 18.0019.30, četrtek 17.00-18.00 in 18.00-19.30. Rekreativ-ci imajo svoje termine ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 21.00. Vljudno vabljeni. Spremljajte nas na facebo-oku (NTS Vrhnika) in spletni strani www.ntenis.si. MK Bazen na Vrhniki Že trinajsto leto Vrhnika nima delujočega bazena. Bazena, ki ga je bilo treba zapreti, ker ni zadoščal minimalnim higienskim in drugim standardom. Sodeč po prej zapisanem občina že trinajsto leto meni, da bazena ne potrebuje in posledično nima rezerviranih sredstev za izgradnjo novega. S tem se delno strinjam in menim, da imajo prednost pri izgradnji občinske infrastrukture vrtci, šole, zdravstveni dom. Ko so zadoščene temeljne potrebe, pa so pa na vrsti objekti, ki najprej služijo nam, ki tukaj živimo in jih uporabljamo, ter šele nato obiskovalcem oziroma turistom. Od tod naprej pa se moji pogledi na razvoj občine razlikujejo od tistih, ki imajo škarje in platno. Pred dobrim letom je občina pompozno odprla Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Gre za klasično muzejsko razstavo eksponatov, ki so bili najdeni v Ljubljanici, ter za zgodovinski pregled razvoja Vrhnike v navezavi na Ljubljanico (mimogrede: večkrat slišim, da razstavljamo smeti, ker zadnji del razstave vsebuje kanalizacijske cevi, straniščne školjke in zabojnike s smetmi). Za ureditev objekta in razstave (vključen delež nakupa stavbe, energetske sanacije in zunanje ureditve) je bilo namenjenih več kot dva milijona evrov. Občina je prispevala približno polovico. Za vsako obratovalno leto razstavišča bo občina - če bo stanje tako kot trenutno je -, namenila dodatnih 100.000,00 evrov oziroma 80.000,00 evrov. Ko je občinski svet sprejemal odločitev o izgradnji, nam je bilo v investicijski dokumentaciji predstavljeno, da bo občina pri ureditvi razstave participi-rala samo dobrih 60.000,00 evrov, pri kritju letnih stroškov pa okoli 20.000,00 evrov. Če bi svetniki poznali prave številke, menim, da ne bi šli v takšno zgodbo. Sprašujem se, če smo res tako bogata občina, da se gremo tako drago investicijo, ki nas bo za nameček še letno zelo drago stala. Mar ne bi bilo smotrneje vlagati v objekte, ki bi najprej služili nam - Vrh-ničanom? Eno izmed takšnih je kopališče. Poglejmo recimo Radlje ob Dravi, katerih kopališče sem obiskal poleti. Občina, ki šteje dobrih šest tisoč prebivalcev (Vrhnika jih ima dobrih 16.600), je pred dvema letoma zgradila novo kopališče - naravni bazen, kar pomeni, da se voda čisti s pomočjo rastlin in peščenih filtrov. Poleg bazena so zgradili garderobe, lokal, postavili tobogan, uredili pomole, plažo ... Zanj je občina odštela 1,26 mio evrov, od katerega ji je skoraj tričetrt primaknila Evropa (800.000,00 evrov). Obratovalne stroške poravnajo z vstopnino. Prepričan sem, da bi občani, če bi imeli možnost, izbrali kopališče in ne muzeja. Z razliko do cene muzeja pa bi lahko naredili nov garderobni objekt s skladišči in lokalom v Športnem parku Vrhnika. Vrhnika, ki je skoraj trikrat večja od Radelj ob Dravi, si zasluži kopališče, kjer bi lahko preživljali del naših počitnic. Prepričan sem tudi, da bi kopališče v kombinaciji z avtokampom privabilo več turistov kot Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Daniel Cukjati, občinski svetnik SDS Vrhnika Uspešna zbiralna akcija starega papirja V soboto, 21. 10. 2017, smo skavti z Vrhnike organizirali zbiralno akcijo starega papirja; zbrali smo ga 8,5 tone. Denar, ki smo ga pri tem pridobili, bo namenjen za financiranje dogodkov, ki bodo povezani z letošnjim dvajsetim letom obstoja skavtov na Vrhniki. Naslednja skavtska zbiralna akcija starega papirja nas čaka spomladi v aprilu. Še enkrat hvala vsem za pripeljani papir. Argonavti - skavti z Vrhnike PREJELI SMO SDS Referendum proti Pahorju ni uspel Tak je bil naslov prispevka Klemena Košaka v Dnevniku dan po predsedniških volitvah. Glede na to, kaj se je dogajalo, posebno pa na zakulisnih spletnih straneh, bi jaz članek poimenoval Atentat na Pahorja ni uspel. V nadaljevanju članka avtor povabi različne politične analitike, naj povedo svoje mnenje o predsedniških volitvah. Da upravičim svoj naslov članka Atentat na Pahorja ni uspel: dr. Dimitrij Rupel naj mi ne zameri, bom povzel njegove besede v Dnevniku, in sicer »v nekaterih skrajnih krogih si je Pahor neupravičeno prislužil sloves konservativnega politika, zato so ti skrajni krogi mrzlično iskali vzvod, s katerim bi se Pahorja znebili«. Ta vzvod so našli v Kamniku in zanj naročili splošno mobilizacijo. Prepričan sem, da kandidat za predsednika RS Marjan Šarec ni vedel, da je nehote postal vzvod skrajnežev, kot jih imenuje dr. Rupel. Res je, bila je splošna mobilizacija. Kdo je mobiliziral in kdo je mobiliziranec - to je bistveno vprašanje. Kot vemo, je to vojaški izraz. Je kdo pri tem izkoristil veterane vojne za Slovenijo, se tudi sprašujem. Kar tako počez, brez osnove, sem namreč dobival na domači e-naslov številna ostra sporočila proti Pahorju in za Šarca. Vsi vemo, da so bila soočenja obeh kandidatov v drugem krogu naporna, vendar kulturna. Ali bomo kdaj izvedeli, kdo je mobiliziral mobiliziran-ce, da bi preprečili ponovno izvolitev Pahorja za predsednika? Verjetno nikoli, si pa lahko mislimo; no, vsaj jaz si mislim. Je pa odločno in učinkovito mobiliziral svojo vojsko Karel Erjavec in s svojim učinkovitim »orožjem« in podporo »svojih« upokojencev spravil aktualnega predsednika iz zagate. Vid Drašček, Vrhnika N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gasilci s Stare Vrhnike so se predstavili To se zgodi, ko vlijemo vodo v goreče olje. Stara Vrhnika, 28. oktober - Oktober je mesec požarne varnosti in skoraj ni gasilskega društva, ki ne bi v tem mesecu za en dan odprl svojih vrat javnosti. Starovrhniški gasilci pri tem niso nobena izjema, je pa predstavitev njihovih dejavnosti verjetno za gledalce med zanimivejšimi, ker so specialisti za tehnično reševanje. Tako tudi tokrat niso razočarali, saj so na ploščadi pred opuščeno vojašnico pripravili več delovnih točk z nazornimi predstavitvami, kako ukrepajo v različnih nesrečah. Med drugim so predstavili, kakšen eksploziven plamen izzove voda, ki jo zlijemo na goreče olje - česar seveda ne smemo storiti, pač pa poskušamo požar zadušiti s pokrovko, vlažno krpo ali čim podobnim. Prikazali so tehnično reševanje iz avtomobilskega trka, ki je zaradi obsežnosti terjal od gasil-cev-reševalcev zelo premišljen pristop. Občinstvo se je lahko seznanilo z gašenjem gorečega avtomobila in televizije. Organizator je dogajanje popestril s strokovnimi komentarji. Nekatere delovne postaje so bile interaktivne in so se vanje lahko vključili tudi mimoidoči, na primer pri temeljnih postopkih oživljanja ali gašenju televizije. Predstavila se je tudi Gorska reševalna služba, ki je med drugim med drevesa napela vrv in omogočila nekakšno »zip line«, ki je navduševala predvsem najmlajše obiskovalce. Zanimivo je bilo prisluhniti tudi enoti potapljačev, ki delujejo znotraj PGD Stara Vrhnika, njihov najbolj razpoznaven znak pa je velik gumenjak, kiso ga, kot smo slišali, že uporabil v intervenciji. Skratka: veliko se je dogajalo, obiskovalci so svojo radovednost lahko potešili na različne načine in nenazadnje: organizator je poskrbel tudi za lačne želodce in suha grla. Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika poleg gasilskih društev z Verda in Vrhnike tvori osrednjo gasilsko enoto na območju Občine Vrhnika. Še več, društvo je lani postalo enota širšega pomena, kar pomeni, da opravlja tudi vse intervencije tehničnega reševanja na območju med Brezovico in Logatcem. Zato morajo biti dobro tehnično opremljeni in strokovno poučeni. Ob koncu leta se bo število intervencij, ki jih bodo opravili letos, gibalo okoli sto. Gašper Tominc, foto: GT Mesec požarne varnosti v Bevkah Pogosto se zgodi, da v primeru požara, nesreče ali potrebe po nudenju medicinske pomoči interventna vozila ne morejo pripeljati do vhoda v stavbo ali vsaj njegovo bližino. Na intervencijskih poteh in za to označenih površinah, ki so namenjena gasilcem, so parkirana ali ustavljena vozila. Nanje so postavljene ovire (zapornice, zaporni količki, zabojniki za smeti, cvetlična korita ...). Dovozne poti so preozke ali imajo neprimerne zavoje. Hitro posredovanje reševalcev je tako lahko onemogočeno. Zato je tema letošnjega meseca požarne varnosti namenjena intervencijskim površinam. Gasilci smo skušali tematiko približati tudi otrokom. Člani PGD Bevke in tov. Franjo Čre- tnik iz PGD Verd smo v sredini oktobra obiskali vrtec Rosika. Otrokom smo predstavili delo in opremo gasilca. Ponovili smo, kako se je treba obnašati, če v vrtcu nastane požar ali druga nesreča. Vzgojiteljice so se preizkusile v rokovanju z ga-silnikom. Teoretičnemu delu je sledila praktična vaja evakuacije in za zaključek še ogled pravega gasilskega tovornjaka. Vse skupine bevškega vrtca so se letos odločile podrobneje spoznati, kdo pravzaprav je gasilec in s čim se ukvarja. Zato se intenzivno sezna- njajo z gasilsko opremo, orodjem in vozilom. Da bi njihovo raziskovanje potekalo bolje, so naše društvo obiskali še enkrat. Tokrat z namenom, da bi zelo natančno pregledali gasilski tovornjak z vseh strani ter se podrobneje seznanili z njegovo opremo. Na številna vprašanja otrok in vzgojiteljic je odgovarjal poveljnik Andrej Keršmanc. Vaja evakuacije v šoli je potekala pod nadzorom ga. Nataše Čož, svetovalke za zaščito in reševanje Občine Vrhnika. Skupaj smo preverili, če je vse tako, kot mora biti, in ugotovili, da so otroci in osebje šole dobro seznanjeni s postopki ukrepanja v primeru požara. Za lažjo obnovitev in dopolnitev teoretičnega znanja je poskrbel tov. Marko Perko, za praktičen dal pa operativni ga- silci PGD Bevke. Mesec, ki je letos namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu prostih intervencijskih površin, je zelo kratek. Upam, da smo vsi skupaj uspeli ozavestiti, da je treba upoštevati talne oznake in prometne znake, s katerimi so označene take površine. Le-te morajo biti očiščene snega, grmovja, večjih vej ... Zabojniki za smeti morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo dovozov in dostopov. Količki, cvetlična korita in druge ovire ne sodijo na površine, namenjene postavitvi gasilskih vozil in opreme. Če bomo upoštevali navodila, bo delo gasilca hitrejše, lažje in učinkovitejše. To pa si (upam, da) želimo vsi. Andreja Lenarčič, predsednica PGD Bevke Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč V petek, 17. novembra, smo se člani ZŠAM Vrhnika srečali na spominski slovesnosti v spomin vsem žrtvam, ki so izgubile življenje v prometnih nesrečah. Spomnimo se tudi vseh svojcev in ponesrečenih v prometu, ki se iz dneva v dan soočajo z bolečino. Dejstvo je, da smo mi tisti, ki lahko vplivamo na ravnanje v cestnem prometu in poskrbimo, da žrtev na cestah ne bi bilo. Ozaveščanje in skrb za varnost sta v naših rokah, čeprav se tega vsi pre- malo zavedamo. Varnost, pozornost, koncentracija nam morajo biti vodilo na cestah. Vzgajanje mladih, naših otrok - predvsem z dobrim zgledom in pogovorom o posledicah neodgovornih ravnanj v prometu - je odgovornost staršev, vzgojiteljev, učiteljev, celotne javnosti in strokovnjakov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomagajo k ozaveščanju. Tudi letos je prireditev potekala pod okriljem Zavoda varna pot pod sloganom V poklon življenju. Letošnja mednarodna aktivnost je poziv k zmanjšanju števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah za 50 % do leta 2020. Ob 17. uri smo se člani zbrali v prostorih podjetja Trans Feliks, d. o. o., na Lesnem Brdu. Zgodovino podjetja in prostore, v katerih imajo različne tran-sportno-logistične dejavnosti, je predstavil direktor podjetja, g. Boštjan Jelnikar. Podjetje je leta 1980 ustanovil Boštjanov oče, g. Feliks Jelnikar, ki je imel takrat transportno podjetje Trans Felix. Dandanes se podjetje lahko pohvali z bogato ponudbo v trgovini z rezervnimi deli za tovorna in dostavna vozila, nudijo servis tovornih vozil, av-topralnico za tovorna vozila, avtooptiko, opravljajo ličarska dela, transportne storitve in računalniške storitve. Po uvodnem sprehodu po podjetju je zbrane nagovoril tudi predsednik ZŠAM Vrhnika, g. Franjo Čretnik. Zbranim je predstavil namen obeleževanja svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč, povedal je nekaj statističnih podatkov glede smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na cestah umre približno 1,24 milijona ljudi. Po podatkih Evropske komisije je na cestah v EU leta 2016 umrlo v povprečju 51 ljudi na milijon prebivalcev, 135.000 pa je bilo hudo telesno poškodovanih. Slovenske ceste so od leta 1991 do 2016 terjale 7224 življenj. V tem obdobju se je hudo telesno poškodovalo 281.437 ljudi. Lani je na slovenskih cestah umrlo 130 oseb, letos pa 96. Na koncu je predsednik predstavil prometno strategijo v Občini Vrhnika, ki naj bi v prihodnje pripomogla k boljši pretočnosti prometa skozi Vrhniko in omogočila prijaznejše poti tudi kolesarjem in pešcem. Nato je sledil nagovor policista PP Vrhnika, g. Andreja Majcna. Povedal je nekaj informacij o prometnih nesrečah na Vrhniki. Letos nesreč s smrtnim izidom v naši občini še ni bilo. Po prireditvi smo se skupaj odpravili prižgat sveče ob cesti na Lesnem Brdu, kjer je pred nekaj leti ugasnilo življenje motorista. Po končani slovesnosti je sledilo druženje članov ZŠAM Vrhnika in zaposlenih. Na tem mestu se zahvaljujemo direktorju podjetja Trans Feliks, g. Boštjanu Jelnikarju, za voden ogled podjetja ter za pogostitev, ki ga je organiziral skupaj s podjetjem AS Kenda, d. o. o. Anita Čretnik, tajnica ZŠAM Vrhnika N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Izkazana hvaležnost stanovskim kolegom Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Člani ZŠAM Vrhnika se na prav poseben način vsako leto spomnimo pokojnih članov našega združenja. To je dan, ko obujamo spomine na dogodke, ki so se nam vtisnili v spomin, in na člane, ki so s svojim dolgoletnim delom pustili globok pečat v naši stanovski organizaciji. V petek, 27. oktobra, smo jih obiskali na njihovih grobovih, se jih spominjali in jim poklonili nagelj v znamenje spoštovanja. Letos smo obiskali pokopališča na Vrhniki, Verdu, v Borovnici, Sinji Gori- ci, na Logu, v Blatni Brezovici in na Stari Vrhniki. Tudi letos smo se poklonili našemu dolgoletnemu prijatelju in članu ZŠAM Dolomiti, gospodu Stanetu Žerovniku, ki počiva na Viču. Nismo pozabili tudi na našega Ivana Cankarja. Pred njegovim spomenikom smo obeležili tudi spomin na vse naše pokojne člane združenja, ki niso pokopani na omenjenih pokopališčih in so razkropljeni drugod po Sloveniji. Na dan mrtvih, 1. novembra, smo z društvenim praporom in praporščakom, g. Tonetom Tomšičem, sodelovali na ko-memoraciji pri spomeniku padlim borcem na Drči in se v znamenje spoštovanja poklonili tudi njim . Pokojnim članom so se poklonili: ga. Marina Šraj, ga. Marija Zemljič, g. Slavko Jereb, g. Karol Jurjevčič, g. Janez Šu-štaršič, g. Dušan Rodošek, g. Nace Jerina, g. Tone Tomšič in g. Ignac Zemljič. Besedilo in Joto: predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik Ogled Bobrove poti Blatna Brezovica, 4. november - V mojih otroških in mladostnih letih sva s staro mamo hodili na njivo v najemu »na Mah«, tik pred Blatno Brezovico. Hodili sva peš in spominjam se, da je imela črna barjanska zemlja prav poseben vonj. Takrat je bilo življenje na vasi precej manj privlačno kot dandanašnji. Sprehod čez urejeno vas Blatna Brezovica do cerkvice sv. Jakoba, pa okoli osamelca, je resnično vsakokratno doživetje. Z vrha hriba, pri kozolcih, se pogled odpre na okoliške vasi, hribe, Barje ... V času sončnega zahoda so trenutki doživljanja barv še posebno navdušujoči! Po osamelcu navzdol se spuščajo travniki, njive zlatorumenih sončnic, vijoličnega maka, v vetru valovi žito ...Do vznožja hriba je zemlja rjava in rodovitna. V zadnjih letih je krajevna skupnost vložila v razvoj kraja precej svojega dela in sredstev za uresničitev postavljenih ciljev; poleg športnega parka in otroškega igrišča je kraj dobil še s tablami označeno Bobrovo pot. Posebno doživetje je ogled poti z gospodom Milanom Se-lanom, ki je projekt zasnoval in izdelal. Table so opremljene s fotografijami in opisi posameznih območij, pomembnih v preteklosti, ali pa prikazujejo živali in rastline, ki jih lahko opazujemo med sprehodom. Ker je bila Bobrova pot že predstavljena v prejšnji številki Našega časopisa, ne bom vsega ponavljala, želim le sporočiti, da smo člani DLNON in naši prijatelji izvedeli veliko zanimivega o življenju ljudi skozi čas od mostiščarjev do današnjih dni na tem koščku lepe domovine. V imenu DLNON se zahvaljujem gospodu Branku Skubi-cu in Janezu Gostiši za prisrčen sprejem, kavico in piškote, s katerimi sta nas pričakala na cilju Bobrove poti v športnem parku. Gospodu Milanu Selanu pa velika hvala za trud, ki ga je vložil za prepoznavnost še enega bisera na Barju. Metka Paškulin Izlet po Notranjski Člani Društva ljubiteljev narave in običajev Notranjske smo za letošnji izlet izbrali potepanje po Notranjski. Sončna sobota, 14. oktobra, je bila kot naročena za spoznavanje krajev in lepot v naši soseščini. Ob 10. uri smo se iz zamegljene Vrhnike odpeljali proti Cerknici, kjer nas je pozdravilo toplo jesensko sonce. Najprej smo si ogledali maketo Cerkniškega jezera, avtorsko delo Vekoslava Kebeta. Maketa je odraz poznavanja podrobnosti naravnih zakonitosti presihajo-čega jezera. Gospod Kebe izdeluje tudi drevake, s katerimi se poda na vodo. Po ogledu muzeja smo se odpeljali do jezera, kjer smo popili kavico in občudovali pokrajino. Za naslednjo postajo smo izbrali Bloško jezero, ki leži ob naselju Volčje in je umetnega nastanka - zajezitve izvira pod pobočjem Ogrnika. Urejeno kopališče privablja številne domače in tuje izletnike, v lesenih hišicah pa gostje lahko tudi prespijo. Počitniško naselje je pred štirimi leti ustvarila družina Lah; vse so izdelali sami iz lesa, ki so ga dobili v okoliških gozdovih. Glamping sestavlja šest majhnih lesenih hišk in ena večja s sobami. Ročno so izdelali igrala, mize, klopi, živali ... Blizu vasi Lužarji na severni strani Bloške planote izvira Iška, ki teče skozi Ig proti Ljubljanskem barju. V zgornjem toku v njej živijo postrvi in raki koščaki. V bližini Blok se dviga hrib Bradatka, ki je poraščen z gozdom. Desetletje pred drugo svetovno vojno, ko so njena pobočja prekrivali travniki, pa je bila Bradatka vzletišče za jadralna letala. Na Blokah je namreč delovala šola jadralnega letenja. Naslednji biser na naši poti je bil grad Snežnik. Obnovljeno pročelje in ohranjena izvirna notranjost očarata vsakega obiskovalca. Na posestvu je za časa kneza Jurija Schonburga od leta 1869 do 1875 delovala prva slovenska gozdarska šola. Graščak Jurij je najel najboljše strokovnjake za gospodarjenje z gozdnim bogastvom; postavil je parno žago in okoliškim prebivalcem omogočil, da so imeli zaslužek. Park, ki se razprostira okoli gradu, je negovan, zasajen z drevoredi in urejenimi potmi - popoln užitek za oči in dušo. Nepotešeni so bili samo še naši želodčki; napolnili smo jih v gostilni pri Stani v Žerovnici. Zadovoljni in polni vtisov smo se v večernih urah vrnili domov. Metka Paškulin Pot srca V začetku novembra smo z velikodušno podporo Jeklarne na Vrhniki (Rok Kržič) in mojo prostovoljno udeležbo uspešno izpeljali neprofitni projekt Pot srca -spoznavanje sebe. Znotraj štirinajstih dni sem izvajala brezplačne terapije reiki. Projekt je bil usmerjen na območje Vrhnike in bližnje okolice z namenom podpreti posameznika na njegovi notranji poti. Večina udeleženk je bilo ženskega spola. Hvala Vam! Radosti me, če je v tem obdobju vsaj katera izmed vas uspela slišati svoj notranji sveti prostor brez vpletanja uma. Slišati notranji klic in se nanj odzvati, je največ, kar lahko naredimo v tem hitrem svetu. Dovoliti si, da poleg vseh obveznosti in dolžnosti, ki jih terja sodobna družba, namenimo čas tudi notranji tišini, svoji nežni, a predani naravi. Svoji ženstvenosti in lastni kreativnosti, ki ni vezana na nič zunanjega. Lepo je, ko si upaš, lepo, ko izstopiš iz množice in si rečeš: 'Jaz želim drugače.' Lepo je, ko si daš vse to, kar ti pripada. To brezmejno ljubezen, ki jo v dnevnem hitenju ne uspemo začutiti. Lepo je, ko si, ko si zaupaš, ko daš vse od sebe in veš, da je zate poskrbljeno. Vesolje je polno ljubezni, polno dajanja. Samo sprejmi. Samo ta trenutek odmisli svoje misli in pričakovanja. Samo za trenutek postani prazen. Odpri se in sprejmi. Še enkrat hvala vsem, ki pripomorete, da je svet toplejši, pristnejši in bolj razumevajoč. Jaz pa nadaljujem raziskovati, ohranjati in širiti Pot srca. Za nadaljnje terapije naravnega zdravljenja, pogovore in podporo sem dosegljiva na 031 697 133. Vse lepo! Sabina Mai N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na obisku pri gasilcih Na OŠ Ivana Cankarja deluje na Podružnični šoli s prilagojenim programom že deset let interesna dejavnost Potovanje skozi čas. V okviru interesne dejavnosti se peš podajamo na tematske pohode, na katerih spoznavamo zanimivosti iz preteklosti in sedanjosti našega ter okoliških krajev, bogatih s kulturnozgo- dovinsko dediščino. Novembra smo »potovali » v prazgodovino. Človekov, lahko bi rekli, kar prvi izum, je bil ogen, ki je že v davni preteklosti človeka grel, ščitil ga je pred divjimi živalmi, osve- tljeval je jame, ob ognjišču so se ljudje zbirali in si verjetno urili spretnosti sporočanja. Če je ogenj postal nevaren, so zagotovo bežali pred njim. Kako pa je dandanes z ognjem? Na našem pohodu smo z učenci ugotavljali, da ogenj tudi nas greje, ob tabornem ognju nas lahko povezuje ob petju pesmi, na odprtem ognju si lahko pečemo koruzo ... Če pa se nenadzorovano širi, nastane požar in takrat najprej pomislimo na gasilce. Da bi videli, kaj delajo gasilci in kaj dandanes uporabljajo pri gašenju in pri nesrečah, smo si v petek, 10. 11. 2017, na našem pohodu ogledali gasilsko enoto v Verdu. G. Franjo Čretnik nam je s svojim pomočnikom Andražem predstavil gasilsko postajo, vozila in opremo. Spoznali smo, kaj gasilci prostovoljci uporabljajo za reševanje ponesrečencev, opremo prve pomoči, napravo AED in seveda veliko gasilsko vozilo, ki skriva veliko zanimivih pripomočkov za gašenje in orodij, ki jih uporabljajo za odstranjevanje predmetov na kraju požara ali nesreče. Poskusili smo gasiti z malo gasilsko cevjo in ugotovili, da ni tako preprosto, saj je pritisk vode kar močan in treba je imeti močne mišice, da sploh lahko ohranimo ravno -težje in usmerimo curek vode v pravo smer. Zanimivo je bilo spoznati, kako poteka delo gasilca od trenutka, ko ga pokličejo na intervencijo, do takrat, ko se vrne v garderobo. Učenci so z veseljem poskusili dobesedno stopiti v škornje gasilca Franja. Kakšno doživetje je bilo imeti na sebi pravo gasilsko obleko in celo pravo gasilsko čelado! Je bil to čas za fotografije bodočih gasilcev, kdove?!, Nastala je tudi ena prava gasilska. Hvala g. Franju Čretniku in PGD Verd, da smo lahko spoznali veliko novega. Nataša Beden Tretjič na pohodu po obronkih Podlipske doline 7. oktober 2017 - Sveže sobotno jutro je obetalo lep dan. Sončni žarki so zlatili gozdove smreških brežin, na ravnicah se je srebrno lesketala jutranja rosa, listi pod krošnjami dreves so šelesteli in poplesavali v ritmu vetra, modro nebo pa so preletavale ptice in se oglašale. Podoba narave je bila popolna in navdihujoča. Lepšega dne si ne bi mogli izbrati za pohod. Ob 8. uri smo se dobili pri gasilskem domu v Podlipi (n.v. 347 m). Dolina je bila zavita v gosto belo meglo, kar pa ni odvrnilo pohodnikov, saj se nas je zbralo kar 32. Letos smo se odločili za smer pohoda iz Podlipe proti Podpesku. Podali smo se po asfaltni cesti in se po blagem klancu vzpenjali do kmetije Rihar, ki nas je pričakala v soncu. Korak smo upočasnili pri kapelicah U Pleč in občudovali podobo nastajajočega dne; belina megle je ostala za nami, obdajali so nas mir in jesensko obarvani gozdovi, odeti z modrino neba. Po makadamski poti, prekriti z listjem in kostanji, smo prišli do lovske koče LD Rovte. Tam smo si ogledali nasad ameriških borovcev - duglazij in rdečo bukev. Skozi senčni gozd smo pohod nadaljevali do najstarejše kmetije Smrekarjevih, kjer so našo pozornost pritegnili lepo ohranjeni elementi stavbne arhitekture na pročelju hiše. Ob cerkvi Marijinega vnebovzetja (n.v. 708 m) smo naredili daljši postanek in se razgledali po okolici, kjer se odpre prelep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, Ljubljansko barje, Zasavje in Notranjsko hribovje. Pri do- ločitvi posameznih vrhov nam je bila v pomoč plošča z vrisanimi smermi gora. S pomočjo turističnoinformativnih tabel smo se seznanili z zgodovinskimi podatki cerkve, Rusove kapelice ter zavarovane lipe, ki je naravni spomenik. Pot smo nadaljevali mimo znamenite romarske kapelice na kalu in se spustili do Malovrhovih, kjer hranijo etnološko zbirko predmetov, ki so jih nekoč domačini uporabljali pri zunanjih in obrtniških delih ter v gospodinjstvu. Ogledali smo si še stare učbenike, zbirko kovancev ter slik in druge predmete. Mimo rastišč blagajevega vol- čina, samijskih travnikov čez Čemšič smo prišli do Celarske kmetije, kjer so nam domači gostitelji pripravili tople in hladne napitke ter bogat prigrizek z dobrotami iz domače shrambe in krušne peči. Dobro okrepčani smo se skozi Kajndol spustili na izhodiščno mesto v Podlipi. Pot, dolgo 15 km, smo vključno s postanki prehodili v šestih urah. Nekoliko utrujeni, a prepričani, da se bomo ob letu osorej zopet srečali na pohodu po obronkih Podlipske doline, smo se zadovoljni razšli. Sonja Malovrh OŠ Antona Martina Slomška Obeležili dan slovenske hrane Vlada Republike Slovenije je leta 2012 razglasila dan slovenske hrane. Od takrat ga obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Temu, že kar vseslovenskemu gibanju, smo se v petek, 17. 11. 2017, ponovno pridružili tudi na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika. Posebno pozornost smo namenili poznavanju slovenskih avtohtonih jedi, zdravemu načinu prehranjevanja, ki vključuje tudi zajtrk in še oskrbi z lokalno pridelano hrano, ki je najprimernejša za naše uživanje. S tem pa pripomoremo tudi h krajšim oskrbovalnim verigam in k manjšemu onesnaževanju okolja. »Jabolko na dan prežene zdravnika stran« je pregovor, ki ga prav gotovo pozna vsak od nas. Jabolko pa ni edino živilo, ki smo mu v petek namenili večjo pozornost. Na ta dan smo se na naši šoli ponovno priključili projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je na državni ravni potekal z roko v roki z dnevom slovenske hrane. Na šolskem jedilniku so takrat poleg jabolk bili še ržen kruh, med, maslo in mleko. Vsa našteta živila so bila od lokalnih pridelovalcev. Tradicionalni slovenski hrani pa smo namenili mesto tudi pri kosilu, kjer so nam kuharji postregli z joto in miškami ali fritula-mi, za popoldansko malico pa z rženimi žemljami in kislim mlekom. Učencem naše šole pa te jedi niso tuje, saj jih pogosto vključujemo v šolski jedilnik in so tudi dobro sprejete. Vesna Jurač N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Dragi naši in vsi, ki berete naš kotiček Bliža se konec leta, zato je tudi več dela povsod, pa tudi pri nas. Na seji UO smo pregledali, kaj vse smo že postorili; še posebno smo se čudili poročilu koordinatorke projekta Starejši za starejše, ki je naštela vse aktivnosti. Če zapišem samo, da so prostovoljke obiskale več kot 700 starejših do konca oktobra letos. Si predstavljate čas, ki ga razdajajo v zadovoljstvo obiskanih in obiskovalk! In koliko zgodb prinesejo domov, jih predelujejo in iščejo rešitve, tudi na srečanjih z odgovornimi v Domu upokojencev, na Centru za socialno delo in v patronaži. Vse za ustreznejše preživljanje tretjega življenjskega obdobja! Članice in člani UO so se seznanili tudi z letošnjo humanitarno dejavnostjo, saj so v socialni komisiji pripravili enkrat 30 humanitarnih paketov, drugič pa 50, težkih kar po 18 kg, in jih razdelili pomoči potrebnim, diskretno po domovih. Komisija za izlete in družabna srečanja je več kot zadovoljivo pripravila aktivnosti po programu, kar so potrdili tudi odziv udeležencev in številne pohvale, ki so jih izrekali. Komisija za kulturno dejavnost leto pripravlja različne prireditve (razstave, recitale, pevski zbor redno vadi, klekljanje, ročna dela ...). Do konca leta pa bomo pripravili še darilne pakete za obiske (460!) , izdelali 500 čestitk in pripravili prednovoletno srečanje. Konec novembra, 30. 11., bomo ob 16.00 organizirali že drugo izobraževanje o uporabi de-fibrilatorja. Vabljeni! Veliko je še drobnih del, med njimi zaključevanje članarine, ki je nekateri še niso poravnali, pa inventura ... Veliko je še takih del, ki jih težko naštevamo, a so za uspešno delovanje društva ravno tako pomembne. Pohodniške skupine bodo pripravile programe pohodov za naslednje leto, pripravili bomo koledarček glavnih aktivnosti za leto 2018 in še in še . Člani in članice UO so izrekli vsem, ki kakorkoli s svojim prostovoljstvom prispevajo, da poteka toliko dejavnosti, zahvalo in čestitke. Vabimo nove upokojence, da se oglasite v naših prostorih in se pozanimate, kaj bi lahko počeli, pa tudi vse preostale, da pridete kdaj v pisarno in morda predlagate kaj novega, kar bi bilo zanimivo še za druge. Pa nasvidenje! Za UO Elica Brelih Svizci na Mirni gori Vsak tretji četrtek v mesecu se Svizci odpravimo na pohod po naši lepi domovini. Oktobra je bila na vrsti Mirna gora na obrobju Kočevskega roga. Že ob jutranjem zbiranju v temi se je nakazoval lep sončen dan, ki nas je spremljal na vsej poti. Posebno čudovita je bila vožnja po dolini reke Krke v megličasti rumeni svetlobi jesenskega jutra. Med bližanjem cilju nam je naša vodnica Sonja pripovedovala o zgodovini tamkajšnjih krajev. Najbolj so to območje zaznamovali nemški naseljenci, ki so jih v 14. stoletju tod naselili Ortenburžani; imenovali so se Kočevarji. Preživljali so se s kmetovanjem, gozdarstvom in suhorobarstvom. Tu so ostali vse do leta 1941, ko se jih je večina prostovoljno preselila v v Posavje Okrogli jubileji v novembru Elizabeta Molk, Petkovškova ul., Vrhnika (1924) Stana Topolovec, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Ljudmila Selman, Ljubljana (1926) Slavka Šventner, Dom upokojencev Vrhnika (1932) Leopolda Debevec, Čuža, Vrhnika (1937) Ivanka Petrovič, Kotnikova c., Vrhnika (1937) Nada Grampovčan, Stara c., Vrhnika (1937) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so novembra praznovali rojstni dan. FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Vsak zadnji četrtek v mesecu, ob 10. uri. PflSUKB ]RZEJA WAJ0E Četrtek, 28. 12. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR PASLIKA Zgodba avantgardnega slikarja Wtedystawa Strzeminskega, ki v povojni Poljski ni klonil pod pritiski komunističnega režima in zahtevo, da mora umetnik ustvarjati v jeziku socialističnega realizma. Sloviti poljski slikar je po vojni delal kot profesor na akademiji likovnih umetnosti. V očeh študentov je bil mesija modernističnega slikarstva, toda vodilni na univerzi in kulturnem ministrstvu so bili drugačnega mnenja. V nasprotju z umetniki, ki so zvesto služili obvezni doktrini socialističnega realizma in izpolnjevali partijske cilje, Strzeminskega ni bil pripravljen kompromitirati svoje umetnosti. Tragične posledice boja za umetniško svobodo so kljubovalnega slikarja počasi, a neizbežno vodile v propad. Poslednji film lani preminulega velikana poljske kinematografije, Andrzeja Wajde, o vlogi umetnosti in pomenu svobode izražanja. Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si in Posotelje. Dandanes vidimo le še posamezne ruševine njihovih domovanj. Pohod smo začeli v kraju Vrčice, si spotoma ogledali staro kočevarsko pokopališče ob cerkvici sv. Ilije, nadaljevali pot skozi vasico Planina, potem pa se po gozdni učni poti povzpeli do našega cilja. Med potjo smo opazovali jesensko obarvan gozd, lične tablice z imeni dreves in drugega rastlinja, brodili po suhem listju in po skoraj treh urah prispeli do Planinskega doma na Mirni gori. Malo smo se razgledali proti Beli krajini in Hrvaški, se okrepčali z dobrim ričetom, nato pa se po cesti vrnili do Planine, kjer nas je čakal avtobus. Prijetno smo preživeli topel jesenski dan in se polni lepih vtisov odpeljali proti domu. Besedilo: Metka Grom, fotografija: Sonja Zalar Bizjak Po kostanj in na martinovo v Slovensko Bistrico Za letošnje martinovanje smo izbrali okolico Slovenske Bistrice. Poleg zabavnega dela sta bila v naš program zajeta tudi obisk gradu Slovenska Bistrica in ogled zbirke šivalnih strojev na Križnem vrhu. Na območju Slov. Bistrice je zagotovo najpomembnejši kulturnozgodovinski objekt prav grad. V prvih pisnih virih ga omenjajo že leta 1313. Kasneje je bil prvotni grad porušen in spet pozidan na novo. Po prezidavah je dobival podobo renesančnega dvorca, zlasti po letu 1717, ko so postali lastniki Attemsi. Skupaj s parkom je lep primer baročne celote. Krasijo ga viteška dvora- Sončki na Kompoteli Na tokratni »Sončkov« torek smo začeli s hojo na pašni planini Jezerca na Krvavcu. Ob zložni hoji smo vstopili v gozd in se dvigali in spuščali po razgibanem kraškem terenu vse do sedelca Huda vrata, kjer se je pot naenkrat spustila in nas čez čas popeljala na nov greben, od koder se je odprla planina Koren s pastirskim stanom in razglediščem na okoliška hribovja, ki so štrlela iz meglic Ljubljanske kotline. Področje rušja se je širilo visoko na vrhove, Kompotela pa se je skrivala za zatrepom planine, zato smo šli naprej po kamniti stezi med rušjem, ki se je razraščalo tudi v erodirane skalne gmote Košutne. Zagrizli smo se še v zadnjo strmino do razpotja s smernimi tablami in levo po stezi nenadoma dosegli vrh Kompotele (1989 m). Znašli smo se nad njenimi prepadnimi stenami, med razgledi, od katerih se na, poslikano stopnišče in kapela. Zdaj je grad osrednje mestno središče in kulturni spomenik državnega pomena. V njem so stalne razstave in dogajajo se razne prireditve. Ob cesti proti Poljčanam v Križnem vrhu smo obiskali zasebnega zbiratelja šivalnih strojev. Gospod Babič ima zbirko 270 primerkov šivalnih strojev, kar 75 proizvajalcev in vsi delujejo. Zanimivo! »Navdihuje nas harmonija narave, svojim gostom poskušamo pričarati kulinariko, neokrnjeno naravo in jim nudimo različne športne aktivnosti.« Tako so zapisali Iršičevi za promocijo svoje turistične dejavnosti. Vrhniški upokojenci to zagotovo potrdimo, kajti bili smo prijetno presenečeni nad vsem. Dobra hrana in vse, kar sodi zraven, ter lepo urejena okolica. Za ples je poskrbel Jani Pirš, lep in topel oktobrski dan pa je bil še za dodatno popestritev. Zapisala Ivanka S. zvrti v glavi, pa ne od višine, ampak od vsega, kar so nam razkrili vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp z dolino Kamniške Bistrice spodaj, vrhovi Krvavca s Kalškim grebenom in Julijci s Triglavom v ozadju. Zdelo se je, da je vse na dosegu roke, pa vendar je bilo daleč, a srce je imelo moč, da je vse objelo in čutilo. V gorah je mogoče čutiti podobno. Posedli smo naokoli, srkali vase belino sten in melišč, dihali vonj po rušju in šteli kavke, ki so krožile, da bodo pojedle, kar smo nadrobili. Vračali smo se po isti poti in nismo hiteli. Bilo je toplo in sonce se je prijelo kože, da sem se krasno počutila v svoji koži. Bila je ravno prav debela, a dovolj tanka, da sem zaznala, ko je sonce grelo in v meni talilo balast iz doline. Zadnje korake navzdol sem skoraj tekla; bili so lahkotni, kot da nimam za seboj pet ur čiste hoje. Verjetno je bil razlog tudi veter, ki se ni ujel samo v jadra jadralnemu padalu visoko nad mano. Marija Dolinar, fotografija Tatjana Rodošek N aŠ Občina Vrhnika 27. november 2017^» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Dvodnevni izlet Zimzelenih, Barjanov in dveh Sončkov na Prehodavce po Dolini Triglavskih jezer V zgodnjih jutranjih urah smo čakali prihod avtobusa. Glede na število prijavljenih sta prispeli dve manjši vozili. Udobno smo se pripeljali do Planine Blato. Tam so nas «skipali« in nam zaželeli varen korak. Oprtane s težkimi nahrbtniki sta nas vodnika Milan in Frenk usmerila proti Planini pri Jezeru. Tisti del poti je bil v kombinaciji položnega in na trenutke strmega pobočja. Kaj hitro se nam je odprl pogled »za oči spočit«, Planina pri Jezeru, z majhno kočo na sredi. Tam smo se malo okrepčali in nadaljevali pot proti Planini Viševnik. Pozdravili smo oskrbnika, ki prihaja iz naših krajev, in se mu zahvalili za glasbeno dobrodošlico. Nadaljevali smo proti Planini Ovčarija. Pot nas je vodila skozi smrekov gozdiček, po travnati jasi, in se počasi ožila in vzpenjala. Na jasi Planine Ovčarija smo se pri dveh ličnih planinskih oz. pastirskih kočah okrepčali in pohiteli lepotam naproti. Pot je postajala vedno zahtevnejša. Prišli smo do višine, kjer smo v dolini zagledali Dvojno jezero s Kočo pri Triglavskih jezerih. Kako priti do tja? Poleteti bi bilo najbolj enostavno in najlepše. Ampak ker za nas to ni mogoče, smo morali na žalost plezati ob jeklenici in nekaj klinih. Pri Dvojnem jezeru smo imeli daljši odmor za okrepčilo in sprostitev mišic. Čas nas je priganjal, zato smo se odpravili naprej proti cilju, Zasavski koči na Prehodavcih. Usmerili smo se proti Triglavu. Le nekaj metrov od Koče pri Triglavskih jezerih smo obšli umetno jezero, ki je vir pitne vode. Pot se zmerno vzpenja po Dolini navzgor. Prestopili smo greben, ki je meja med Primorsko in Gorenjsko. Še pot mimo zimskega bivaka in bili smo na cilju, 2071 m visoko. Tam smo doživeli lep sončni zahod. Ker nas je zjutraj čakal še spust v dolino Zadnjice, smo se tudi glede na utrujenost hitro spravili k počitku. Zgodaj zjutraj smo se odpravili v Trento, z 2071 m na 621 m. Po široki mulatjeri smo se počasi in previdno spuščali v dolino. Skozi zelene oaze ruševja do melišča, mimo studenčka s pitno vodo, pa zopet melišče, po strugah suhih hudournikov smo le prispeli na cesto, ki vodi v Trento. Tam sta nas čakala voznika z mini avtobusoma in nas odpeljala v vas Trenta na ogled Muzeja Triglavskega narodnega parka. Na naših poteh smo srečavali veliko planincev, slovenskih in tujih, starih in mladih. Časovno smo prvi dan hodili deset ur, drugi dan pa še pet. Čas na smernih tablah je skozi življenjska obdobja nekako takole: - ko si mlad, ga krajšaš; - pride obdobje, ko je »glih« prav; - ko pa EMŠO postane nesramno resen, pa k temu času dodaš kako urico ali tudi več. Sicer pa čas ni pomemben, glavno je, da imamo svojo pot, potem pa pride tudi cilj. In kaj je kakšna ura več v hribih proti večnosti?! Srečno vsem! Besedilo: Darka Ogorevc Zimzeleni po Kriško-Polževski planoti Sem vas spravil malo v zadrego z naslovom, saj to ime malokrat slišimo, kajne?! Že del imena nakazuje, da ima povezavo s posebnim polžem, ki simbolizira Višnjo Goro. Zdaj smo pa že bliže. Pohod smo začeli v središču Višnje Gore. Najprej nas je pritegnila bogata zgodovina tamkajšnjega območja, še posebno pa Valvasorjev vodnjak, ki so ga postavili leta 1872 v zahvalo, ker je Valvasor pisal o tem kraju. Krenili smo proti razvalinam gradu Turn (Stari grad), torej po delu Jurčičeve poti. Ravno tam poteka tudi Gozdna učna pot, ki je opremljena s 26 informativnimi tablami, na katerih so imena drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst. Ta pot se konča na Polževem, kjer smo si dali duška ob prijaznem in toplem po-znojesenskem soncu. Malo pred cerkvico sv. Duha smo krenili v gozd proti zahodnemu robu Kriško-Polževske planote. Še v gozdu smo se seznanili, zakaj se jeseni listje obarva v čudovito paleto toplih barv. Kmalu smo prišli na obsežne valovite travnike, od koder se nam je odprl pogled na najjužnejši nealpski tisočak (Snežnik), pa na najvišji očak Triglav, na Ka-mniško-Savinjske Alpe in Karavanke ter Menino, Čemšeniško planino, zasavski Triglav - Kum in ... Saj vsega ne znam niti našteti! Korake smo upočasnili, da smo lahko zajemali sinjo modrino neba, mehkobno jesensko melanholijo grmovnic in prijazno umeščene počitniške hišice na robu planote. Spodaj ob avtocesti, ki se kot kača vije proti Trebnjemu, leži Grosuplje, ki je s tistega dela planote precej večje kot s ceste, in mnogo vasic, zaselkov, ki ležijo na drugi strani ceste na valujočih dolenjskih gričih. »Lepa in bogata je ta naša deželica, pa kamor koli gremo, če jo znamo gledati s srcem«, smo si rekli in zavili na malico k Obrščaku, saj veste, k tistemu, kamor je hodil tudi Jurčičev dolenjski posebnež Krjavelj zabavat pivce s pripovedmi o kozi, ki je rada jedla sosedovo zelje, o »poštatlji-vem« konju in hudiču . Zapisal: J. Brelih Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Tojnice 3 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) Območje OPPN Tojnice 3 se nahaja v proizvodno - obrtni - komunalni coni Tojnice na Vrhniki, in sicer v južnem delu cone Tojnice med Ljubljanico in cesto Pot na Tojnice. Na vzhodnem delu meji na potok Tojnica. 2) Na območju stoji nedokončan objekt, ki je bil zgrajen na podlagi Odloka o zazidalnem načrtu za klavni in predelovalni objekt - Marjan Kavčič, Drenov grič 9, Vrhnika (Ur. l. RS, št. 12/95). Okolica objekta je neurejena. Rob območja, ki meji na vodotoka, je poraščen z drevjem in grmovjem. 3) Pobudo za pripravo OPPN je 31. 8. 2017 podal DVIG, d. o. o., Sinja Gorica 16, Vrhnika, podjetje, ki se ukvarja z dvigovanjem in transportom težkih bremen. Podjetje želi rekonstruirati in izdelati obstoječi zapuščen objekt in izvesti ureditev zunanjih površin in pri- FAZA ROK OKVIREN ČAS Izdelava osnutka OPPN december 2017 - januar 2018 Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora 30 dni januar - februar 2018 Pridobitev odločbe o CPVO 30 dni Izdelava strokovnih podlag marec - april 2018 Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN maj 2018 Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni junij 2018 Priprava stališč do pripomb julij 2018 Izdelava predloga OPPN avgust - september 2018 Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni oktober 2018 Izdelava usklajenega predloga OPPN november 2018 Sprejem OPPN december 2018 ključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Objekt bo sedež podjetja, namenjen garažiranju in servisiranju vozil za lastne potrebe ter upravnim in pomožnim prostorom podjetja. Zunanje površine bodo namenjene voznim, parkirnim, servisnim in skladiščnim površinam. 2. člen (območje OPPN) 1) Območje, določeno kot OPPN To-jnice 3, obsega enoto urejanja prostora VR_1869, podrobnejša namenska raba IG - gospodarske cone. 2) Območje OPPN obsega zemljišča s parc. št. 2715/4, 2715/6, 2715/7, 2715/10, 2715/11, 2715/12, k.o. Vrhnika. Površina obsega cca 12.320 m2. 3) Območje OPPN je varovano kot varovana narava: ekološko pomembno območje Ljubljansko barje ter v delu kot naravna vrednota Ljubljanica in Natura 2000. 4) Območje OPPN je varovano kot kulturna dediščina: arheološko območje Ljubljansko barje, kulturna krajina Ljubljansko barje in delno kot arheološko najdišče Ljubljanica. 5) Območje OPPN je v večjem delu poplavno ogroženo: srednja, mala in preostala poplavna ogroženost. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - delnega gradbenega dovoljenja za objekt (brez zunanje ureditve), št. 3/7- 351-534/93 z dne 29. 8. 1996, UE Vrhnika, - dopolnilnega gradbenega dovoljenja (ureditev zunanjih površin), št. 307351-154/2004, z dne 12. 11. 2004, UE Vrhnika, - Odloka o občinskem podrobnem načrtu za povezovalno cesto Bajerji— Tojnice z mostom čez Ljubljanico (Naš časopis, št. 443/28), - Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15, 75/15 - teh. popr.), - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - strokovnih podlag, ki se izdelajo med pripravo OPPN, če tako zahteva nosilec urejanja prostora. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) Postopek priprave OPPN poteka na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt, in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: (glej preglednico) 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 3. Direkcija RS za vode, Vojkova 52, 1000 Ljubljana 4. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 5. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 6. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 7. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 8. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 9. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 10. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem) Finančna sredstva za izdelavo OPPN in strokovnih podlag zagotavlja investitor DVIG, d. o. o., Sinja Gorica 16, Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-9/2017 (5-08) Vrhnika, 9. 11. 2017 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. N OS Občina Borovnica 27. november 2017^» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Predavanja uspešnih podjetnikov za razvoj podjetništva v občini Dnevi podjetne Borovnice Z namenom spodbujanja podjetništva in socialnega podjetništva, informiranja o ukrepih za spodbujanje podjetništva v občini ter prenosa dobrih praks s področij podjetništva in socialnega podjetništva organizira. Občina Borovnica v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Vrhnika in Javnim zavodom Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana konec novembra ciklus predavanj in predstavitev dobrih praks (socialnega) podjetništva Dnevi podjetne Borovnice 2017. Na Dnevih podjetne Borovnice 2017 se bodo predstavili nekateri podjetniki, ki so svoje podjetniške ideje dobili pri soočanju z razvojnimi izzivi lokalnega okolja ter jih uspešno razvili v dejavnosti, ki ob doseganju dobička, zaposlovanja in širše prepoznavnosti prispevajo tudi k uspešnemu reševanju lokalnih izzivov in/ali razvoju novih podjetniških idej. Ob tem se nam bodo na kratko predstavili tudi nekateri domačini, ki imajo za sabo že uspešne podjetniške zgodbe in/ali želijo z razvojem podjetništva prispevati tudi k razvoju kraja oz. občine. Ob vseh predstavitvah vas bomo na kratko seznanili tudi s prednostmi članstva v OOZ Vrhnika, pravilnikom o spodbujanju podjetništva z občinskimi proračunskimi in sredstvi OOZ Vrhnika, osnovnimi zahtevami razpisa za omenjena sredstva ter projektom Program spodbujanja podjetništva na Barju (PSP Barje). Okvirni program je objavljen na http://www.borovni-ca.si/wp-content/uploads/2017/11/ DNEVI-PODJETNE-BOROVNI-CE-2017-okvirni-program.docx.pdf, o vsakem izmed dogodkov pa vas bomo podrobneje seznanili tudi preko FB- in spletne strani občine. Udeležba na dogodkih je brezplačna. Vabljeni! SSŽ^i.Up.r gj? 0HWÖU DUmtWiCHETWlIUI BOtNIC* VRHNIKA »DNEVI PODJETNE BOROVNICE 2017« OKVIRNI PROGRAM Vsi dogodki, razen zadnjega, ki bo v dvorani nad vrtcem, na Paplerjevi 5, bodo v učilnici za angleški jezik OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, na Paplerjevi 15. Vsi, razen prvega, ki se bo začel ob 18.30, se bodo začeli ob 18.00. S SOCIALNIM PODJETNIŠTVOM DO TRŽENJA ZDRAVE HRANE IN TURIZMA 21.11. 2017 bomo ob 18.30gostili podjetnico in socialno podjetnico Lenko Puh. Predstavila nam bo, kako je mogoče v obliki socialnega podjetništva priti do bolj organizirane ponudbe in povpraševanja na področju pridelave, predelave in trženja zdrave hrane ter kako lokalno pridelane dobrote vključiti narediti uspešno podjetniško zgodbo (tudi) na področju turizma. Svoje podjetniške izkušnje in ambicije pa nam bosta predstavili tudi mladi domači podjetnici AnjaPirc in Anja Pristavec. KAKO VSTOPITI V SVET PODJETNIŠTVA, V NJEM KOMUNICIRATI IN SE USPEŠNO POGAJATI? 27.11. 2017 nam bo ob 18.00 mlada uspešna podjetnica Eva Štraser predstavila kako vstopiti v svet podjetništva, do uspešnega konca pripeljati podjetniško idejo ter se pri tem izogniti začetniškim napakam. Predstavila tudi zanimive primere uspešnega podjetniškega komuniciranja in pogajanj doma in v tujini. OSKRBA Z BIOMASO IN TOPLOTO NA OSNOVI BIOMASE KOT PODJETNIŠKA PRILOŽNOST 28.11. 2017 nam bo ob 18.00 v goste iz Luč, kjer se večina gospodinjstev ogreva na osnovi sodobnih kotlov in peči na lesno biomaso, prišel Sašo Črešnik iz podjetja Biomasa d. o. o. Predstavil bo, kako je podjetje, ki ponuja visoko kakovostne kotle za kurjenje lesnih sekancev ali pelet, uspešno sodelovalo pri projektih skupnega ogrevanja manjših zaselkov oz. skupin stanovanjskih hiš. Podal bo tudi nekaj izhodišč za uspešno povezovanje pri oskrbi z biomaso za lokalne daljinske sisteme ogrevanja. SOBODAJALSTVO V ČASU INTERNETA IN FACEBOOKA: KAKO DO PREPOZNAVNOSTI? 29.11.2017 bomo ob 18.00 gostili Javorja Škerlja. Na idilični lokaciji je za oddajanje preko spleta obnovil propadajočo počitniško hišico tako, da ji je vtisnil zgodbo ohranjanja tradicionalnih kmečkih znanj uporabe in obdelave lesa. Ob stiku z domačini, ki so pri tem sodelovali, pa je razvil novo prodorno podjetniško zamisel, ki jo sedaj trži po vsem svetu. Svoje enoletne izkušnje z oddajanjem sob oz. apartmajev na Bregu pri Borovnici na osnovi spletne ponudbe nam bo predstavila BrigitaPetrovčič, Zamisel, kako na osnovi zadružništva tovrstno ponudbo razvijati v naši občini pa NenciStevanovski, ki ima tudi sama izkušnje z oddajanjem sob. BOROVNICE IN JAGODIČEVJE - KAKŠNO POSLOVNO PRILOŽNOST PREDSTAVLJAJO? 30.11.2018 nam bo ob 18.00 o tem, kako iz Borovnice voditi razvejane posle ter s kakšnimi izzivi se v začetku delovanja Inštituta za borovnice in jagodičevje soočajo njegovi ustanovitelji, spregovoril gospod Edi Bešlagič, eden izmed najbolj uspešnih podjetnikov v naši občini in ustanoviteljev omenjenega inštituta. Sekretarka OOZ Vrhnika Adela Cankar pa bo predstavila delovanje zbornice in prednosti, ki jih prinaša članstvo v njej. Na vseh predstavitvah vas bomo na kratko seznanili tudi s pravilnikom o spodbujanj podjetništva iz občinskih proračunskih sredstev in sredstev OOZ Vrhnika ter osnovnimi zahtevami razpisa za omenjena sredstva ter prisluhnili vašim predlogom za spremembe in dopolnitve tako pravilnika kot programa. Na kratko bomo predstavili tudi program IC Cene Štupar za spodbujanja podjetništva na Ljubljanskem barju, ki se bo začel v začetku leta 2018 in je namenjen tudi podjetnikom in bodočim podjetnikom iz naše občine. Ifll! biQmasa Vabilo najmlajšim Kulturno društvo Borovnica, Gledališka skupina Ta mlad in šotki VABI v Osnovno šolo Borovnica na igrico za najmlajše in mlajše, pa tudi babice in dedke: NAJLEPŠA BESEDA in MOJCA POKRACULJA v nedeljo, 17. decembra, ob 16. uri. Pridite, čaka vas presenečenje! Borovničani še naprej za Pahorja V drugem krogu volitev za predsednika Republike Slovenije, 12. novembra letos, je, tako kot na državnem nivoju, slavil aktualni predsednik Borut Pahor, ki s tem začenja drugi in obenem zadnji mandat na tem položaju. Udeležba na voliščih v borovniški dolini je bila, čeravno za odstotek nižja kot v prvem krogu, s 46,8 % za kar pet odstotnih točk višja kot na državni ravni, po državljanski ozaveščenosti Borovničani prednjačijo tudi v vrhniškem okraju. Udeležba je bila nenazadnje celo boljša kot v drugem krogu prejšnjih predsedniških volitev. Najbolje so se odrezali na volišču v Lovskem domu, kjer so s 53,8 % pravzaprav edini v občini presegli magično mejo 50 odstotkov. Pahor je sicer v Borovnici slavil s 53,9 % (853 glasov) proti 46,1 % (730 glasov) kamniškega župana Marjana Šarca, se pravi z eno odstotno točko boljšim izidom kot na državni ravni in s kar tremi na okrajni ravni, kjer je bil boj sila izenačen. Zmagal je na domala vseh voliščih, najvišjo podporo so mu namenili v osnovni šoli ter na Bregu in Pakem, nad 56 %, ga je pa z 51,6 % v Brezovici pri Borovnici prehitel Šarec. Pred petimi leti je bila sicer Pahorjeva zmaga bistveno bolj prepričljiva, skoraj dvotretjinska, četudi je prejel le dobrih osemdeset glasov več kot letos. A če na izid pogledamo s stališča branilca naslova, se je v tej vlogi odrezal precej bolje kot bivši predsednik dr. Danilo Türk, ki so ga volivci po zgolj enem mandatu tedaj precej odločno odslovili s položaja. Posebnosti v času volilne kampanje vsaj na lokalnem nivoju ni bilo. Glavni boji so se tako ali tako odvijali na TV-ekranih, po spletnih omrežjih pa so se množili pozivi k bojkotu volitev. Slednji pretiranega učinka, kot kaže, niso imeli, če jim ne pripišemo povečanja števila neveljavnih glasovnic. Teh je bilo to pot kar dvajset, celo več kot so glasov v prvem krogu prejeli trije najslabše uvrščeni kandidati. Damjan Debevec Predsedniške volitve, drugi krog, 12.11.2017 - Borovnica ni > Volišče Imenik Oddane % "S e Veljavni Pahor % Sarec % LOVSKI DOM BOROVNICA 472 254 53,8% 5 249 129 51,8% 120 48,2% OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA 994 420 42,3% 4 416 236 56,7% 180 43,3% OBČINA BOROVNICA 487 235 48,3% 3 232 127 54,7% 105 45,3% GASILSKI DOM BREG-PAKO 386 177 45,9% 3 174 98 56,3% 76 43,7% DOM KRAJANOV DOL-LAZE 635 296 46,6% 1 295 158 53,6% 137 46,4% GASILSKI DOM BREZOVICA 450 221 49,1% 4 217 105 48,4% 112 51,6% BOROVNICA 3424 1603 46,8% 20 1583 853 53,9% 730 46,1% Pri drugem slapu je zdrsnilo planinki Vašega obiska se veselimo! 15. oktobra letos je malo po šestnajsti uri v soteski Pekel, na »mulatje-ri«, ki po desnem bregu Otavščice vodi mimo tretjega in drugega slapa, prav nerodno spodrsnilo starejši planinki, ki si je pri tem poškodovala gleženj ter koleno. Na klic na pomoč so se nemudoma odzvali reševalci gorske reševalne službe iz Ljubljane. G. Tomaž Žganjar je takole opisal reševalno akcijo, ki je sledila: »Pekel je soteska pri Borovnici, v kateri je imela naša postaja v zadnjih letih številne reševalne akcije. V grabnu s slapovi je pretežni del dneva skozi celo leto senca in zato so skale in tla večinoma vlažni. V nedeljo je korak zdrsnil planinki v nizkih gležnjarjih. Nič nenavadnega za konec oktobra na zlizani potki ob potoku. Poškodovana gleženj in koleno. Na sončen dan je redkokateri reševalec doma, zato se nas je na parkirišču ob vhodu v sotesko pri peklenščku zbralo manj kot običajno. Iz prtljažnika smo vzelo le najnujnejše. Levo od prvih stopnic blizu drugega slapu je ležala poškodovanka, ki jo je kljub temu, da smo bili v tričetrt ure pri njej, zeblo in zato malce treslo. Oskrbeli smo ji nogo, jo položili na nosila in pokrili. Strah in negotovost sta začela počasi popuščati, morala je vidno zrasla. Zanesljivo smo jo nosili po potki, čeprav je prenos zahteval stalno varovanje s stometrsko vrvjo. Ko smo prišli v dolino, nam je bilo kljub mrazu pošteno vroče. Poškodovanko smo predali fantom nujne medicinske pomoči. Ob strani je stala neznanka, ki se nam je približala, ko smo modrovali, kot običajno po uspešno opravljenih akcijah. Nekako ji je bilo nerodno pristopiti, pa se je končno le ojunačila: Vabilo 'Fantje, sem njena kolegica, a se to reševanje plača? Koliko bo pa koštalo?' Pojasnili smo ji, da zdravstveno pomoč plača država, gorski reševalci pa smo le prostovoljci. Z nasmehom na obrazu se nam je zahvalila. So trenutki, ko se nam zazdi, da smo naredili nekaj majhnega, ampak dobrega ... Priporočili smo se za kakšen očenaš pri maši v nedeljo ...« Čestitkam ob uspešno izvedeni akciji se pridružujemo tudi pri Našem časopisu. Damjan Debevec, fotografija: GRS Ljubljana Kulturno društvo Borovnica, Gledališka skupina Šota vabi na SILVESTRSKO KOMEDIJO V BOROVNICI NEPRIČAKOVAN OBISK v nedeljo, 31. decembra, ob 20.30 v OŠ Borovnica Želimo si preživeti z Vami lep večer ob slovesu od leta 2017. Vljudno vabljeni! Gledališka skupina ŠOTA KD Borovnica N OS Občina Borovnica 27. november 2017^» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Leto 2017 jih je prineslo 27 Letošnje poletne počitnice so bile med člani PGD Brezovica pri Borovnici zelo delovne. Tradicionalno letovanje pionirjev v Savudriji, pripravljanje in udeležba 10 ekip na občinskih, regijskih in pokalnih tekmovanjih, izvedba 3. gasilskega tabora, izpeljava tradicionalne gasilske veselice, organizacija vaje poveljstva občine Borovnica ... Naštetih je le nekaj dejavnosti, ki so celo poletje in začetek jeseni zaposlovale naše člane, saj vse dejavnosti zahtevajo veliko dogovarjanja, dobre odnose in predvsem obilo dobre volje. Kdor nas pozna, ve, da nam prav slednje nikoli ne zmanjka. Na začetku julija smo naše najmlajše člane (pionirje) odpeljali na tradicionalno letovanje v Savudrijo. Dobre volje, smeha in zabave ni manjkalo. Fantje so vročino premagovali s hlajenjem v morju in velikimi količinami sladoleda. Seveda pa so si z novo pridobljenim znanjem priborili bronaste preventivne značke in opravili vsak vsaj eno gasilsko veščino. Le 14 dni kasneje smo člani društva pripravili 3. gasilski tabor, na katerega se je letos prijavilo 26 otrok, željnih novega znanja, spretnosti in predvsem druženja brez uporabe sodobne tehnologije. 5-dnevni tabor je letos potekal v času najhujšega vročinskega vala, a to nas ni prestrašilo. Na svojevrsten način smo poskrbeli za hlajenje; postavili smo vodni tobogan (dolg 35 m), se kopali v Bohinjskem jezeru (na enodnevnem izletu), zagradili potok in se v njem osvežili, izkoristili bližino Pekla in tamkajšnjih slapov in še bi lahko naštevali. Iznajdljivosti ni bilo konca. Otroci so se med tednom pridno učili in si priborili srebrne in zlate preventivne značke ter opravili nove gasilske veščine. Letos so nas s svojim obiskom razveselili gasilci -prvi posredovalci PGD Log - Dragomer ter reševalec na motorju iz UKC Ljubljana. Sami pa smo obiskali in si ogledali gasilsko-reševalni center Brnik. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste omogočili, da je bilo taborjenje nepozabno. Konec poletja je bil za vse mentorje izredno deloven. 10 ekip se je pripravljalo in se konec septembra udeležilo občinskega tekmovanja, ki je potekalo na Lesnem Brdu v organizaciji PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. S tekmovanja smo prinesli rekordno število pokalov - kar 16 jih je bilo; od tega 2 prehodna, ki si jih priborijo le najboljše ekipe v kategoriji. Na regijsko tekmovanje se je uvrstilo 8 ekip. Že teden dni kasneje so preizkusile svoje spretnosti in znanje na regijskem tekmovanju, ki je ravno tako potekalo na Lesnem Brdu. Štirim ekipam se je uspelo prebiti v sam vrh in se uvrstile na državno tekmovanje. Letos smo v naše vitrine dodali 27 novih pokalov. S takšnim izkupičkom se lahko pohvali le redkokatero prostovoljno društvo. Vsem ekipam za dosežene rezultate in trud iskreno čestitamo in jim želimo obilno športne sreče še naprej. Naši operativni člani pa so v mesecu požarne varnosti organizirali vajo poveljstva občine Borovnica. Na njej so sodelovala tri društva; PGD Borovni- ca, PGD Breg Pako in PGD Brezovica pri Borovnici. Na vaji so sestavili verigo iz treh motornih črpalk od potoka Šumnik do gospodarskega objekta na vrhu naselja Brezovica, izvedli notranji napad, oskrbeli tri ponesrečence, zavarovali sosednje objekte ter pogasili goreče poslopje. Operativni člani neprestano skrbijo za svojo usposobljenost, Ogled parka vojaške zgodovine v Pivki saj nesreča nikoli ne počiva. Gasilcem v Kotih volje in vneme nikoli ne zmanjka. Če ne verjamete, pridite na obisk, pa boste videli, kako se naše vitrine šibijo pod težo osvojenih pokalov in kako dobro usposobljeni so naši operativni člani. Za PGD Brezovica pri Borovnici Karmen Turšič 23. oktobra smo se devetošolci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica skupaj z veterani vojne za Slovenijo odpravili na ogled vojaškega muzeja v Pivki. Na poti smo se ustavili tudi ob dveh spomenikih in tam postavili venca. Veterani so z nami delili številne izkušnje iz osamosvojitvene vojne. Zjutraj smo naredili skupinsko fotografijo in se z avtobusom odpeljali proti Pivki. Med vožnjo so nam veterani razložili vojaško in politično situacijo v času osamosvajanja Slovenije. Pripovedovanje so popestrili z lastnimi izkušnjami. Okoli pol devetih smo prispeli v Pivko in si v muzeju ogledali raznoliko vojaško opremo: tanke, letala, lokomotivo in podmornico. Notranjost in način uporabe podmornice sta nam predstavila Ljubo Oman in njegov prijatelj iz društva slovenskih podmorničarjev. Ogledali smo si razstavo Pot v samo- stojnost, ki prikazuje potek osamosvajanje Republike Slovenije. Razkazali so nam muzejski depo. Za konec vodenega ogleda smo se sprehodili ob razstavi o zgodnjem zgodovinskem dogajanju na Slovenskem in najstarejšem najde- nem kolesu. Po končanem ogledu muzeja, ob 12.00, smo imeli kosilo: pasulj s klobaso. Na poti nazaj smo se ustavili na Cesarskem vrhu ob ozkem cestnem odseku med Logatcem in Vrhniko. Na tem mestu je potekal zadnji spopad z JLA v Sloveniji. Spopad nam je predstavil Jožef Molk. Izlet smo zaključili pri bivši vojašnici na Stari Vrhniki. Tam smo položili lovorjev venec k spominski plošči, veterani pa so povedali, kako se je JLA umikala iz te vojašnice. Na izletu smo uživali tako stari kot mladi. Veterani so nam povedali številne zanimive podatke o tistih časih, ki nam bodo pomagali bolje razumeti zgodovino naše mlade države. Hvala. Živa Nikšič, 9. b Na vse svete je zagorelo Na praznik vseh svetih oz. dan spomina na mrtve je večerni mir in tisoče utripajočih plamenčkov na borovniškem pokopališču presekala gasilska sirena. Na drugi strani Borovnišči-ce, v Jelah se je namreč iz stanovanjske hiše malo pred šesto uro zvečer pričel valiti gost rja-vo-črn dim. Občani so o tem obvestili klicni center 112, ki je nemudoma obvestil gasilce PGD Borovnica. V dobrih šestih minutah je na kraj dogodka prihitelo štirinajst gasilcev s štirimi vozili. »Takoj ko me je center obvestil, da gre za Jele, smo se odpravili z mitsubishijem, zaradi podvoza, ker okoli traja malo dlje. Ko smo prispeli, se je iz hiše kadil temen, črn dim. Dva gasilca, opremljena z dihal-niki, sta se podala v prostor in z gasilnikom pogasila ogenj. Gorela je plastika na zalogovniku. Nato smo prostore pregledali še s termokamero in jih prezračili. Vzroka požara nismo uspeli ugotoviti,« je uspešno akcijo na kratko opisal poveljnik društva Jaka Mihevc. V omenjeni stanovanjski hiši je sicer že gorelo pred dobrimi štirimi leti. Ogenj se je tedaj razširil iz kurilnice na dobršen del ostrešja in kljub hitri intervenciji gasilcev za seboj pustil pravcato opustošenje. Je pa od zadnjega požara občina za potrebe intervencij na srečo uredila drug, višji železniški podvoz v Jele, da tokrat ni bilo treba odstranjevati ovir na edini dostopni poti prek železniških tirov. Damjan Debevec, fotografije: DD Ob prihodu gasilcev se je iz hiše valil gost dim. N OS Občina Borovnica 27. november 2017^» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo NOVOLETNI KONCERT BREGADA Rokerji, vabimo vas, da se od starega leta poslovite v stilu! Pridite na novoletni rock koncert z naslovom BREGADA. V soboto, 16. decembra, ob 21.00 v prostorih PGD Breg - Pako Borovnica. Vabljeni! Nastopili bodo: EmCe (kvadrat), Trokaderos, Stone Orange, Warmup Bones. Letna skupščina stranke DeSUS Borovnica Na začetku oktobra je bila redna letna skupščina OO DeSUS Borovnica. Poleg članov so se skupščine udeležili tudi Primož Hainz, poslanec našega volilnega okraja, Zlatko Božič, predsednik sveta stranke, Robert Kojc, predsednik mladega foruma DeSUS, Breda Jesenko, predsednica OO Brezovica, iz OO Vrhnika pa sta prišla Vid Drašček in Leon Marjan Možina. Poleg obravnave letnih poročil predsednice, blagajnika in nadzornega odbora, je bilo največ pozornosti namenjene aktualni problematiki. Delo stranke po kongresu, vlade in poslancev je izčrpno predstavil Primož Hainz. Povedal je, da se stranka bori za uresničevanje svojega programa na področju šolstva, za dostopno javno zdravstvo in pravice upokojencev. Prihodnje leto se bodo pokojnine uskladile dvakrat, in sicer konec februarja in konec maja. Morda nekaj odstotkov res ne pomeni bistvenega izboljšanja gmotnega položaja upokojencev, pa vendar je to bolje, kot je bilo nekaj zadnjih let, ko usklajevanja ni bilo. Regres so letos ponovno prejeli vsi upokojenci, v različnih zneskih glede na višino pokojnine. Veliko naporov pa stranka že nekaj let vlaga v ustanovitev demografskega sklada, s katerim bi zagotavljali stabilne prihodke za izplačilo pokojnin v prihodnje. V Sloveniji je nujna celostna strategija skrbi za starejše, tudi zato, ker se cene oskrbnega dne v domovih hitro dvigajo. Eden od razlogov za to je, da se zaradi višje starosti in zdravstvenih problemov oskrbovancev (oslabelost, demenca idr.) mnogi domovi starejših spreminjajo v negovalne bolnišnice. Vlada ima nekatere rešitve, kot je dodatni prispevek, kaj bo na koncu prevladalo, še ni znano. Poleg oskrbe v domovih pa je pomembna tudi druga pomoč starejšim, ki je v nekaterih okoljih v Sloveniji dobro organizirana. Prav zato je bil 11. oktobra v Bruslju Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) podeljen naziv Evropejec leta. Za reševanje problemov starejših v Sloveniji morata zato v prihodnje med seboj še bolje sodelovati ZDUS in stranka DeSUS, ki to skupino najbolj aktivno zastopa v vladi. Navzoče so nagovorili vsi gostje, v razpravi pa je bila poudarjena želja, da bi ZD Vrhnika tudi v Borovnici zagotovil fizioterapevtske storitve. Vemo, da te storitve potrebujejo predvsem gibalno ovirani občani, prevoz na Vrhniko pa je slabo organiziran. Ta pobuda je bila dana že pred dvema letoma in letos ponovno, vendar ZD Vrhnika to zavrača zaradi, po njihovo, prevelikih dodatnih stroškov. Sklenjeno je bilo, da se ta problem predstavi ZD Vrhnika skupaj z OO Vrhnika, po možnosti tudi z obema županoma. Po zaključeni seji je sledilo druženje. OO DeSUS Borovnica Jesenski koncert s pridihom pomladi Pevke društva ŽPZ Tonja smo 4. novembra organizirale prijeten koncert, na katerem so kot gostje nastopili pevci moškega pevskega zbora Polšnik in mešanega pevskega zbora Triglav iz Splita. Pevskega večera smo se To nje vnaprej veselile, saj smo vedele, da čas namenjamo pesmim, ki bodo prijetno zazvenele, nas za kratek čas pospremile v različne kraje, potopile v različne spomine, razpoloženja, se marsikoga še posebej dotaknile in se nam v srca prelile. Tudi zato so izbrane pesmi lepo odzvanjale v noč ... Tonje pod vodstvom zborovodkinje Eve Mori smo za uvodni pozdrav izbrale dve pesmi, ki smo ju obogatile še s koreografijo. Zatem smo oder odstopile gostom. Pevci MoPZ Polšnik, ki jih vodi Žiga Tori, so dodali prijetno energijo in toplino, ki so ju njihove pesmi širile med obiskovalke in obiskovalce našega koncerta. Na Polšniku, od koder so pevci prišli, se sicer veliko dogaja. Tudi po zaslugi njihovega KD Pavle Voje - ljudske pesnice, ki je spodbudila kulturno dogajanje v kraju. MoPZ Polšnik je že 43. leto nepogrešljiv člen in nosilec kulturne dejavnosti v živahni skupnosti, ki preseneča z odmevnimi prireditvami v domačem kraju in drugje. Pevci so zapisali, da na Polšniku popestrijo skoraj vsako prireditev, proslavo, srečanje, pa tudi ob zadnjem slovesu so pogosto zraven. Ustvarjalno vzdušje vzdržujejo z gostovanji po Sloveniji in tujini. Širok nabor zborovskih pesmi je primeren za vsako priložnost. Pred leti so posneli nabor pesmi Petra Jereba, ki so ob 150-letnici njegovega rojstva spet posebno aktualne. Zbor sestavlja do 15 pevcev s Polšnika in iz okoliških krajev. Fantje so se pri nas s pesmijo ponovno izkazali in Tonje smo prepričane, da bodo v Borovnico še prišli. Za njimi so na oder stopili pevke in pevci mešanega pevskega zbora Triglav iz Splita pod vodstvom Tatjane Kurajice. V starem Dioklecijanovem mestu, v srcu s soncem obsijane Dalmacije, ob šumenju valov, šelestenju dišečih borov, ob stoletnih oljkah in rodovitnih vinogradih se je leta 1996 srečala skupina zaljubljenih v pesem in kmalu postala pevski zbor, pravijo. V zboru poje 22 pevcev, Slovencev po rodu, pa tudi Spli-tčanov, ki jih ljubiteljsko druženje s pesmijo bogati, veže in razveseljuje. Pletejo ga v venček, ki ga radi poklanjajo obema domovinama. Že 21 let negujejo slovensko ljudsko in umetno pesem, duhovno glasbo, zelo radi pojejo tudi dalmatinske pesmi. Pridno delo je rodilo uspehe na številnih nastopih in gostovanjih, v Splitu, pri rojakih po Dalmaciji, Italiji, Nemčiji, Bosni in Hercegovini ter Sloveniji. Že 20 let tradicionalno sodelujejo na reviji Primorska poje in taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Navezali so stike z mnogimi pevskimi zbori iz Slovenije, pri nas radi gostujejo in tudi mi smo z našo pesmijo pri njih dobrodošli. Tudi tokrat so dokazali, da pesem povezuje, razveseljuje in povsod domuje. V dvorani je rastla toplina, ogrela so se srca in pesem za pesmijo je pletla šopek nepozabnega koncerta, prijetnega pevskega večera ter prijateljskega druženja. Na vabilo v Split se bomo Tonje z veseljem odzvale konec maja, ko bomo nastopile tudi v Šibeniku. Pevke in pevci MePZ Triglav so svoj tokratni obisk v Sloveniji namenili Borovnici, ki so jo v nedeljskem dopoldnevu želeli še malo bolje spoznati. Zanimivosti smo jim Tonje predstavile med vožnjo po Bo- rovnici in okolici. Obiskali smo ekološko kmetijo Pr' Laškarju v Zabočevem ter ob manjši pogostitvi in predstavitvi domačih pridelkov z zanimanjem prisluhnili Slavici in Vinku Koširju. Potem smo šli v Bistro, kjer so naši gostje pozorno občudovali raznovrstne in zanimive zbirke tehniškega muzeja. Po kosilu v Mantovi, kjer so sicer prenočili, so se odpravili na pot proti domu z lepimi, prijetnimi vtisi, ki so jih izražali njihovi nasmehi, predsednik zbora Cveto Šušmelj pa jih je podkrepil še z besedami: vedno bomo veseli našega srečanja! Tonje bo toplina vseh zbranih vtisov spremljala še dolgo. In še to: po lepem koncertu nas je nekdo prijetno presenetil s plačilom naročenih jedi za sobotno pogostitev. Zahvaljujemo se neznanemu, a očitno srčnemu gostitelju! Jožica Rupar, fotografija: Valerija Trček N OS Občina Borovnica 27. november 2017^» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Jesenski živ-žav v Vrtcu Borovnica Na letošnjem Jesenskem živ-žavu nam je bilo vreme naklonjeno kot že dolgo ne. Zato je bil obisk tradicionalne prireditve v našem vrtcu še toliko večji. Za vzdušje smo poskrbeli z dobro glasbo, pečenim kostanjem in krompirjem ter toplim čajem. Otroci so si tudi letos izmenjevali igrače. Vsak je pri- nesel kakšno svojo, ki je več ne potrebuje, in odnesel domov tisto, ki si jo je izbral na stojnici. Na prireditvi smo zbirali tudi prostovoljne prispevke za šolski sklad; zanje se ob tej priliki najlepše zahvaljujemo. Prav tako najlepša hvala otrokom in staršem za obisk, saj je vsak posebej prispeval k prijetnejšemu vzdušju na letošnjem jesenskem srečanju. Za vrtec napisala Jana Sedej VABIMO VAS NA PREDAVANJE ^P "■■"v i1] fto^ ¿ep^i^ifc na drn^M !§ decembra? ZA KOGA? Za vse, ki vas zanima: - Koliko obrokov naj pojem na dan in kako naj jih sestavim? - Zakaj je zajtrk zares pomemben? - Zakaj me zvečer zagrabi lakota? - Kaj je fizična, kaj je čustvena lakota? - Zakaj je zelenjava pomembna? - Kako naj jem svojo najljubšo hrano, da svojemu telesu najmanj škodujem? - Kaj je to "dobra sladica"? + PRAKTIČNI TRIKI, kako zmanjšati posledice obilnega obroka + Konkreten primer jedilnika za dan praznovanja KDAJ? Četrtek, 30. 11. 2017, od 17:30 do 19:30. KJE? HUD Karel Barjanski, Rimska 28, Borovnica (stara pošta) KDO? Anja Pristavec, dipl. inž. živ. in prehr. (UN), svetovalka za zdravo prehrano, hujšanje in diabetes, Befit Več na anja@prehrana.info in 051 234 278. Udeležba brezplačna, prostovoljni prispevki. EFT - tapkanje s Katjo Emotional Freedom Technique ali tehnika emocionalne/čustvene svobode je sorodnica starodavnih vzhodnjaških pristopov zdravljenja. Razvijala se je dolgo časa, v sedanjo obliko pa jo je razvil Gary Craig in jo leta 1996 poslal v svet. Priročnik je brezplačno objavil na spletu in od takrat je na voljo vsem, ki imajo občutek, da je življenje zavilo na napačne tirnice, in razumejo, da so za svoje dobro počutje odgovorni sami. Knjižnica dr. Marje Boršnik in HUD Karel Barjanski vas vabita na predstavitev tehnike tapkanja, ki bo v sredo, 6. decembra, ob 18.30 v prostorih Galerije Barje, Rimska 28, Borovnica. Kdaj in kako tehniko uporabiti ter za koga je primerna, vam bo predstavila izvajalka metode EFT po predmetniku AAMET Katja Logar Nadižar. Na predavanju boste izvedeli, kako z metodo EFT uredimo naše odnose doma in v službi, kako s sebe stresemo stres in se osvobodimo čustev, ki spremljajo travmo in zlorabo, kako se osvobodimo strahov in fobij, preženemo tesnobo in panične napade, kako se znebimo škodljivih navad, obvladujemo jezo, premagamo žalost in si povrnemo spanec in notranji mir. EFT* velja za vse primere, vključno za: lajšanje bolečin, krvni tlak, strahove in fobije, tesnobnost, jezo, težave v odnosih, alergije, duševne pretrese, odvisnosti, ženske težave, težave z dihali, depresijo, hujša-nje, otroške težave, težave v šoli, pri športu, pri spolnih odnosih, resne bolezni (od migrene do raka) ... *povzeto po EFT-priročniku Dva slovenska modreca Mislec, pisatelj in aplikativni psiholog Martin Kojc in odvetnik, erudit in pesnik Janez Premk imata marsikaj skupnega. V petek, 8. decembra, ob 18.00 vabljeni na pogovor v galerijo Barje, Rimska 28, Borovnica. Skupaj se bomo ozrli v njuno duhovno zapuščino ter se poglobili v simbolni pomen števila 7 v različnih svetovnih tradicijah. Pogovor bosta usmerjali ddr. Francka Premk in dr. Eva Premk Bogataj. Pretresljiva povezava njunih smrti v starosti 77 let ni naključna - Kojc je svoj "mahasamadhi" predvidel bistveno prej, Premk pa je svoj odhod napovedoval kot "doživetje Kojčevega odhoda". Življenjska navezava na biblično število 7 je bila simbolna in v konkretnem življenju obeh avtorjev stalnica. Sedmica je pred osmico, ki povezuje obstoječo tuzemskost v nebivanje ali neskončnost. Pri Hebrejcih število sedem ponazarja črka zajn, ki je obenem ladja, ki vodi človeka v različne plasti bivanj: od fizične zemeljske eksistence do onostranstva. Pridružite se nam. HUD Karel Barjanski Balkansko tekmovanje v planinski orientaciji Srbija, Rajac, 6.- 8.10. - Napoved je bila dež. Odpravili smo se v petek zgodaj zjutraj. Rajši bi bila doma. Spodbudila me je naklonjenost Tatjane in Primoža, ki sta me sprejela v svoj avto do Ljubljane. Srbija se je zdela uboga, deževna. Ob prihodu so nam postregli s kruhom in soljo ter rakijo ali sokom. Kruh je bil tako kot bi buhtelne napekel v polžu in je vsak odlomil en buhtel. Bilo je za cel avtobus nas Slovencev in veliko Srbov z rdečimi majicami in napisi v cirilici. Tudi Makedonci so imeli enotne majice. Naše PD sta zastopali dve ekipi. Seniorji, nad 18 let in veterani, nad 45 let. V obeh kategorijah smo bili odlični, najbolj-» N OS Občina Borovnica 27. november 2017^» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » ši izmed Slovencev. Seniorji so bili četrti v skupni uvrstitvi, mi pa peti, v konkurenci dvanaj stih in desetih ekip. Prvič sem sodelovala v nočni orientaciji. Se pa nista nočna in dnevna tako razlikovali, ker je bila podnevi zelo gosta megla. K sreči pa ni padalo. V nedeljo zjutraj je bila podelitev. V kategoriji juniorji (nad 15 in pod 18), smo Slovenci zasedli prvo in tretje mesto. Poslušali smo slovensko himno. Druge so bile vse srbske, ker so povsod zmagali Srbi. Pet naših fantov se je drenjalo na stopnici. Nekateri Vabljeni na Dan košarke Borovniški košarkarji vsako leto decembra organizirajo srečanje generacij. Po uspešno izvedeni 50-letnici košarke leta 2016 bo letos tradicionalni Dan košarke v soboto, 16. decembra, med 13. in 18. uro v telovadnici OŠ dr. Ivana Korošca. Program: 13.00-15.00 - tekma pionirjev med ekipama Klemena Stojanoviča in Grege Malija 15.00-16.00 - tekma igralcev TRIM lige (Jure Verbič) 16.00-17.00 - tekma veterank (Vesna Črnilogar) 17.00-18.00 - tekma veteranov Grič : Jeruha (Janez Sečnik, Miro Turšič) Vse ljubitelje košarke vabimo na ogled tekem! Košarkarski klub Borovnica Pokal evropskih košarkarskih prvakov 2017 v Borovnici V sklopu Dneva košarke bo ogled originalni pokal, ki ga je slovenska košarkarska reprezentanca osvojila na letošnjem evropskem prvenstvu v Turčiji. V soboto, 16. decembra 2017 bo ob 15. uri krajša slovesnost z uvodnim nagovorom nosilca zlate medalje. Ogled pokala bo od 15. do 18. ure. Pokrovitelj KIA Motors Adria Group iz Ljubljane bo v Ko smo se na poti za nazaj z avtobusom spuščali s planote Rajac, smo se srečali s kombi-jem, ki se nam je umikal in pri- stal v odtočnem kanalu ob cesti, krepko nagnjen. Naši fantje so ustavili šoferja in tekli ven porinit kombi. V tretje je šlo. So pa morali stopiti v jarek poln slabih jabolk in vode. So si potem otre-sali čevlje. Srbski šofer je odprl okno, pomahal in dejal: »Hvala prijatelji!«. Druga stvar, ki je bila na poti proti domu, še v Srbiji. Vidim na cesti ležati človeka do pol pokritega s črnim polivinilom. Zraven pa mlaka krvi. Nekdo je fotografiral kolo. Avto s paj-čevinastim prednjim steklom. Znervirana žena v rumenem jopiču ob policistu. Kako nas smrt gleda, stoji ob nas in čaka. Vsak trenutek mi postane dragocen. Gotovo je izkušnja, ki si jo zapomnim. Klepet s svojimi, šale, objem, povezanost balkanskih držav, kljub... Lepota človeka, ki zmore. Hvaležnost. Za PD Borovnica, Alenka Gabrovšek so gledali v našo zastavo. Nebo je bilo modro. Popolnoma se je zjasnilo. Izmed ekip je bilo veliko moških ekip. Srbi so bili še posebej dobri. Tudi v našem avtobusu so bili v glavnem moški. Nastane tekma, pomembna je hitrost, ne več toliko kolegialnost, pustolovščina, narava, opazovanje. Kopali smo se po srbskem trnju, blatu, visoki praproti, megli, mimo velike kmetije, kjer je imela gospa vrečko z gobami in je komentirala vreme: »Užas«. Videli smo veliko marel (gobe) in šipka. Tik-Tak borovniški prvak Pozno jeseni se je zaključila že enajsta borovniška liga v malem nogometu. Naslov prvaka je osvojila ekipa Tik-Tak, najboljši igralec je bil Darko Bičanin, strelec Zlatko Jankovič in vratar Rasim Čehič. času prireditve predstavil električna vozili iz prodajnega programa. »Ze enajsto leto imamo ligo, kar je nedvomno uspeh. Ekipe se rade vračajo, mladina je vsako nedeljo na igrišču. Najbolj pa sem zadovoljen, da ni poškodb in ne nasilja,« je zaključek letošnje lige, po dolgih štirinajstih krogih, ko so odigrali tudi jubilejno tisočo tekmo, pokomenti-ral dolgoletni organizator Ivo Mršic. Preizkušenj mu letos prav gotovo ni manjkalo. Če drugega ne, je dež vsaj dvakrat ponagajal, da so morali ligo sproti prestavljati. Med drugimi izrednimi dogodki poškodb na srečo ni bilo, je pa moral sodnik kar nekajkrat razgreta čustva krotiti s sodniškimi kartoni: »Bilo je nekaj rumenih, a to bolj vzgojno, da se fantje umirijo. In le en rdeč v vseh štirinajstih krogih. Nobena ekipa se ni pritožila čez dane kartone.« Bolj je šlo proti koncu, večja je bila tekmovalnost, je razložil Mršic, bitka za prvaka lige je bila med prvimi tremi ekipami precej tesna. Nazadnje je ta laskavi naslov vendarle osvojila ekipa Tik-Tak Gradbeništvo Sandi, za njo se je uvrstila ekipa Fit šport, tretje mesto je pripadlo ŠD Bad Boys Elite. Nato so se do osmega mesta zvrstile še LMC Av-tocenter, 100+, LTH Castings, Racmani ter KMN Optimisti II. Borovničani po razpadu ekipe KMN Optimisti I žal ne posegajo več po najvišjih odličjih, a važno je sodelovati, pravijo. Za ferplej pa so bili to pot nagrajeni Racmani. Najboljšega strelca lige, zanimivo, ni dala zmagovalna ekipa, temveč drugouvrščeni Fit Šport. S štiridesetimi zadetki je bil Ljubljančan Zlatko Jankovič daleč najuspešnejši strelec lige. Zogo po igrišču preganja že osemnajst let, zadnjih osem let tudi po borovniškem asfaltu. Pravi, da je najboljši strelec resda deležen malce bolj grobe igre s strani nasprotnikov, a da je tega že navajen. Svoj uspeh v veliki meri pripisuje ekipi, sicer pa je njegov recept kratek: »Odkrivaš se, spremljaš igro in na koncu zabiješ gol. To je to.« Kdo ve, morda mu nekoč uspe celo poseči po nazivu najboljšega strelca lige vseh časov, ki ga ta trenutek s 188 goli nosi Darko Bičanin, letos soglasno imenovan za najboljšega igralca. »Redko se zgodi, da je za najboljšega igralca lige izbran član petou-vrščene ekipe (100+), toda za Darka to ni nobeno presenečenje. Darko je igralec, ki si ga vsak želi imeti v svoji ekipi. Odlično obvlada nogometno tehniko, njegova mirnost je pregovorna, vedno je nasmejan in z njim v igri vsi njegovi soigralci igrajo bolje kot običajno,« so o njem zapisali organizatorji. Medtem ko eni streljajo, drugi branijo in med temi je bil daleč najboljši vratar Rasim Čehič. O njem pa organizatorji takole: »V vseh nastopih je pokazal odlično in odločno branjenje. Tako odločno, da smo se kar malo bali za njegovo zdravje, saj se meče po asfaltu kot po najmehkejši travi in nikoli ampak res nikoli ne popusti. Tak pristop lahko samo spoštujemo.« Zmagovalna ekipa Tik-Tak Rasim Koštic novi predsednik ŠD Optimisti Prihodnje leto Optimiste po besedah Iva Mršica zopet čaka obilica dela. Da bi borovniška liga zopet gostila po šestnajst ekip ali da bi celo izvedli zimsko dvoransko ligo, izključuje, saj da nimajo ne dovolj kadra niti primerne dvorane. Poleg tega imajo borovniški nogometni navdušenci dovolj dela že z urejanjem igrišča v Bistri, kjer je na mestu starega že zrasel nov objekt. Odprtje se menda obeta enkrat maja oz. junija, ko so tam nekoč že potekale tradicionalne tekme. Morda se jim tedaj pridružijo še prijatelji iz Bosne in Hercegovine, kamor so se pred kratkim podali na povratno prijateljsko tekmo. Na tujem igrišču so tokrat povedli s šest proti pet in se oddolžili za poraz na Dolu. Kako bo v prihodnje krmarilo Športno društvo Optimisti, pa bo seveda precej odvisno tudi od novega predsednika Rasima Koštica, sicer lastnika podjetja Gradbeništvo Sandi iz Notranjih Goric. Damjan Debevec, fotografija: DD NflS Občina Borovnica 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Angelin memorial 2017 V soboto, 14. oktobra, je na zunanjem igrišču pri osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici potekal že 6. Angelin memorial. Organiziran je v spomin na pokojno profesorico telesne vzgoje Angelo Tortič, na njem pa sodelujejo učenke in učenci OŠ ter njihovi starši. Tekmovanje je vodil in povezoval Klemen Stojanovič. Najboljši tekači med učenkami in učenci so čez teden dni nastopili na ljubljanskem Volkswagnovem maratonu in med 80 nastopajočimi osnovnimi šolami osvojili odlično 10. mesto. V sklopu spominske prireditve je bila tudi manjša slovesnost, na kateri smo borovniški košarkarji predali šoli spominski pano, na katerem je opisana in s slikami opremljena športna pot Angele Tortič. Nje se spominjam od jeseni davnega leta 1969, ko sva na železniški po- staji v Borovnici čakala vlak. V pogovoru mi je povedala, da je namenjena v Logatec na trening košarke, saj je postala članica ekipe, ki je takrat nastopala v 2. ženski SKL. Sam sem bil tistega dne prav tako namenjen na trening košarke na Vrhniko, ki se je uvrstila v 2. zvezno jugoslovansko košarkarsko ligo. Ugotovila sva, da sva prva borovniška košarkarja, ki igrava košarko v klubih izven domačega kraja. Angelino košarkarsko pot sem nato redno spremljal. Dve sezoni je še igrala v Logatcu, ker pa je z dobrimi igrami opozorila nase, so jo leta 1972 povabili k ljubljanski Olimpiji. Tako je leta 1973 igrala na kvalifikacijah v Šibeniku, na katerih se je Olimpija uvrstila v I. zvezno žensko jugoslovansko ligo. Na zadnji, odločilni tekmi z ekipo Vojvodine iz Novega Sada, ki jo je Olimpija premagala z rezultatom 63 : 62, je dosegla 33 košev in bila uvrščena v najboljšo peterko prvenstva. Žal pa se je po končanih kvalifikacijah odločila, da preneha aktivno igrati košarko, se posveti družini in pedagoškemu delu v OŠ Borovnica. S predajo spominskega panoja in fotoalbuma ravnatelju g. Danielu Horvatu smo izpolnili še zadnjo nalogo, povezano s praznovanjem 50-letnice borovniške košarke. Na koncu se moram še enkrat zahvaliti vsem, ki so ob našem jubileju sodelovali pri organizaciji, prispevali finančna sredstva, za pomoč ob zadnji akciji pa še posebej Antonu Gerdini in Jožetu Zormanu. Franjo Modrijan SPOSTOVANE IN SPOSTOVANI. SOLSKI SKLAD OSNOVNE ŠOLE DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA VAS VABI NA TRADICIONALNI DOBRODELNI NOVOLETNI SEJEM * * S V PETEK, 1. DECEMBRA 2017 OD 17H DALJE PRED & OSNOVNO ŠOLO. ZA VAS SMO V SODELOVANJU Z NAŠO OSNOVNO ŠOLO IN VRTCEM TER OBČINO BOROVNICA PRIPRAVILI PESTER PROGRAM S PRIŽIGOM LUČK, PREDSTAVO ZA OTROKE IN ZABAVNIM PROGRAMOM S SKUPINO LIVADA. NA VOLJO BO TUDI PESTRA PONUDBA SEJEMSKIH IZDELKOV. # * 5 * * * * VLJUDNO VABLJENI. Borovničani na Tolminskem Poletne počitnice so bliskovito minile. Vse že teče po ustaljenih tirnicah. 21. oktobra smo se borovniški planinci odločili skupaj preživeti jesensko soboto. V številčnem konvoju smo se odpeljali proti Idriji, Tolminu ter nadaljevali v Zatolmin in proti Javorci. Do tja smo preizkusili svoje vozniške sposobnosti na vijugasti, izpostavljeni cesti, visoko nad koriti Tolmin- ke. Uspešno smo prestali tudi srečanje s traktorji. Vozili so živino v dolino, prav s planine Polog, najnižje ležeče planine na Tolminskem, kamor smo bili namenjeni. Zanje se je pašna sezona končala ravno v teh dneh. Pripeljali smo se do parkirišča, se v krogu pozdravili, odplesali bans in predstavili potek poti. Zanimalo nas je, kje izvira Tolminka, biserna gorska reka. Pa smo se povzpeli do planine Polog ter nadaljevali po kolovozu, ki smo ga kar hitro zapustili in se spustili do Tolminke. Mrzlo, deročo, sinjemodro reko smo prečili s pomočjo kurukule (vozička). Bilo je zamudno, a za otroke pravo veselje. Nadaljevali smo do planine na Prodih ter si ogledali zunanje kurišče in bazen. Zmerno smo se vzpenjali po slikoviti dolini, dolgi približno deset kilometrov. Zajeda se v središče Julijskih Alp ter povezuje Krnsko pogorje s Spodnjimi Bohinjskimi gora- mi. Prečili smo nekaj mogočnih, suhih hudourniških strug. Opazovali smo strme stene, sestavljene iz naloženih plasti. Pot se je spuščala, na prostrani izravnavi pod Osojnico pa je bil naš cilj. Imeli smo »smolo«, saj so bili izviri suhi, prav tako je bila površina, ki sega do lovske koče, popolnoma izsušena. Smo jo pa izkoristili za »martinčka-nje« in malico. Vračali smo se po nasprotnem bregu, mimo ogromnega podora iz leta 1998, ko je močan potres spremenil to pokrajino. Po »kljukasto« speljanem kolovozu smo se spustili do izhodišča. Čakal nas je še obisk vojnega spomenika iz 1. svetovne vojne, cerkve Sv. Duha v Javorci. Posvečena je padlim avstro-ogrskim vojakom tolminskega bojišča soške fronte. Nekaj se nas je odločilo prisluhniti zgodovinskim dogodkom, ostali pa so si jo ogledali z zunanje strani. Nad vhodom se dviga zvonik s sončno uro, grbom monarhije in napisom: "Mir", zunanje stene pa so poslikane z grbi dvajsetih dežel, ki so sestavljale Avstro - Ogrsko. Otroci so komaj čakali, da si ogledamo še bunkerje, ki so nas spremljali ob poti. S svetilkami smo se sprehodili po labirintu hodnikov, ki so nas na drugi strani pripeljali na plano. Jesenski dan se je prevesil v pozno popoldne. Polni vtisov smo se domov vrnili v večernih urah. Za MO PD Borovnica N aŠ Občina Horjul 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poslovilna vežica je prva prioriteta Mnogo let se že načrtuje izgradnja nove sodobne poslovilne vežice pri cerkvi svetega Kancijana na Vrzdencu. Župan Janko Prebil: "Potem ko smo uredili protipoplav-na območja in hudourniške vodotoke, je bil po dolgih in napornih pogajanjih s pristojnimi službami na ministrstvu sprejet nov prostorski načrt, kar je prižgalo zeleno luč, da se lahko s projektom gradnje nove poslovilne vežice tudi uradno začne." Idejna maketa prikazuje urejenost zunanjosti in notranjosti, vsem zainteresiranim pa je na ogled v občinskih prostorih. Župan Janko Prebil je povedal, da so Vabilo na občini trenutno v fazi zbiranja ustrezne dokumentacije, ki bo predvidoma nared, da se spomladi prihodnje leto začne z gradbenimi deli: "S tem bodo končno uslišane želje vaščanov na Vrzdencu, žal pa takšni projekti zahtevajo svoj čas tudi pri pripravi zaradi kompleksnosti. Potrudili se bomo, da bomo poslovilno vežico zgradili v optimalnem času." Besedilo in fotografija: Peter Kavčič Sandro Botticelli (ok. 1445 - 1510), Pomlad Vabljeni na odprtje razstave! Branko Lipnik Stari mojstri v novi preobleki 1. decembra ob 18. uri v knjižnici OŠ Horjul Razstava bo odprta do 3. decembra od 9. do 13. ure. Vabljeni! Županova beseda Priprava proračuna za prihodnje leto Jesen je pravi čas, da poberemo sadove minulega dela, zato se na vas, drage občanke in občani, tokrat obračam z zadovoljstvom, da je naša vizija, da s terena zberemo čim več želja in informacij, uspešna. Zdaj je čas za pripravo ob- in predstavniki vasi, tako da činskega proračuna za nasle- smo zbrali pobude in ideje za dnje leto. Imeli smo uspešne prihodnje leto, ki ste jih vsi, ki sestanke z občinskimi svetniki ste to želeli, podali neposredno nam ali vašim predstavnikom v občinskem svetu. Upam, da smo dobili vse podatke, ki so potrebni, da pripravimo proračun v okviru naših zmožnosti. Ideje so na mizi, mi jih bomo pravočasno prečesali in preučili ter vse skupaj obravnavali konec novembra. Takrat bo na vrsti prvo branje proračunskega načrta. Tudi za tem se še lahko pošljejo kakšne pobude, saj glede na zakonodajo sprejemamo proračun dvofazno. To pomeni, da dokončna potrditev pride na vrsto na decembrski seji. Glede na razpoložljiva sredstva bomo v proračun uvrstili čim več naložb in s tem uresničili večino želja, ki so prišle s terena. Pomembno je, da je občina v dobri finančni kondiciji in lahko z upanjem zremo v prihodnje leto, ko nas čaka kar nekaj pomembnih večjih naložb. Sicer pa je december čas, da se posvetimo družini. Otroke bo tudi letos obiskal sveti Miklavž, zato bodo vsi najmlajši vabljeni na tradicionalno miklavževa-nje. Vsi pa vabljeni tudi na kino večer 27. decembra. Namesto novoletnega ognjemeta bomo prehod v leto 2018 obarvali s kulturo, saj pripravljamo tradicionalni koncert v cerkvi svetega Urha, na katerega vas vabim že zdaj. Razgled s tega mesta je ob lepem vremenu čudovit, mi pa se bomo potrudili, da bo zanimivo za vse. Župan Janko Prebil Slovenski zajtrk za najmlajše Tradicionalni slovenski zajtrk je Vseslovenski projekt , ki ga na pristojnem ministrstvu izvajajo z namenom, da bi izboljšali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Zajtrka se je že tradicionalno udeležil tudi župan Janko Prebil, ki je tokrat obiskal naše najmlajše v horjulskem vrtcu. »Menim, da na ta način javnosti, predvsem pa najmlajšim v vrtcih in šolah predstavimo pomen kmetijstva in čebelarstva, saj je vsa hrana, ki jo dobijo otroci na mizo iz lokalne pridelave. S tem jih že od malih nog naprej ozaveščamo o pomenu samooskrbe, ki je resnici na ljubo po vseh raziskavah v Sloveniji zelo slaba. Raziskave kažejo, celo manj kot 50 odstotno samooskrbo, torej polovico naše hrane uvozimo. Ob tej priložnosti smo v čebelarskem društvu Dolomiti Polhov Gradec priskrbeli 30 kilogramov lokalno pridelanega medu. Nekaterim otrokom je zanimivo, nekateri radi malo packajo, predvsem pa se vsi zabavajo ob tem, da kaj novega izvedo.«. Slovenski zajtrk je tudi pomemben del ozavešča-nja mladine o pomenu gibanja in ohranjanja čistega okolja ter dejstva, da lahko posežemo po živilih iz našega okolja kar prinaša določeno kakovost in zavedanje od kje dejansko pride hrana na naše krožnike. Peter Kavčič Na Lesnem Brdu bodo pili dobro vodo Dobra pitna voda je za človeka ena od osnovnih pravic in tega se Občina Horjul dobro zaveda. S tem ko so pred leti prešli vsi vaški vodovodi v upravljanje občine, se je ta zavezala, da bo vodovodne sisteme vzdrževala tako, da bodo skladni s pravilnikom o pitni vodi in zahtevami, ki jih je s strani inšpekcijskih služb vedno več. Vodovodni sistem Lesno Brdo je bil pred leti samostojna enota, vendar njegov nadzemni izvir vode ni bil ustrezen, čeprav je priprava vode potekala preko UV-svetil-ke, ki pripravi vodo za uporabo. Ker se je ta sistem že pred leti povezal z novo zgrajenim sistemom v Podolnici, se je ponudila možnost, da se vodohran Lesno Brdo poveže z omenjenim vodovodnim sistemom. V ta namen je bila pod vznožje Lesnega Brda vgrajena nova čr- palka, ki ima večjo zmogljivost od prejšnje in zagotavlja nemoteno dobavo vode. Kljub naštetim ukrepom so se v vodi vodovodnega sistema Lesno Brdo še pojavljale koli-formne bakterije, ki so kazale na površinsko onesnaževanje vode. Septembra 2017 smo zato na slepe vode vodovodnega sistema namestili ventile, ki preprečujejo mešanje stoječe vode s tisto, ki se vsak dan porablja. Ker pa smo želeli zadevi priti do dna, smo novembra začeli še s sanacijo vodohrana na "Frjače-vem" griču. Sprva je bil predviden odkop vodohrana, ki bi ga potem hidro- in termoizolirali, vendar se je ob odkopu pokazalo, da je vodohran grajen še iz kamenja in so zunanje stene popolnoma porozne, kar omogoča pronicanje površinskih vod v vodno celico, kar predstavlja veliko tveganje za onesnaženje pitne vode. Zidarstvo Janez Sečnik s.p. z Butajnove, ki ima s tovrstnimi sanacijami veliko izkušenj, je tako vodohran zaopažilo, dodalo armaturo in z vodoodpornim betonom za-betoniralo zunanje stene, ki so zdaj gladke. V ta namen je bilo treba na določenih delih dostop do vodohrana urediti, saj je do zdaj tja peljala le ozka strma pot, ki pa ni bila ustrezna za dostop tovornjakov, ki prevažajo beton. Sledilo bo razopaženje in, če bodo vremenske razmere dopuščale, bomo vodohran še hidro- in termoizolirali. Pogodbeni izvajalec zemeljskih del pri vodovodih Janez Marolt s.p. pa bo nato še zasul objekt in poskrbel za drenažo okrog njega. Da bo sanacija popolna, se bo no- tranji del vodne celice premazal in ustrezno zatesnil, saj gladke stene pomenijo tudi lažje čiščenje in vzdrževanje objekta. S posegom, ki je bil predvsem zaradi geografske lege vodohra-na precej zahteven in pogojen z vremenskimi razmerami, je bil narejen zelo velik korak k zagotavljanju pitne vode v naselju Lesno Brdo. Pred slabim mesecem je bila aktivirana tudi stalna klorirna postaja, ki bo poskrbela, da se bo dezinficiralo celotno vodovodno omrežje. V prihodnjem letu imamo v načrtu zamenjavo cevi od vodohra-na do domačije pri Naglič, saj gre očitno za staro in nekakovo-stno alkatensko cev, ki povzroča vsakoletne defekte. V prvih mesecih naslednjega leta bodo prebivalci Lesnega Brda tako lahko že brez skrbi nazdravili z odlično pitno vodo. UO N aŠ Občina Horjul 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Javni posvet o revolucionarnem nasilju Ob 75. obletnici revolucionarnega nasilja v horjulski dolini in okolici je 20. oktobra v Horjulu potekal javni posvet, ki ga je pripravil Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z odborom za pripravo posveta in Občino Horjul. Namen posveta z naslovom To je bil uboj duha. Kaj dolgujemo zanamcem? je bil prikazati dejstva, povezana z revolucionarnim nasiljem med in po 2. svetovni vojni v tem okolju. Po koncu vojne in okupacije se o revoluciji in državljanski vojni ni smelo govoriti. Zamol-čanost je preplavila horjulsko dolino, jasno in glasno povedana beseda se je za dolga desetletja umaknila šepetanju in molku. Župan Janko Prebil je v uvodnem delu posveta zbrane nagovoril z besedami: »Narod brez zgodovine ne more obstajati. Tudi stvari, ki so se zgodile v preteklosti je treba postaviti na svoje mesto. V duhu naših nedavnih dejavnosti, vezano na spomin uboja nekdanjega župana ter ob odkritju spomenika, ki smo ga postavili v Prošci menim, da je te stvari potrebno dokumentirati in osvetliti. To so dejstva, ljudje so trpeli! Tistih, ki bi morali biti tukaj med nami, da bi prišlo do prave sprave žal ni tukaj, tu so le tisti, ki so trpeli. To so dejstva! Kar se je zgodilo se je zgodilo, temu se ne moremo izogniti. Veliko evropskih narodov je bilo vpletenih v okupacijo, a pri nas se ni dogajala le okupacija ampak tudi revolucija. Zato je narod trpel mnogo bolj kot drugje v Evropi, saj se je zgodilo vse hkrati, vojna in revolucija. Marsikje so vojno končali z manj izgubami in sovraštva. Pri nas pa se je revolucija delala tako, da je bilo veliko osebnega maščevanja in s pridobivanjem kakršnih koli koristi. Danes je prav, da spregovorimo o naši zgodovini iskreno.« Sam posvet je potekal v duhu priznanja temeljnih vrednot svobode, enakosti, pravičnosti in miru. To je utemeljeno v mednarodnih deklaracijah o človekovih pravicah, kar nas zavezuje k prizadevanjem, da opozarjamo na zanikanje in teptanje človekovih pravic, še posebej, ko gre za odvzem življenja in si na tak način priza- devamo, da se omenjene kršitve ne bi več ponavljale. Po pozdravu župana je sledilo razmišljanje svetnika občinskega Sveta Horjul in člana organizacijskega odbora za pripravo posveta Petra Bastarde, ki je predstavil svoj pogled na minulih 75 let zgodovine v horjulski dolini in Sloveniji: »Minilo je 75 let od dni, ko je boljševistična revolucija terjala krvni davek tudi v naši dolini. Po 26-tih letih samostojne države in demokracije je prišel čas, ko se moramo za resnico spet trdo boriti. Odnos države do resnicoljubnosti je mačehovski in tu ostaja velik dolg do nedolžnih žrtev, ki si zaslužijo dostojni pokop in predvsem povrnitev ugleda. Zato se moramo boriti, da ohranimo mejno vrednost normalnosti, da ne klonemo pod pritiski medijev in javnega mnenja, češ da se nič ne da in da so vsi enaki. Poskrbeti moramo, da zanamcem zapustimo, kar smo mi prejeli od staršev. Tudi to, da naši sorodniki, sosedje, prijatelji, ki so padli kot žrtve komunističnega nasilja, niso narodni izdajalci, ampak domoljubi, ki bi jih Slovenija še kako potrebovala. To je resnica, ki smo je dolžni povrniti v narodovo zavest.« Mojca Kucler Dolinar je v svoji predstavitvi predstavila odnos Sveta Evrope in Evropskega parlamenta do tega vprašanja, kjer je izpostavila, da smo se Slovenci leta 1990 na referendumu odločili, da nočemo več živeti v državi, kjer se hudo kršijo človekove pravice. Pol leta kasneje smo to jasno zapisali v Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS. Ob tem se postavlja vprašanje kako daleč smo prišli v letih po formalnem prelomu s komunističnim režimom; kot država, kot družba, kot posamezniki? Mojca Kucler Dolinar ugotavlja, da organizatorji in izvrševalci zločinskega nasilja niso bili obsojeni in kaznovani za dejanja s katerimi so kršili temeljne človekove pravice in svoboščine. Prav tako državni zbor kljub pobudam na načelni ravni ni obsodil zločinov komunističnega režima. Skrb zbujajoče je tudi dejstvo, da se pri posameznikih še vedno pojavljajo dvomi ali je o teh temah sploh potrebno govoriti. V zaključnem delu predstavitve je poudarila, da naša obveznost do preteklosti še ni končana, ker nas na to opominjajo vsaj resolucije Sveta Evrope in Evropskega parlamenta. Izjemno pomembne so tudi posamezne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ti dokumenti poudarjajo nujnost po ohranjanju spomina na preteklost in prenosu zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, tudi na mlajše generacije. Dr. Damjan Hančič je prikazal in primerjal razvoj revolucionarnega nasilja in število žrtev v času druge svetovne vojne in takoj po njej na območju Go- Začetek gradnje kanalizacije Na začetku novembra se je začela gradnja novega kanalizacijskega omrežja. Občina se je namreč zavezala, da bo to uredila v skladu z evropskimi zahtevami in direktivami do leta 2020. Na javnem razpisu izbran izvajalec del, Komunalne gradnje iz Grosuplja, je z gradbenimi deli začel v vasi Zaklanec. V prvi fazi bodo delali na javni poti od gasilskega doma proti severu, nadaljevali bodo z lokalnimi cestami, zgodaj spomladi pa se bodo začela dela na cesti Hor-jul-Dobrova. Območje urejanja bo popolnoma zaprto, zato izvajalec del prosi za upoštevanje navodil vodje gradbišča. Hkrati se bo uredila tudi vsa pripadajoča infrastruktura, ki vključuje pločnike, javni vodovod, javno razsvetljavo in nizkonapetostno električno omrežje ter optiko. Peter Kavčič renjske, Ljubljane in Notranjske. Gre za območja, ki jih je avtor podrobneje raziskal v svojih dosedanjih študijah. V Ljubljani je revolucionarna stran z atentati na svoje politične nasprotnike in konkurente začela že konec leta 1941, najbolj pa v obdobju od spomladi do jeseni leta 1942. Vrhunec nasilja predstavljajo množični izvensodni poboji razoroženih vojaških protiko-munističnih formacij takoj po formalnem zaključku vojne, v maju in juniju 1945. Dr. Han-čič v svoji raziskavi tudi ugotavlja, da so na Gorenjskem prebivalci v letih 1941 in 1942 revolucionarni teror večinoma čutili posredno, preko maščevanj okupatorjev za oborožene odporniške akcije partizanov, šele jeseni in pozimi leta 1943, zlasti pa spomladi leta 1944 so komunisti preko VOS-a začeli neposredno množično obračunavati tudi z vsemi političnimi nasprotniki. Med njimi je bilo največ bogatih kmetov in obrtnikov. Študija razkriva, da je tudi na Gorenjskem vrhunec revolucionarnega nasilja nastal takoj po koncu vojne. Osrednji del Notranjske je največji dvig števila žrtev revolucionarnega nasilja doživel maja in junija 1945, ko so bili množično umorjeni vrnjeni domobranci tudi s tega območja. Matic Intihar je predstavil internirance v horjulski občini, njihova ozadja in vzroke za pošiljanje v koncentracijska taborišča okupatorja. Ugotavlja pomembno ločnico v odnosu italijanskega okupatorja do domačega prebivalstva, ki je bilo sprva nekonfliktno. Povračilni ukrepi Italijanov pa so sledili povečanemu nasilju pripadnikov Osvobodilne fronte pod vodstvom Komunistične partije nad posameznimi domačini in napadi na lokalno infrastrukturo ter napadi na posamezne italijanske vojaške formacije. Okupator je posledično svojo okupacijsko politiko zaostril, nakar so sledili vedno pogostejši izgoni lokalnega prebivalstva v različna okupatorjeva koncentracijska taborišča. Marta Keršič je ob koncu posveta predstavila delovanje javnega zavoda Študijski center za narodno spravo, kjer se s sodelavci ukvarjajo s sistematičnim zbiranjem in urejanjem pričevanj že od ustanovitve javnega zavoda. Raziskovanje zajema Slovence doma in v tujini, časovno pa se omejujejo na slovensko zgodovino 20. stoletja, s poudarkom na drugi svetovni vojni in po njej ter na čas socializma, demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Ugotavljajo, da posamezniki pri pričevanju še danes ne čutijo dovolj varnega okolja, da bi svoje zgodbe in spomine na travmatične dogodke zaupali javnosti. Pri tem igra pomembno vlogo njihovo ožje družinsko in sosedsko okolje, pomemben faktor pa je tudi splošna družbena klima in trenutni politični utrip. Pomen zbiranja pričevanj je zato večplasten. Povedane zgodbe so dobrodošle kot zgodovinski vir, pomagajo posamezniku pri soočenju s travmatično preteklostjo in odpirajo pogled mlajši generaciji pri seznanjanju s posledicami totalitarnih režimov in z vojno kot izjemnim časom. Na koncu posveta je sledilo odprtje in predstavitev razstave z naslovim: Stop, cenzura! - Prepovedana literatura in knjižnice 1945 in 1991, avtorice Helene Janežič. Ta govori o prepovedani literaturi v Sloveniji v času od leta 1945 do 1991. Posebna po- zornost je namenjena skrivnostnemu 'D' fondu Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki je bil uradno ustanovljen leta 1978. NUK je že oktobra 1945 dobila nalogo zbiranja tiste literature, katere razpečevanje je bilo iz kakršnihkoli razlogov prepovedano, hkrati pa jo je obvezoval zakon o tisku, ki je prepovedoval razširjanje tovrstne literature. Knjige in periodiko so zbirali načrtno, ostala pa je zaprta in težko dostopna za uporabnike. Razstava opisuje čas, ko je bila Slovenija del Socialistične federativne republike Jugoslavije, kjer je v uradnem listu objavila 4 prepovedne slovenske knjige. Uradno cenzura v SFRJ ni obstajala, moč samocenzure pa je bila še večja, kakor uradno neobstoječa cenzura. Večina državljanov zato ni vedela za množice knjig, ki so se zaradi svoje vsebine, predvsem pa zaradi avtorjev, ki niso imeli 'pravega pogleda na poglavitna življenjska vprašanja', znašle v tako imenovanih 'bunkerjih' knjižnic. Kar 31 slovenskih revij je doživelo prepoved izida oz. so bile zaplenjene naknadno, 43 piscev in urednikov pa je bilo zaradi zapisanega kazensko preganjanih. Dogodki in dejanja v preteklosti so zarisali mejo med svobodo in nesvobodo. To je pustilo neizbrisljiv pečat na ljudeh. Kdaj se je vse skupaj začelo in kaj je v to pripeljalo? Na ta in še mnoga druga vprašanja je odgovoril posvet, ki predstavlja pomemben korak naprej v prizadevanju za narodno spravo in predvsem za prikaz resnice o dogajanju med in po 2. svetovni vojni na naših tleh. Besedilo in foto: Peter Kavčič N aŠ Občina Horjul 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Drage občanke in občani! Predsedniške volitve so za nami in medtem ko se najbolj neučakani že pripravljajo na božične praznike, naša stranka Glas za otroke in družine nadaljuje z ustanavljanjem medobčinskega središča. Zavedamo se, da smo novinci na Slovenskem in imajo ljudje v politiko vedno manj zaupanja, vse preveč je bilo praznih obljub, neizpolnjenih pričakovanj in razočaranj. A tudi v teh neprijaznih časih se zbiramo posamezniki, ki bi besedi politika radi vrnili veljavo in ugled. Verjamemo, da je dovolj tihega pritoževanja in prepuščanja odločitev tistim, ki jim ni mar za soljudi, ampak jih v politiko vodijo le materialne koristi, sprejemajo pa odločitve, ki se na koncu dotaknejo vseh nas. Naši prvi koraki so morda nevešči in nerodni, marsikomu se zdijo smešni in bi nas radi odpravili z zamahom roke, a vztrajali bomo naprej. Med predsedniško kampanjo smo se prvič srečali z resničnostjo političnega delovanja in prav to nas je še bolj utrdilo v prepričanju, da so otroci, družina ter naša krščanska kultura nedotakljivi temelj slovenstva. O vsem drugem pa se je vredno in se moramo pogovarjati, izmenjevati različne poglede na izzive današnjega časa ter poiskati najboljše rešitve. Pešajoče zdravstvo, vedno večja osamljenost in revščina starostnikov, mladi, ki morajo s trebuhom za kruhom v svet, in družine z otroki, ki se le stežka prebijajo iz meseca v mesec; ne smemo se slepiti, tudi to je Slovenija, naša domovina. Obljubili smo si, da jo naredimo boljšo, in to za vse, ne le za peščico posameznikov, ki nas danes prepričuje, da se nič ne da, da nič ni mogoče storiti in da se s politko ni vredno ukvarjati, le umažeš se. Ne verjamemo in ne bomo verjeli v to, zato nas je vedno več, ki se pripravljamo na naslednji izziv, državnozborske volitve, do takrat pa: izmenjujmo zamisli, pogovarjajmo se o izzivih in našli bomo rešitve za prihodnost. Špela Rotar Iniciativni odbor za ustanovitev medobčinskega središča GLitlza GTfrOKE + DRUŽIM E prometu. Pešci, posebno še otroci se bodo lahko zdaj varneje sprehajali. Omrežje javne razsvetljave je postavilo podjetje Gutnik, z deli so končali v predvidenem roku na začetku novembra. Nove obcestne luči so tako postavljene v zaselkih Graben na Vrzdencu, pri Kovinosu v Horjulu in na Lesnem Brdu. Na mestih, kjer ni bilo smotrno širiti omrežja javne razsvetljave, pa so postavili obstoječe solarne luči iz Grabna, in sicer na cesto skozi Zagorico in v Samotorico. Odzivi občanov v teh zaselkih so zelo pozitivni, pozdravili so novo pridobitev, v Samotorici se je naložba izkazala kot tako dobra, da si želijo še dodatno solarno luč. Na občini se zahvaljujejo vsem vpletenim občanom za sodelovanje in potrpežljivost med gradbenimi deli. Besedilo in fotografija: Peter Kavčič Miklavž prihaja na obisk Vsi prijavljeni otroci, ne pozabite: v nedeljo, 3. decembra, ob 16. uri nas bo na Občinskem trgu v Horjulu obiskal sv. Miklavž z darili. Nova javna razsvetljava Javna razsvetljava v horjulski občini dobiva celostno podobo, saj so na perečih odsekih vasi ali manjših zaselkov prebivalci dočakali luči, ki bistveno prispevajo k boljši vidljivosti in varnosti, tudi udeležencev v cestnem Bodite pozorni pri menjavi zimskih gum Zakon, ki določa menjavo 15. novembra, predvsem pa nižje temperature in spolzko cestišče nam narekujejo, da je čas za menjavo letnih gum za zimske. Da boste varno vozili skozi zimo, smo se po nekaj nasvetov odpravili h lokalnemu vulkanizerju Juretu Prebilu iz vulkanizer-stva Aniks plus v Ljubgojni. Zakaj je pomembna menjava gum v tem času? Ko padejo temperature, letna guma nima več pravega oprijema, saj ni narejena za takšne pogoje. Zimske gume so namreč narejene iz drugačne zmesi in imajo posebne zareze, torej lamele, ki pomagajo, da je opri-jem boljši. Te omogočajo, da se guma sama čisti med vožnjo po zasneženem cestišču. Torej je nujna menjava tudi, če imajo letne gume še vedno dovolj profila? Tako je. Zmes gume je drugačna, saj je narejena, da deluje v toplejšem vremenu. V mrazu letna guma postane trda in ne nudi več dobrega oprijema v ovinku ali pri zaviranju. Zavorna pot je v zimskih razmerah bistveno daljša z letno gumo, saj nima lamel, kot jih ima zimska, ki ji zagotavljajo več ostrih robov in ustrezno prožnost, da se avto lahko varno ustavi in ostane na cesti. Kdaj je treba stare gume zamenjati za nove? Takoj ko gume začnemo uporabljati, se njihova tekalna površina odpre. S tem se začne staranje, saj se snovi, ki so v gumi, izločajo in iz sezone v sezono postaja guma bolj trda. Nekako pravilo je, da je treba gume menjati na najkasneje vsakih pet let. Tudi če imajo še vedno dovolj profila, saj njihov oprijem ni več ustrezen za varno vožnjo. Ob nekem povprečju letnih prevoženih kilometrov pa se guma iztroši v treh sezonah, če smo zelo, zelo pazljivi, morda lahko zdržijo štiri sezone. Sicer pa imajo gume na tekalni površini oznake, ki nam kažejo, koliko profila je še dovolj za varno uporabo. Kam z letnimi gumami v času, ko na avtu uporabljamo zimske? Da bodo letne gume ohranile svoje lastnosti, je zelo pomembno, kako jih skladiščimo čez zimo. Vsekakor jih je treba postaviti na posebej za to narejeno stojalo, če pa tega nimate, jih zložite leže eno na vrh druge. Bistvenega pomena je, da jih shranjujete v suhem in temnem prostoru, kjer ni velikih temperaturnih sprememb. Torej, najboljši prostor za to sta klet ali garaža. Tudi če se gume zmočijo ali so nekje na dežju, jih najprej osušimo in nato skladiščimo. Nikakor pa ne smejo biti na soncu ali na podstrehi, ki ni izolirana, da ne prihaja do velikega temperaturnega nihanja. V sodobnih avtomobilih je vedno več tehnologije, raznih senzorjev, ki nam omogočajo, da se vozimo varno, ali menjava gum vpliva tudi na te senzorje? Guma je edini stik, ki ga imamo v avtu s cesto in zato je njeno delovanje zelo pomembno. Če so ti senzorji poškodovani ali ne delujejo zaradi iztrošenosti baterije, avto ni več varen tako kot takrat, ko je bil nov. Večina novejših avtomobilov ima senzorje za nadzor tlaka in pri teh je menjava gum bolj zahtevna, potrebna sta namreč znanje in ustrezna oprema, sicer se ti ventili in senzorji poškodujejo. Pri nas imamo diagnostične naprave za programiranje starih in novih ventilov s senzorji, ki merijo tlak v gumah. V kratkem bodo vsa nova vozila opremljena s temi senzorji, zato je treba biti pozoren na to. Njihova življenjska doba je nekje do sedem let, toliko časa namreč zdrži njihova baterija. Bi za konec dodali še kakšen nasvet? Morda samo to, da se za menjavo odločite raje prej kot prepozno in ne pozabite, da je od tega, kako dobro je obut vaš avto, odvisno, kako varno se boste vozili v zimskih razmerah. Besedilo in fotografija: Peter Kavčič Jure Prebil N aŠ Občina Horjul 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zoo park Rožman praznuje 10 let Na Vrzdencu, daleč stran od strnjenega dela vasi, na robu gozda, živijo številne živali, ki so našle svoj dom v senci bukovih in smrekovih dreves. Medved Tim je tu našel svoj dom, njegov sosed polarni volk pa mu dela družbo, da mu ni dolgčas. Ne, to ni začetek kakšne basni, ampak utrinek iz življenja divjih živali, ki so našle svoje zavetje v edinstvenem živalskem vrtu pri nas. Gospodar Jože Rožman se z živalmi ukvarja od osnovne šole naprej, zato v šali pravi, da je Zoo park Rožman starejši kot 10 let. Tam, pod pobočjem mešanega gozda je ustvaril domove za mnoge živali, ki so se jim veliki živalski vrtovi odrekli iz ekonomskih razlogov. "Tu živali v miru živijo do konca svojega življenja. Zal vsaka izmed njih nosi svojo žalostno zgodbo. Velike živalske vrtove poganja izključno ekonomija in večino spomladanskih mladičev jeseni, ko ti že nekoliko zrastejo in niso več tako zanimivi za obiskovalce, preprosto uspavajo. Medved Tim, na primer, je prišel k nam star manj kot eno leto, saj sem ga uspel rešiti pred tem, da ga kot mladiča usmrtijo in naga-čijo za stranko v Italiji, ki bi si z njim okrasila pisarno. Tim je vzrejen v ujetništvu in ni nikdar živel v divjini. S hudimi napori sem ga nekako uspel iztrgati iz rok krute usode in tako je nekako postal zaščitni znak našega vrta. Danes je star 16 let in je v dobri formi, tako da ima pred seboj še kar nekaj let, saj medvedi v ujetništvu doživijo tudi 40 let. Ker dobiva hrano celo leto je aktiven tudi pozimi, zato si ga lahko od blizu ogledate tudi v zimskem času. Poudaril pa bi, da lahko tu pri nas medveda vidite tako od blizu kot nikjer drugje in glede na to, da medveda danes lahko srečate tudi v gozdu, je pomembno, da imamo ljudje izkušnjo takega neposrednega stika s to živaljo, da tudi pravilno odreagiramo ob morebitnem srečanju. Vedno znova sem presenečen, ko slišim, ka- kšne neresnice se širijo v javnosti v smislu, da medved ne more hitro teči postrani po bregu. To so razširili ljudje, ki medveda v naravi še od blizu niso videli! Medved ponoči v iskanju hrane prehodi tudi 50 kilometrov in je pravi atlet. Prav zato se z veseljem pogovorim s skupinami, ki pridejo in si ogledajo živali, ker lahko povem dejansko pravi način, kako ravnati ob srečanju z medvedom v naravnem okolju. Največ lahko naredimo za varnost, če smo dovolj glasni in damo vedeti, da smo prisotni v gozdu. In če že pride do srečanja, je treba samo ohraniti mirno kri in brez panike na- daljevati svojo pot. Nikakor ne smemo panično odreagirati in bežati ali vanj metati kamne ali veje, saj ga lahko podžgemo za kakšno dejanje, ki ne bo prijetno. Druga zgodba je medvedka z mladiči. Ti so najbolj igrivi in zvedavi v prvih mesecih življenja, torej od pomladi do sredine poletja. Če pridemo v stik z njimi, se je treba čim prej umakniti stran. Še koklja bo branila svoje piščance in se zagnala v hlače, kaj šele medvedka. Ker medved slabo vidi, je treba biti glasen in tako najbolje poskrbimo za svojo varnost, če ga srečamo in se postavi na zadnje tace. To ne pomeni napada, ampak samo, da mora bolje pogledati, koga je sploh srečal," pravi Rožman. V njegovem živalskem vrtu so našle svoj novi dom tudi nekoliko eksotične živali. Med njimi je snežno beli polarni volk, ki je daleč naokoli edini v tem prostoru, čisto nova pridobitev je snežna sova, ki se je najbolj razveselijo otroci, saj je na las podobna sovi knjižnega in filmskega junaka Harryja Potterja. V božičnem času pa vidno vlogo prevzame dvogrba kamela, saj Zoo park Rožman postane veliko prizorišče živih jaslic. Letos bodo žive jaslice v Zoo parku Rožman pripravili že peto leto zapored, zato vsi, ki imate radi živali in bi si jih radi ogledali na edinstven način in predvsem zares čisto od blizu, toplo vabljeni. Vstopnine ne bo, živali pa vam bodo hvaležne za vsak prostovoljni prispevek za pokritje stroškov vzdrževanja njihovega domovanja pod krošnjami dreves. Vse o Zoo parku Rožman lahko preberete tudi na www.zoopark.si oziroma njihovi Facebook strani, kjer boste med aktualnimi novicami videli tudi, kako so se otroci zabavali med praznovanjem 10. obletnice, ki je bila sredi oktobra. Besedilo in fotografiji: Peter Kavčič Na vrhu folklornih skupin Slovenije Že četrto leto zapored se je Folklorna skupina Klas uvrstila na državno srečanje folklornih skupin, kjer svoj program predstavijo najboljši. Da so se Horjulci prebili do državnega srečanja, so morali premagati več ovir. Več kot 500 skupin v Sloveniji je razdeljenih najprej na otroške in odrasle, potem pa glede na območja posameznih enot javnega sklada za ljubiteljsko kulturo. Po območnem srečanju, ki zajema področje okolice Ljubljane, se je skupina uvrstila na regijsko srečanje osrednje Slovenije, ki je precej obsežno, predvsem pa je izjemno kakovostno, saj zajema večino skupin, ki so se kasneje predstavile na državni ravni. Letos se je skupina Klas pridružila številnim drugim organizacijam in društvom po Sloveniji, ki so se namenili obeležiti 100-letnico soške fronte. V ta namen je bil njihov celotni letni koncert posvečen prvi svetovni vojni, kar je zelo dobrodošlo, saj je ljudski spomin osredotočen predvsem na drugo, prva pa je že zdavnaj pozabljena. Zahtevna zalogaja sta bila predvsem izdelava in nakup uniform za fante, pri čemer so nam ponudili pomoč ljubitelji prve svetovne vojne, ki imajo veliko izkušenj tako z materiali kot nakupi kosov uniforme. Kape in kokarde so kupili na Češkem, saj so tam veliki ljubitelji in poznavalci ter izdelujejo uniforme po meri. Jakne pa so dobili prek bivših ljubiteljev, ki so odprodali svoje odvečne kose. Ovojke, ki segajo čez čevelj in se zavijejo skoraj do kolena, njihov namen pa je bila zaščita nog in manjša obraba hlač, ter jih fantje ne marajo, saj v celoti stisnejo mišice, pa so izdelale šivilje. Hlače so kupili v Angliji in na Švedskem. Skupina je bila oblečena pripravljena na nov izziv. Na odru je prikazala dolgotrajno vojno in obupanost vojakov, kajti meseci brez odmevnih zmag so se prevesili v leta in avstro-ogrski vojski je zmanjkalo vsega. Fantje se niso bili več pripravljeni boriti za cesarja, ki jih je puščal lačne in prezeble. Vse več jih je dezertiralo, zbirali so se skupaj in čakali konec vojne. Lakoto so jim pomagala prebroditi dekleta, ki so jim prinašala hrano, vendar pa so hotela v zameno vsaj malce veselja ob plesu. Pobegle vojake so medtem iskali in hoteli vrniti nazaj v vojsko, kjer bi jih ostalim v poduk pošteno kaznovali. Vonj po svobodi pa je bil premočan in mladi fantje se niso imeli namena vrniti v vojsko, za kar so tudi poskrbeli. Državno srečanje je potekalo v Zalcu 21. oktobra, predstavilo se je osem skupin, pri čemer je že ogled generalke jasno nakazoval, da so skupine izjemno dobro pripravljene, programi zahtevni in si ni mogoče privoščiti napak. Člani Klasa so nastop pričakovali z vznemirjenjem, nekateri tudi s tremo, predvsem pa z željo izpeljati ga čim boljše, da bo vidna zahtevnost koreografije stiliziranih plesov. Pričakovanja za odrom so pred občinstvom hitro dobila potrditev, saj so že takoj na začetku ob plesu, kjer se plesalca skozi korake, roke in geste ruvata za košaro, gledalci s ploskanjem potrdili, da vedo, kako zahtevno je to. Do konca nastopa, ki se zaključi s fantovskim pretepom v plesnih korakih in skokih, je bilo občinstvo že tako navdušeno, da je ploskalo še dolgo po odhodu plesalcev z odra. Za zaveso so plesalci in godci tiho uživali v ploskanju, pri čemer so vse dolge ure vaj ponavljanja zahtevne koreografije dobile smisel, izjemna kakovost skupine pa potrditev. Plesalci in glasbeniki so odhiteli v garderobo, da so se lahko čimprej vrnili v dvorano med gledalce spremljat podelitev. Na koncu državnega srečanja namreč poleg zlatih plaket, ki jih prejmejo vse izbrane skupine, tričlanska strokovna komisija izbere najboljše skupine glede na posamezne kategorije: glasbo, petje, koreografijo, kostume itd. Skupina je leta 2014 v Beltincih dobila pohvalo za najbolj domišljeno pripoved, v Sežani leta 2015 pa za izvirno uprizoritev plesa na čolnih. Manjkala je samo še pika na i, in sicer pohvala za najboljšo izvedbo v celoti. Po končanem koncertu je na oder prišla strokovna žirija, ki se je odločila podeliti štiri priznanja, saj je bil to do sedaj daleč najboljši izbor skupin z zahtevnim programom. Akademska folklorna skupina France Marolt je prejela pohvalo za plesno izvedbo, FS Gartrož iz Nove Gorice za kostumografijo, FS Leščeček iz Veržeja za glasbo in, kot zadnja ter najboljša, FS Klas iz Horjula za tako želeno izvedbo v celoti. Med člani je zavladalo veliko veselje, sledili so kriki in veseljačenje ter sprejemanje čestitk gledalcev in drugih skupin. FS Klas je imela med nastopajočimi tudi člane, ki plešejo šele eno leto, kar dokazuje, da lahko z veliko energije, truda, strokovne podkovanosti uspejo tudi mlajše skupine, le želja mora biti dovolj velika. Ker svoje veselje in znanje radi delijo tudi z drugimi, pa še vedno vabijo vse, ki radi plešejo in pojejo, da se jim pridružijo na vajah ob sredah in petkih ob 19.30 v sedaj že skoraj prenovljenem Prosvetnem domu v Horjulu. Medse pa vabijo tudi glasbenike, ki imajo radi dobro družbo, kajti njih vedno primanjkuje. Skupina poleg nastopov na domačih tleh nastopa tudi v tujini, letos je ob izdatni donatorski pomoči, za katero se iz srca zahvaljuje, nastopila na festivalu v Makedoniji v Ohridu. Vabljeni vsi, ki radi plešete, pojete in potujete, da skupaj s Folklorno skupino Klas poiščete nove izzive, obiščete nove kraje ter spoznate nove prijatelje. Marija Čipic Rehar N aŠ Občina Horjul 27. november 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Jesenski planinski izlet Odpravili smo se na prvi planinski izlet po gričih okoli Horjula. Smer je začrtal g. Bogdan Seliger iz Planinskega društva Horjul, ki nas že kar nekaj let vodi po bližnjih in odda- ljenih hribih. Pot nas je vodila okoli Luparjevega griča do travnika nad Ramovšem. Poslušali smo šumenje odpadlega listja in opazovali čudovite barve jeseni. Nadaljevali smo proti Koreni, komaj smo čakali na malico. Po preda-hu in okusnih sendvičih smo se začeli spuščati nazaj proti dolini. Tokrat smo jo ubrali proti Blažkovim, si spotoma ogledali koze in prepevali vesele pesmi. Dan je bil kot nalašč za čudovit izlet, saj nas je ves čas spremljalo toplo jesensko sonce. Barbara Popit, fotografija: Bogdan Seliger Bučijada v vrtcu Kot vsako jesen smo tudi letos v našem vrtcu popestrili jesenski čas s tradicionalno Bučijado v znamenju buč. Otroci so v vrtec prinesli velike, majhne, oranžne, zelene, enobarvne, večbarvne, bodičaste, gladke, okrasne in jedilne buče, iz katerih so nastale prave umetnine. Na delavnicah smo skupaj z otroki izrezovali, poslikavali in krasili buče iz naravnega in odpadnega materiala in nastale so čudovite podobe - od prijaznih do strašnih buč. V sredo, 18. oktobra, smo pripravili pred vrtcem razstavo - pravljično mesto iz buč, ki so si jo ob 18. uri ogledali starši z otroki in ostali obiskovalci. Ko se je stemnilo, so osvetljene buče s svečami prišle do pravega izraza, saj je vsaka buča izžarevala svojo zgodbo in obiskovalce očarala. Irena Kušar Kostanjčkov piknik v vrtcu Kot vsako leto smo tudi letos pridno prinesli vsak večjo ali manjšo pest kostanja v vrtec. Lonci za kuhanje so se vidno polnili. Tokrat smo se opogumili in ga veliko tudi spekli. Bolj ko je dišalo po kostanju, več nas je bilo zunaj in mali drobni prstki so spretno tako ali drugače lupili kostanj. Okoli mize je bil vse večji dren, posode s kostanji pa so bile vse bolj prazne. Tudi najmlajši smo kostanj okušali v vseh fazah. Kako zanimivo ga je bilo metati in poslušati glasove ob padanju na mizo in tla. Bilo je prijetno jesensko. Natalija Obadič PREJELI SMO Dirka proti izumrtju Lep pozdrav, človeško bratstvo! Mnogokrat sem se že usedel za tipkovnico in poskusil napisati kaj od tega, kar me tišči za dušo, toda vse, kar je prišlo ven, je bilo neuporabno. Preveč je nasprotujočih si glasov modrosti in bolečine hkrati, da bi uspel izreči kaj razumljivega. A vendar. Čas tiktaka, marsikaj je boleče izgubljenega, a še vedno veliko tega, za kar se je vredno boriti. Tako je včeraj ponoči v neki oddaji z zgornjim naslovom povedala Jane Godall, svetovno znana borka za obstanek divjih šimpanzov. V enourni oddaji je bilo brezkompromisno povedano, kje smo in kam drvimo. Da je posledica našega načina življenja doslej najvišja koncentracija ogljikovega dioksida v znani zgodovini Zemlje. Zaradi fosilnih goriv, ki poganjajo naš tehnološki razvoj. Da je praktično polovica vseh višjih živih bitij zaradi tega na robu izumrtja. Torej, da naš življenjski stil neposredno peha v izginotje dobršen del planetarnega življenja. Brezobzirno ropamo naravne vire. Oceani postajajo prazni, namesto ribjih jat po njem plavajo ogromna otočja plastike. Ogljikov dioksid, ki ga oceani vsrkavajo podvase, jih zakisuje in s tem preprečuje razvoj planktona, ki je najpomembnejši tvorec kisika, plina, od katerega živimo vse živali in seveda mi, ljudje. Zaradi tako vulgarnih vzrokov, kot je vraževerje ali statusni simbol, so na robu izumrtja tako veličastna bitja, kot so nosorogi, mante, morski psi, tigri, sloni, kiti, gorile, orangutani... In stotine, tisoči drugih vrst, ki dnevno za vedno izginjajo z obličja Zemlje! In, ali veste, da je poleg ogljikovega dioksida v igri še metan, mnogo bolj »učinkovit« toplogredni plin? Zaradi živinoreje se ga vsakodnevno v zrak sprosti na milijarde litrov. Zaradi naše potrebe po mesu. Arktika, kot kažejo meritve, se segreva najhitreje. Trajno zamrznjena prst, permafrost, se začenja globalno taliti. Pod njo so uskladiščene ogromne količine metana. Če bo ušel v ozračje ta, potem bodo posledice nepovratne, nezamisljive in za življenje, kot ga poznamo, kataklizmičen udarec. Praktično v hipu se lahko ponovi nekaj takega, kot iz geološke zgodovine poznamo pod imenom veliko permsko izumrtje, ko je izginilo 95 % vseh živih vrst s planeta. Svet je v naših rokah. Uradno smo zdaj v geološki dobi, imenovani antro-pocen, doba človeka. Ena sama živa vrsta, ki ima globalni vpliv na planetarni ravni. Ker so navedeni podatki tako težko sprejemljivi, jih večina odrine kot nekaj, kar je: morda neresnično, itak nerešljivo, pretežko za tuhtati o tem, v glavnem tiste vrste, ki jih je najbolje potisniti v podzavest. Toda, če pogledaš okrog z odprtimi očmi, vidiš, da so še kako resnični. Hudič, ki je del naše notranje biti, nas je dobro ovil okrog kremplja. Jasno se lahko opazuje trend blaznenja, tudi tu, v naši bližnji okolici, na naših tleh, v zemlji, gozdovih, ljudeh. Seštej, kako globoko smo odvisni od nafte, koliko jo morajo nekje načrpati, da en dan v tej dolinipreživimo na način, kot ga. Za vse kilometre, ki jih dnevno naredimo skupaj, za vso plastiko, za vso hrano, za elektriko, praktično za vsem, kar delamo, je v ozadju energija nafte. In kljub temu da so spremembe tako očitne in zastrašujoče, tudi tu, okrog nas, veliko ljudi še vedno globoko spi. Še vedno je samoumevno, da lahko s svetom, Zemljo, življenjem počnemo karkoli, da je le profit. Zastrupljamo jo, onesnažujemo na sto načinov - in pričakujemo, da bo narava vse to prebavila in odpustila. Ne more in ne bo. Ni več časa! Če hočeš biti človek, ki se bori za najpomembnejše, za to, da svet obstane, za to, da preživi Ljubezen, za to, da opravičimo darilo, biti človek, potem je tukaj in zdaj končni čas, da stopiš na plan in prebudiš svoje moči v boju zase in obstoj tvojih otrok. Začni se zavedati, da si povezan z zemljo, vodo, zrakom bolj kot s kabli interneta in službo in vzorci, ki te pehajo kupovati šaro v trgovinah. Tvoji otroci te ne bodo vprašali, kaj si si privoščil, ampak kaj si storil v svojem času, da bi pomagal rešiti svet, vodo, nebo. Ljudje dragi, ljudje Horjula, Vrhnike, okoliških krajev, do koder seže NČ, vam govorim. Čas, v katerem smo živi, je ta neverjeten, toda v resnici čas, ko se, kot se še nikoli doslej ni človek, postavljamo pred bitko, v kateri vsak igra ali tistega, ki je na strani propada ali tistega, ki podpira obstoj živega planeta. Ta boj se prav tako kot v oceanih in tropskih gozdovih dogaja tudi tu, v naših gozdovih in na naših njivah in travnikih. Za to naravo, to našo, smo odgovorni mi, nihče drug in mi bomo tisti, ki nas bodo ocenili, kaj smo storili z njo, ko smo jo imeli v rokah. Preden nas preplavi popolna histerija in dokončno izgubimo sočutje in zdravo kmečko pamet, tisto izpred industrijske revolucije in moderne ekonomije, se potrudimo prebuditi in po svojih najboljših močeh ustaviti ta trend poniževanja zemlje in vsega, kar na njej živi. Ne medijska megla, ne politika, ne religija, ne velesile in njih banke, nič od tega ne bo na vaši strani, če boste podprli spremembo v sebi. Preden se povežeš z resničnim življenjem, je potrebno izstopiti iz varnega kvaziudobja modernega sužnja. Upati si biti drugačen. Upajte si biti normalni, zdravi! Samosvoji, živeti iz sebe, iskati informacije, ki lahko pre- tresejo vaš dosedanji program pogleda na svet. Pohlep in strah, dva demona z roko v roki, nahranjena z nevednostjo in lenobo duha, to je tisto, kar nas vse skupaj poriva v blaznost duhovne praznine. V suženjstvo, ki ga radovoljno sprejemamo kot edini mogoči družbeni ustroj. Kljub vedenju, da bomo v najkrajšem času tako izropali planet. In v tem procesu nismo niti srečni niti zadovoljeni s tem, kar nam to ropanje ponuja. Praznino, lepo zapakirano izkoriščanje ljudi in naravnih virov. In kar je najhuje, vse to v končni fazi le zato, da neka brezimna peščica bolnih mo-gočnežev bogati do neslutene skrajnosti. Svet, kot se ga spominja človeštvo, izginja. To, kar smo si kolektivno izvolili, zdaj prihaja v obliki plačila. Z največjo radostjo sprejmem obči posmeh in pomilovanje, če se bo izkazalo, da sem pa-ničar in bijem plat zvona za brez veze. Toda... Ti, vsak! Ni je dovolj zapletene vsakodnevne situacije, ki bi te smela opravičiti pred tem, da si ne izprašaš vesti, Kdo si, kaj počneš in kaj ti je v resnici pomembno? In najdi svojo osebno pot bojevnika za to, kar je tvoje najvišje ljubezni vredno! Toliko, da ne bo kdo rekel, da ni vedel . Vse dobro vsem, z upanjem v moč Svetlobe. Primož Bizjan, Horjul N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O učinkih obnove mostov Analize so pokazale, da je na območju občine Dobrova - Polhov Gradec potrebna obnova mnogih mostov. Namera občine je obnoviti enega do dva v letu trajanja investicije. V tem mesecu so zaključili dela na mostu čez Božno. Občina Dobrova - Polhov Gradec ima močno razvejano omrežje občinskih cest. Ceste večinoma potekajo po dolinah skupaj z vodotoki, ki jih nemalokrat prečijo z mostovi ali prepusti. Na območju občine je takih prečenj z mostovi kar 59. Mostovi so različni, iz različnih gradbenih materialov (les, beton), predvsem pa različno stari. Glede na analizo stanja, razloge in smiselnost namerava občina sistematično obnavljati dotrajane mostove in to v vsakem letu trajanja naložbe enega ali dva. Predvsem želi s tem izboljšati obstoječe stanje, statično var- nost konstrukcij in uporabe obnovljenih mostov ter zmanjšati stroške rednega vzdrževanja, hkrati pa poskrbeti za ohranjanje poseljevanja odročnejših predelov občine. Na začetku letošnjega oktobra je podjetje UP Projekt začelo z obnovo mosta čez Božno (Medvejkov most). Kot smo v pretekli številki že navedli, so prenovili zgornji in spodnji del mosta. Na krovni plošči so bili obnovljeni obstoječa AB-plošča in robni venci, poleg tega so jo izolirali, asfaltirali in dodali novo ograjo. Na spodnjem krovu pa so popravili betonske razpoke (injektiranje razpok) in prepla-stili betonsko površino s fino sanacijsko maso, to kasneje pobrusili in jo premazali s posebnim premazom. Izvajalec je novembra zaključil z deli, ki so po pogodbi vredna 102.418,53 evra, ter skupaj z investitorjem - občino poskrbel za večjo varnost pri uporabi mosta. Poleg tega pa bo območje, ki ga cesta z obnovljenim mostom oskrbuje, privlačnejše za sedanje in prihodnje prebivalce. Tovrstne naložbe pa ne bodo prinesle le kratkoročnih izboljšav, pač pa bodo prispevale tudi k razvoju hribovskih kmetij in turizma tam ter ohranjanju poselitve v odročnejših predelih občine. Nadja Prosen Verbič Minister Gašperšič v Srednji vasi Prisotni so si ogledali širjenje vozišča, gradnjo enostranskega pločnika in avtobusnega posta- jališča, ureditev odvodnjavanja in cestnih priključkov, novo prometno signalizacijo in pre- stavljanje telekomunikacijskih vodov. Vrednost gradbenih del znaša 1.251.459,70 evra, od tega Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič si je skupaj z županom Francem Setnikarjem, predstavniki direkcije za infrastrukturo in izvajalskih podjetij v četrtek, 9. novembra, ogledal gradbena dela na cesti skozi Srednjo vas pri Polhovem Gradcu. naj bi Direkcija RS za infrastrukturo priskrbela 934.699,07, Občina Dobrova - Polhov Gra- dec pa 316.760,63 evra. Minister je ob ogledu povedal, da so obnove cest v Sloveniji pomembne in rezultat prizadevanj vlade v tem mandatu, da zagotovi dovolj sredstev za naložbe na področju cestne in železniške infrastrukture. Letos se ta znesek bliža 200 milijonom evrov. Izrazil je veselje, da se obnova ceste, ki bo prinesla urejeno, sodobno in varnejšo povezavo skupaj z vso komunalno infrastrukturo, odvija tudi na tem območju ter napovedal, da bodo dela potekala predvidoma do aprila. Na naše vprašanje glede obnove preostale ceste Dobrova-Polhov Gradec pa je odgovoril, da celotna trasa potrebuje obnovo, ki bo izvedena v štirih fazah, s prvo naj bi začeli že naslednje leto. Tudi župan Franc Setnikar je izrazil zadovoljstvo, da se obnavlja ta izredno nevaren odsek, ki je čakal precej let. Pohvalil je sodelovanje z ministrstvom, direkcijo za infrastrukturo ter vsemi izvajalci, saj jim je skupaj uspelo najti pot, da zagotovijo vse potrebno za varnost vseh udeležencev v prometu. Pri tem je izpostavil pešce in otroke, ki bodo odslej hodili po varnih poteh v šolo in drugam. Nadja Prosen Verbič Novo vozilo za pomoč na domu Dobrova, 10. november - Socialnovarstvene storitve pomoč na domu na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, kjer jo opravlja Center za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik, se poslužuje iz leta v leto več uporabnikov. Da jo bodo lahko zagotovili vsem in to v najkrajšem možnem času, je župan Franc Se-tnikar predstavnicam izvajalca predal novo vozilo Fiat Panda 4 x 4. Socialnovarstvena storitev pomoč na domu je namenjena upravičencem, ki živijo doma in imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati sami, njihovi svojci pa zaradi obveznosti, hitrega tempa življenja ter drugih okoliščin take oskrbe ne zmorejo, niso usposobljeni ali zanjo nimajo možnosti. Pomoč na domu je lahko organizirana praktična pomoč ali usluga, s pomočjo katere upravičenci ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje ter za določen čas nadomestijo potrebo po institucionalnem varstvu, lahko pa pomoč na domu pomeni tudi trajno rešitev. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega: • gospodinjsko pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nakup živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postilja-nje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; • pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Storitev je namenjena: • osebam, starejšim od 65 let; osebam s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno pri- zadetih oseb; drugim invalidnim osebam, ki jim je priznana pravica do » N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> tuje pomoči in nege za opravljanje življenjskih funkcij; • kronično bolnim osebam in osebam z dolgotrajnimi okvarami zdravja; • hudo bolnemu otroku ali otroku s težko motnjo v telesnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva. Pomoč na domu v naši občini V vseh naštetih primerih se lahko obrnete na Center za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik, ki je izvajalec pomoči na domu tudi v občini Dobrova -Polhov Gradec. Vodja programa in koordinatorica Katarina Krušič poudarja, da je osnovni namen in cilj pomoči na domu upravičencem omogočiti čimbolj kakovostno bivanje v domačem okolju, hkrati pa z njo nadomeščajo institucionalno varstvo. Pri tem pa poudarja, da obiski socialnih oskrbovalk, ki pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, starejšim omogočajo življenje v svojem okolju, hkrati pa razbremenijo svojce, ki oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Krušičeva še pojasnjuje, da pri svojem delu vedno delujejo v korist uporabnika, zato ob soglasju z upravičenci in njihovimi svojci sodelujejo tudi z drugimi institucijami, zlasti pa s patronažno in zdravstveno službo. Organizacija in financiranje Pomoč na domu spada v pristojnost občin, saj je občina zadolžena za organizacijo te storitve na svojem območju, poleg tega pa jo občine tudi sofinancirajo. Tako se cena storitve oblikuje v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovar- stvenih storitev in na podlagi soglasja občin. V Občini Dobrova - Polhov Gradec je cena za uporabnika na uro storitve 5,57 evra. Če upravičenec ni sposoben sam plačati stroškov, njegovi otroci ali drugi zavezanci pa tudi ne, lahko uveljavlja oprostitev plačila na predpisanem obrazcu. Predaja novega vozi za izvajanje pomoči na dom Glede na naraščajoče potrebe po pomoči na tem območju je občina izkazala posluh in z lastnimi sredstvi kupila novo vozilo Fiat Panda 4 x 4 1.3 Mul-tijet 16v 95 Rock, za katerega je namenila 14.390 evrov. Enako vozilo je kupila že lani in se očitno zelo dobro obnese na bolj oddaljenih koncih občine. Simboličen prevzem vozila je bil v petek, 10. novembra. Zbrani, župan Franc Setnikar, namestnica direktorice CSD Vič - Rudnik Nataša Tratnik Majerle in socialna oskrboval-ka Anica Smrekar so poudarili velik pomen novega vozila, ki bo nedvomno izboljšalo pogoje dela za pomoč na domu, ki je izjemno pomembna, ustrezna in do ljudi najbolj prijazna oblika pomoči. Novo vozilo bomo lahko srečevali na območju ravninskega dela, saj ga bo oskrbovalka uporabljala predvsem na območju Dobrove, Brezja in drugih sosednjih vasi. CSD: V primeru da vi ali vaš svojec potrebujete katero od naštetih oblik pomoči oziroma pri odločitvi potrebujete pomoč ali pa imate s tem povezano vprašanje, lahko pokličite na telefonsko številko 01 200 21 36 ali 041 782 600. Nadja Prosen Verbič 5. sezona delavnic o zdravju Oktobra se je začela že 5. sezona projekta Zdravje na vsakem koraku, v sklopu katerega bo občina Dobrova - Polhov Gradec za svoje občane pripravila kar dvanajst brezplačnih delavnic, predavanj, okroglih miz in predstavitev. Zdravje je naše največje bogastvo, česar se moramo zavedati, dokler ga imamo. Če smo zdravi, smo polni navdiha. Zdravje plemeniti naš vsakdan ter prinaša nova spoznanja in doživetja, so zapisali v predstavitveni zgibanki, ki je dostopna na občinski spletni strani, v njej pa najdete tudi kratke predstavitve vseh dvanajstih dogodkov, ki so se ali pa se še bodo odvili v sklopu projekta. Z njim želi občina občanke in občane podučiti o zdravem življenjskem slogu, poudarja pa se posameznika, ki naj bi prevzel aktivno vlogo v procesu varovanja in krepitve zdravja. Letos oktobra se je cikel delavnic začel, potekal pa bo vse do februarja prihodnje leto. Srečanja bodo vsak četrtek, z izjemo 11. delavnice, izmenoma v prostorih osnovne šole Polhov Gradec in na Dobrovi. Priložnosti, da se pestrim, zanimivim, predvsem pa poučnim srečanjem, ki ponujajo izobraževanje o kakovosti življenja, možnostih samopomoči in podpiranja zdravja ter druženje, zadovoljstvo, spodbudo, da preizkusite osnovno znanje in veščine, ter motivacijo, pridružite, je torej še kar nekaj. 30. novembra lahko sami izdelate božično-novo-letno voščilnice. Lepo vabljeni ob 18. uri v malo dvorano športne dvorane Dobrova. npv m vakcnt Vabilo na tradicionalno prednovoletno srečanje V prednovoletnem času vabim vse občane, ki so dopolnili 75 let in več, da se ob kulturnem programu skupaj poveselimo in si ob prijetnem druženju izrečemo tople besede. prednovoletno srečanje Pričakujem vas v torek, 12. decembra 2017, ob 17. uri v večnamenski športni dvorani na Dobrovi. Franc Setnikar Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Z ekoloških otokov v vaše domove V naslednjih mesecih bo vsako gospodinjstvo na relaciji Podsmreka-Polhov Gradec dobilo svoj zabojnik za papir in svoj zabojnik za embalažo. Velike zabojnike za papir in embalažo pa bomo začeli postopoma umikati z ekoloških otokov, prav tako v kraj prihaja možnost uporabe zabojnika za biološke odpadke. Občina Dobrova - Polhov Gradec si prizadeva na področju urejenosti in čistosti okolja občanom zagotoviti najboljši način odvoza odpadkov. Po besedah župana Franca Setnikarja se je praksa z ekološkimi otoki skozi čas izkazala kot slaba. Predvsem iz razloga, da ljudje ne razumejo, da je potrebno odpadke odložiti v ustrezen zabojnik in jih ne odlagati mi- mogrede v okolico otokov ter na druga neustrezna mesta oziroma odlagališča. Zato je nastal dogovor z javnim podjetjem Snaga, da v naslednjih mesecih vsak občan na relaciji Podsmreka - Polhov Gradec dobi svoj zabojnik za papir in svoj zabojnik za plasti-kopo potrebi k obstoječemu zabojniku še dodaten zabojnik za embalažo. Uvedba zabojnikov za papir na območju občine bo lahko potekala v več fazah, tako se bo lahko za odvoz papirja vključilo v prihodnje še kako območje. Župan pojasnjuje, da se bodo po dostavi omenjenih zabojnikov iz ekoloških otokov umaknili tovrstni - zabojniki za papir in embalažo, saj bo imel vsak občan prostor za odlaganje omenjenega na svojem domu. S strani izvajalca odvoza odpadkov na območju naše občine je bila izvedena tudi anketa glede zainteresiranosti prevzemanja bioloških odpadkov na tem območju. Ta se za določen del Dobrove sicer že izvaja, če pa bo anketa pokazala oziroma bo zainteresiranih zadostno število gospodinjstev, se bo v priho- dnje odvoz bioloških odpadkov izvajal vse do Polhovega Gradca. Pri tem je župan opomnil, da tovrsten odvoz ne bo obvezno za vse imetnike kompostnikov in dodal, da bo to poseben strošek, medtem ko bo odvoz papirja in plastike vštet v ceno rednega mesečnega odvoza odpadkov. Župan Setnikar v novem načinu vidi priložnost, da se končno uredi okolica okrog ekoloških otokov in poudarja, da je ljudi s stalnim opozarjanje in vzpodbujanjem potrebno naučiti, da bodo razumeli, da je odpadke potrebno odlagati in razporejati, in sicer na za to določena mesta in v njim primerne zabojnike. Nadja Prosen Verbič Ni gradnja trgovine, pač pa nedovoljen nasip Na lokaciji od krožišča na Dobrovi proti Ljubljani, nasproti bencinske črpalke, se izvaja nedovoljeno nasipavanje, ki nima nikakršne povezave z izgradnjo bodoče trgovine, za katero je predvidena gradnja v naslednjem letu na drugi lokaciji. V zadnjem času je veliko občanov na občino naslovilo vprašanje, kaj dogaja se nasproti bencinske črpalke, celo, ali se to zemljišče pripravlja za izgradnjo trgovine. Izvedeli smo, da lastnik zemljišča kljub opozorilom nedovoljeno navaža gradbeni material, z nasipom pa to območje postaja izredno nevarno v primeru večjih nalivov in voda, ki bi škodo lahko povzročilo širši okolici Dobrove. Župan Franc Setnikar pravi, da tu ne bo stala trgovina, saj je lokacija predvidena na drugi strani območja dobrovskega vrtca. Zemljišče, na katerem se nasipa, je pred več kot desetimi leti res kupila družba Mercator, z namenom gradnje trgovine, vendar je le-tega prodala, saj gre za poplavno območje in gradnja na tej lokaciji ni dovoljena. Na občini so bili s strani inšpekcijskih služb obveščeni, da ima tudi zdajšnji lastnik z njihove strani prepoved nasipa-vanja in odločbo o vzpostavitvi v prvotno stanje. Župan dodaja, da so sedaj na potezi pristojne inšpekcijske službe, saj občina v takšnih primerih nima posebnih pristojnosti. Po njegovem mnenju bi lastnik odločbo organa moral upoštevati in navo-ženi material takoj odstraniti. Ob tem izpostavi problem, ki tu nastaja zelo pereč in nevaren. Gre namreč za zasipavanje velikega razlivnega območja, kjer se voda ob večjih nalivih zadržuje, zasip pa lahko povzroči, da bo ob večjih vodah najbolj izpostavljeni del Dobrove hitreje poplavljen, saj bo voda še hitreje zalivala spodnje prostore in kleti kot bi jih sicer. Še več, lahko se zgodi, da ves nasipni material voda potegne s seboj pod most in zapre propust. Voda bi v tem primeru morala najti pot drugje, najverjetneje preko krožišča in mimo tamkajšnjih stanovanjskih hiš, kar bi povzročilo veliko materialno škodo. Na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, ki je pristojen za ukrepanje, smo že naslovili vprašanja. Zaenkrat so nam odgovorili le, da primer obravnavajo, ko pa bodo postregli s konkretnejšimi podatki, vas o tem obvestimo tudi v Našem časopisu. Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novice iz delavnic ... S predavanjem Petre Prunk, doktorice medicine o humanitarno-medicinski odpravi v Kenijo, ter tečajem zdrave kuhe jedi iz žit kuharskega mojstra Roberta Mrzela smo vstopili v novo sezono projekta Zdravje na vsakem koraku, ki bo z dvanajstimi delavnicami, predavanji, okroglimi mizami in predstavitvami postregla z novimi spoznanji in doživetji ter opomnila, da je zdravje naše največje bogastvo. O odpravi v Kenijo na 1. delavnici Predavanje je potekalo 19. oktobra v avli osnovne šole Polhov Gradec. Mlada zdravnica je s fotografijami in videoposnetki sprva predstavila deželo, kamor se je odpravila petčlanska skupina študentov medicine. Poudarila je, da je zahodna medicina zelo drugačna od tiste, ki so jo izkusili v tej afriški državi. Ta sicer velja za bogato, vendar porazdelitev dobrin ni enako- merna. Tu zdravstvo ni javno kot pri nas, temveč zasebno, zato je polovica tistih, ki živi v revščini, podvržena mnogim neozdravljivim boleznim. Z nekaterimi so se v odročni kenijski vasici sredi visokogorsko--tropske Afrike mladi slovenski medicinci srečali, nekatere so celo sami izkusili. Kako so se z boleznimi spopadli, jih zdravili in blažili, je predstavila članica odprave. Opisala je primere pacientov s kroničnimi ranami, opeklinami, pljučnico, malarijo, mnoge primere nedohranjenih otrok ter zaključila, da so doživeli veliko žalostnih in veselih zgodb. Vsaka ozdravitev je bila njihov mali uspeh, največji pa je bil dogovor z medicinsko fakulteto v Ljubljani, da bodo to območje odslej obiskovale zaporedne odprave slovenskih študentov, ki bodo tamkajšnjim prebivalcem zagotovile stalno prisotnost zdravniškega osebja. Naša občanka Petra se je dotaknila tudi preživljanja časa izven klinike, spoznavanja okoliških mest in tamkajšnjega vaškega življenja ter srečevanj z ljudmi, med drugim je spoznala babico Baracka Obame. Zaupala nam je, da je takšna izkušnja nepozabna, saj je tam ne le pomagala, pač pa se je veliko tudi naučila, predvsem pa nazaj prišla drugačna - oseba, ki bolj ceni preprostost in veselje do življenja. V drugem delu je zbrane poučila, kako si pripraviti popolno potovalno lekarno, ki bo koristila na počitnicah. Izpostavila je, da je pred potovanjem treba obiskati zdravnika ter se z njim pogovoriti; si urediti zdravstveno zavarovanje z asistenco; se pozanimati glede zdravstvenih ustanov v deželi, kamor potujemo; obiskati ambulanto za potnike ter pripraviti torbico z zdravili v originalnih embalažah, da tudi ljudje, ki zdravil ne poznajo, lahko preverijo datum uporabe, učinke ipd. V torbici se morajo po nasvetu mlade zdravnice znajti protibo-lečinske tablete (Calpol), zdravilo proti slabosti, alergijam (Claritin) in driski (Linex), zaščitna sredstva, termometer ter nekateri medicinski pripomočki, gaze in obliži. Petra Prunk je ob koncu povedala, da so člani odprave kar nekaj časa zbirali sredstva za pot ter dvomesečno življenje v Keniji, ter se ob tem zahvalila občini Dobrova - Polhov Gradec, ki je prispevala del teh sredstev. Okusno in zdravo na 2. delavnici 2. delavnico, ki je potekala 9. novembra v gospodinjski učilnici šole v Polhovem Gradcu, je pripravil Robert Mrzel, vodja kuhinje in svetovalec za kulinariko na Brdu pri Kranju. Tokrat je imel tečaj naslov Okusna in zdrava hrana z uporabo žit. Postregel je z odličnimi recepti in praktičnimi nasveti za pripravo jedi. Poseben poudarek je namenil zeliščem in raznovrstnim produktom iz njih, ki jih pri jedeh iz žit lahko uporabljamo na različne načine in v različnih količinah ter kombinacijah. Poudaril je, da jih dodajamo jedem na koncu, saj le tako vsaka od sestavin ohrani svoj okus. Predstavil in pripravil je piro z gomoljno zeleno in popečenim mladim sirom; ajdovo kašo s krompirjevo kremo, mlečno peno in kostanjem; ješprenj s pečenico, češnjevim paradižnikom in zelišči; peso, piro, jabolka in med v perga- mentu. Zdrave in hitro pripravljene preproste jedi so očarale prisotne na delavnici in, kdo ve, morda se je katera že znašla ob martinovi gosi. Nadja Prosen Verbič Ziirovji.1 m vgjfrim ftorafcu letos pri Polhovih. Čudovita in nežna zimska zgodbica bo odraslim pokazala ogledalo in skozi humor podala mnogo lepih in toplih misli o družini, praznikih, celo sosedih čez cesto. Naše male polhce pa bo začaral svet živali, navihanih idej in prazničnih dni. Vstop je prost. Najprimernejša za: vrtec 1-6 let, OŠ I. in II. triada Trajanje: približno 30 minut. Praznični december za otroke Občina Dobrova - Polhov Gradec vabi vse otroke v nedeljo, 10. decembra, ob 16. uri v Kulturni dom Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu na ogled gledališke predstave MALI POLHEC IN NJEGOV PRVI BOŽIČ. Tudi v svetu živali, ki otroke vedno znova navdušuje, so prazniki čarobni. Vendar kaj, ko je v našem gozdu tako, da nekateri ne praznujemo pozimi. Mali polhec je radoživ, radoveden in prav nič zaspan. Tudi zanj velja, da je sosedova ozimnica zmeraj slajša. Pri Jazbečevih krasijo, pri Sovičevih diši po cimetu in Krtovi obešajo lučke ... vi, dragi prijatelji, pa ne zamudite zgodbe o tem, kako bo Zaključek motoristične sezone Črni Vrh, 1. oktober - Zbudili smo se v prelepo nedeljsko jutro, polno sončnih žarkov, kot nalašč za zadnje užitke motoristov pred prihajajočimi hladnimi jesenskimi dnevi in dolgo zimo. Uradno se je zaključila motoristična sezona, čeprav je večina še upala na kakšen čudovit jesenski dan. Brrr, brrr, bzzz, bzzz ... tako so se slišali glasovi najrazličnejših motorjev, ki so se pripeljali v Črni Vrh iz najrazličnejših krajev. Letos je bilo tukaj že četrtič organizirano srečanje motoristov, mopedistov in štirikolesnikov ob zaključku sezone. V tako lepem vremenu se je zbralo doslej največje število motorjev in njihovih lastnikov, ki so prišli z namenom, da prejmejo poseben blagoslov in se zahvalijo za srečno prevožene kilometre v letošnji sezoni. Najdaljšo pot do Črnega Vrha, po nam znanih podatkih, je prevozil motorist iz štajerske prestolnice - Maribora. Najmlajši udeleženci srečanja pa so bili trije mali ko- lesarji, ki so se pridružili motoristom. Po blagoslovu pri cerkvi, ki ga je opravil župnik Blaž, so bili prav vsi vabljeni pred dom krajanov k mizi z domačimi dobrotami. Ker pa je bila letošnja jesen res naklonjena voznikom brez strehe nad glavo, je marsikdo še kar nekaj časa po srečanju, ko smo že krepko zakorakali v jesen, veselo prišteval prevožene kilometre. Motoristi si v srcih vedno želijo, da bi bila zima čimkrajša in bi prvi pomladanski sončni žarki čimprej ogreli hribe in doline ter bi se čas užitkov na dveh kolesih spet začel. (ks) N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si g 1. 12. 2017 ob 17.00 J . PRIŽIG LUČK V PARKU t MIKLAVŽEV Dogodki in novosti v decembru 2.-3. 12. 2017 od 10.00 do 18.00 Srečno ob upokojitvi Začelo in končalo se je oktobra. Janez Suhadolc se je kot izučen strojni ključavničar oktobra leta 1992 zaposlil pri Pošti Slovenije. Sprva je delal kot pismonoša na pošti 1111 Ljubljana, leta 1994 pa je prišel v domačo pošto 1356 Dobrova. Oktobra 2017 je po 23 letih službovanja na Dobrovi dočakal zasluženo upokojitev. Pošto je dostavljal v vasi Brezje, Gabrje, Osredek, Hruševo, pakete pa je prenašal tudi po Šujici in Dobrovi. Stranke so ga poznale kot silno prijaznega in ustrežljivega. Tudi sodelavci smo se lahko nanj vedno zanesli in nikoli mu ni bilo težko priskočiti na pomoč. Ker se je želel od nas primerno posloviti, nas je povabil v gostilno Pr' Prek na Šujici, kjer smo od dobri jedači in žlahtni kapljici obujali spomine in se veselili. Janez, radi bi se ti zahvalili za tvoje delo in nesebično pomoč. Ostani dobre volje in naj ti zdravje služi še naprej. Tvoji sodelavci Prišel je praznični čas. Čas, ko se imamo najlepše v letu. V gradu, grajskem parku bomo za bolj praznično vzdušje poskrbeli tako, da bomo prižgali lučke in poskrbeli za pestro dogajanje. Spremljajte nas in vabljeni, da se nam pridružite. Miklavžev sejem 2017 Vabimo vas, da za uvod v praznični december obiščete vsem dobro znan Miklavžev sejem v Polhograjski graščini. Razstavljavci od blizu in daleč bodo s svojimi izdelki popestrili stojnice in vam ponudili vse, kar je potrebno, za lepe decembrske dni. Ne zamudite prižiga lučk v parku kot uvoda v sejem: V petek, 1. decembra, ob 17. uri. Miklavžev sejem bo za obiskovalce odprt v soboto in nedeljo, 2. in 3. decembra, od 10. do 18. ure. Dvorska cerkev V nedeljo, 3. decembra, od 14. do 16. ure vabljeni na brezplačno vodenje po dvorski cerkvi sv. Petra, vodil bo vodnik Marjan Malovrh. To nedeljo bo vstop prost, ker je Ta veseli dan kulture. Brati gore V soboto, 9. decembra, ob 10. uri vabljeni na dogodek Brati gore. Dr. Peter Mikša bo predstavil svoje delo z naslovom Kralj Peter II. v slovenskih Alpah, ki je še v nastajanju, in gibanje kraljeve družine Karadžordževič v naših Alpah. Dogodek organizira Društvo Lep je dan. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polhograjske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Koledar dogodkov 2018 - opomnik za zamudnike, zadnji rok Na spletni in FB-strani graščine boste pod zavihkom Koledar dogodkov 2018 našli obrazec, v katerega lahko vpišete svoje dogodke za leto 2018. Prosimo za vaš odziv najkasneje do 5. decembra. Kasneje prejetih podatkov zaradi priprave na tisk ne bomo mogli upoštevati. Čaj z grofom Blagajem Vabimo posameznike ali mlade pare, ki bi želeli za nekaj časa postati grof Blagaj ali grofica Antonija ter v njunem imenu voditi program Grajske čajanke za goste. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis. Zaželeno je znanje tujih jezikov. Vaše prijave sprejemamo na info@grad-polhovgradec.si ali info@ dobrova-polhovgradec.si. Knjižnica Polhov Gradec Vrata knjižnice so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in vsako soboto od 10. do 12. ure. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259; E: info@grad-polhovgradec.si; www.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB-strani Polhograjska graščina Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec Požar opustošil hišo i Ob 14.07 je 7. novembra center za obveščanje prejel klic na pomoč s strani soseda, ki je prvi opazil dim na hiši v centru Polhovega Gradca. Vodja intervencije Kristjan Laznikje bil le nekaj minut po klicu z dvema gasilcema in 5000 litrsko cisterno že na požarišču. 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^oj Požar je bil že razvit, saj je drvarnica že močno gorela, ogenj pa je že zanetil streho stanovanjske hiše družine Sluga. Nemudoma so začeli z varovanjem sosednje hiše. Na pomoč so hiteli še dvorski gasilci s cisterno 3000 litrov vode. Takoj se je začelo razvijati tudi cevi do hidrantov za polnjenje cisterne, a tu ni šlo brez težav: prva voda iz hidranta je bila zaradi nekrožnega sistema (cevovodi do njih so slepe veje) preveč umazana, zato so jo morali spustiti na prosto... Pri tem rutinskem postopku se je nesrečno odlomil ventil hidranta, zato vode v prvih kritičnih dvajsetih minutah ni bilo dovolj! Zato so hiteli premeščati cevi do zgornjega hidranta, ki je skrit pod pokrovom na asfaltni cesti pri hiši družine Jankovec, a tu je bila voda prvo minuto tako blatna, da ni bila uporabna - pokvarila bi črpalko gasilske cisterne, pa tudi tlak ni bil zadosten. K sreči je prihitela cisterna PGD Dvor, aktivirali pa so tudi drugi delujoči hidrant pri osnovni šoli. Napad »dihalcev« (udarna ekipa dveh gasilcev s kisikovimi maskami in vodnimi razpršilniki za žarišče požara na podstrehi) ni bil uspešen ravno zaradi pomanjkanja vode. Središče požara je bilo nad dnevno sobo, strop se je tu kasneje udrl, a začuda ni bila uničena vsa notranja oprema, le sedežna garnitura in nekaj malenkosti. Zahvala gre gasilcem, ki so pravočasno organizirali reševanje lastnine in njen prenos na varno. Poleg pomanjkanja vode je problem predstavljala razbeljena kovinska kritina, saj je gasilci niso zlahka predrli, da bi napadli ogenj skozi streho. V gašenju in pa tudi kasnejšem odvozu ruševin je sodelovalo preko 30 gasilcev iz PGD Polhov Gradec, sku- pno število vseh pa jih je bilo 77: iz Polhovega Gradca, Dvora, Zaloga, Črnega Vrha, Dobrove in Hruševa. V kolikor se ne bi pojavilo pomanjkanje vode, bi zadoščala dva društva - zato je Kristjan sprožil 2. alarmiranje za dodatna vozila z vodo, s tem je bil obveščen tudi župan, ki ni okleval in se je sam pridružil četi gasilcev na pogorišču. Poleg uničene strehe, dela nadstropja, je ogenj zajel tudi osebno vozilo obiskovalca - škoda na vozilu je bila ocenjena kot "ekonomska totalka", torej preko 10.000 eur. Sreča v nesreči je, da niso eksplodirale vse plinske jeklenke v goreči drvarnici, hitra intervencija gasilcev je preprečila še večjo škodo. Razlog požara je najverjetneje v električni napeljavi, saj je bilo v njej nekaj manjših strojev pod napetostjo. Gasilci so organizirali že isti večer rušenje in odstranitev zoglenelih ostankov zgornje etaže hiše, ter prekrili ploščo s folijo in kot velevajo pravila preko noči organizirali požarno stražo. Naslednji dan dopoldan pa je policijski kombi s forenziki že obiskal pogorišče in tudi več deset kubičnih metrov zgorelih ostankov, predvsem lesenih tramov, nekaj pohištva in izolacije iz kamene volne, ki je bila v sredini montažnih sten. Sreča v nesreči je ta, da prebivalci hiše, ki so bili ob začetku požara v kuhinji, niso poškodovani ter da sta bila hiša in tudi zgorelo vozilo zavarovana. Sebastjan Vehar, foto: Sebastjan Vehar, Klemen Zibelnik Noč godbe Dobrova, 27. oktober - Veliki reklamni panoji po naši in sosednjih občinah so že mesec prej vse postavljali na glavo. To je bil namreč eden od možnih načinov, če je mimoidoči želel izvedeti, kaj nam pripravlja Godba Dobrova-Polhov Gradec ob svoji 6. obletnici delovanja. Sicer smo menili, da bodo tako veliki koncerti kot je bil lani le ob pomembnejših obletnicah, že napoved pa je obetala, da bo tudi letos tako pestro. V to smo lahko verjeli tudi, ko so teden pred koncertom oglaševalci »napako« popravili. Pa smo se zmotili. Dodatno leto vadbe, leto dni starejši in bolj izkušeni godbeniki ter lanska izkušnja vseh udeleženih, kako se tako veliki publiki streže, je botrovalo še bolj izjemnemu dogodku. Velika dvorana se je pričela polniti že uro pred koncertom. Do osme ure se je tako nabralo do zadnjega sedeža dobrovolj-nih obiskovalcev. Več kot tisoč podpornikov godbe je zdaj željno pričakovalo pričetek koncer- ta. V večer rim nas je popeljalo pet mladih tolkalistov, ki so na posodah za kisanje zelja s svetlobnimi učinki palic pre-mierno odbobnali svojo spek-takularno točko. S korakanjem se jim je na osrednjem odru dvorane pridružila preostala godba. Slišali smo lahko kar nekaj novih skladb, priredb domače narodnozabavne glasbe, in presenetila nas je dovršenost izvedbe. Koncert je obiskalo mlado in staro od blizu in daleč in udeležila sta se ga in ga s spremljanjem na nakovalo popestrila tudi cigan Tone in policist Grega. Mnogo posameznikov podpira delovanje naše godbe. Na koncertu smo lahko videli tudi dragoceni posnetek s svetovnim prvakom v motokrosu Timom Gajserjem, ki ga je na treningu pretekli mesec obiskalo nekaj naših godbenikov. Preprost fant je povedal, da vsak dosežek zah- teva veliko truda, odpovedi in je naše mlade opogumil, da vztrajajo na svoji poti, ker bodo tako lahko vsako leto še boljši. Kar je sledilo, pa je bil presežek igranja, petja in plesa povezanega v čudovito z mnogimi različnimi vzorci prepleteno celoto, ki mu na slovenskih odrih ni para. Zliti v eno so se na treh različnih odrih ob spremljavi naše godbe izmenično predstavljali ansambli Bitenc, Galop, Stil, Vrt, ansambel Petra Finka in Trio Šubic, pevca Tjaša in Uroš, Plesni klub Forma, Mladinska foklorna skupina Mengeš, plesni par Nina in Ziga ter Horjulske mažorete. Ob skladbi Ansambla Stil Moja Slovenija sta zazvenela zbora učencev Glasbene šole Emil Adamič iz vseh sedmih podružnic. Poslušalci, ki razmeroma nove skladbe niso poznali, so se lahko prepričali, da najlepše pesmi še vedno niso vse napisane. Če je kdo mislil, da nas v večeru ne more nič več presenetiti, se je pošteno zmotil, na oder je zatem v presenečenje vseh - tudi nastopajočih - pritekel Blaž Švab, član ansambla Modrijani s svojo Ti moja rožica. Ze prej navdušena množica ga je sprejela z bučnim aplavzom. Otroci, člani glasbene šole so zraven razigrano zaplesali in zapeli. V zaključku so ob igranju godbeniki zakorakali po vsej dvorani v dveh novih postavitvah figurativnega korakanja. Ivan Medved, učitelj le-tega, je pred tem simbolično predal vodstveno palico novemu predvodniku Gregorju Čudnu. Ta se mu je za ves trud z našimi mladimi zahvalil z domačimi dobrotami. Prav tako sta jih bila deležna tudi dirigent Matej Rihter, ki je na vajah z mladino vztrajno pilil in brusil vsak delček skladb, da so se na koncu slišale tako dovršene kot smo jim bili priča, in pa Borut Dolinar. Tako kot za Mateja, so imeli mladi tudi zanj pripravljenih nekaj verzov, ki najbolje povedo, za kaj vse mu gre zahvala: Matej na vajah v glavnem maha in ko nastopat gremo, a Borut, da ti imaš vse to na grbi, vemo. Za nastope poskrbiš in dobro družbo, v tujino nas popelješ in sam takrat ne greš v službo. Na vajah s tubo si nam za osnovo, ko dobimo v roke težko skladbo novo. Veseli smo in ti hvaležni ves čas, ker vemo, da ti je res mar za nas. Kakor se je koncert pričel, tako edinstveno se je, čeprav sta minili že dve uri intenzivnega dogajanja, kar prehitro končal. A sledilo je nadvse prijetno druženje vseh nastopajočih, njihovih družin in ostalih podpornikov z odlično postrežbo in še boljšo družbo. Kajti, kjer je na kupu toliko posameznikov, ki radi glasbeno ustvarjajo ali pa ob ustvarjanju iskreno uživajo, ne more biti nikomur dolgčas. Ob tej priložnosti se člani Godbe Dobrova-Polhov Gradec iskreno zahvaljujejo vsem, ki jih tako ali drugače podpirate, hkrati pa vabijo še druge, ki bi to želeli. Veseli bodo vsake pomoči, saj imajo pred seboj visoke cilje, za katere verjamem, da jim jih bo ob njihovem navdušenju zagotovo uspelo uresničiti. Magdalena Tehovnik, Foto: Janez Dolinar NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [¡T Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami Društvo za kakovost življenja Vas vabi ob mednarodnem dnevu gora v sodelovanju z mednarodno pobudo Brati gore na predavanje dr. Petra Mikše Kralj Peter II. v slovenskih Alpah v soboto, 9.12.2017 ob 10.00 v Knjižnico Polhov Gradec v prostorih Polhograjske graščine. Lepo povabljeni! Milijone žensk in deklic po svetu je napadenih, pretepenih, posiljenih, pohabljenih, celo umorjenih, kar predstavlja grozljivo kršenje njihovih človekovih pravic. Na bojiščih, v domovih, na cestah, v šolah, na delovnih mestih ali v skupnostih do 70 % žensk doživi telesno ali spolno nasilje v nekem trenutku svojega življenja. Tudi vsaj četrtina vseh nosečih žensk doživi katero od oblik nasilja. (Ban Ki-moon ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, 2012) Organizacija združenih narodov je 25. november razglasila za mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. Tako se je razvila svetovna kampanja za pravice žensk, 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami. Akcije se začnejo 25. novembra in zaključijo 10. decembra, na svetovni dan človekovih pravic. Nevladne organizacije, ki delujemo na področju preprečevanja in ustavljanja nasilja nad ženskami, bomo v tem času še posebej odprte za vse. Tako se v naši občini tudi na pobudo javnih zavodov lahko obrnete s kakršnimkoli vprašanjem na: drustvolepje-dan@gmail.com ali 031 844 067. Po podatkih policije upada število prijav nasilja v družini, kar je zaskrbljujoče, saj se hkrati na nevladne organizacije obrača vse več žensk, ki doživljajo nasilje. Ocenjujemo, da je prijavljenih le nekaj odstotkov primerov nasilja nad ženskami, saj si ženske prijav ne želijo ali ne znajo oceniti, kaj je nasilje: »Nasilje nad ženskami je skrajna oblika nadzora moških nad ženskami. Z nasiljem moški potiskajo ženske v podrejen položaj v primerjavi z moškimi.« Ko smo iz oči v oči soočeni z nasilno situacijo in nas štiri stene ne ščitijo pred dogajanjem, imamo še več možnosti in večjo odgovornost, da nasilje prekinemo in ga ne toleriramo. Smo soudeleženi pri odločitvi, ali se bo nasilje nadaljevalo ali ne. Če že sami občutimo strah in nelagodje ob nasilni situaciji ter se želimo od nje distancirati, pomislimo na to, kakšen strah doživlja oseba, nad katero se nasilje izvaja. S posredovanjem nasilnežu in žrtvi sporočimo, da je nasilje nesprejemljivo in ne bo spregledano. Prav tako damo s tem žrtvi podporo, da naredi prvi korak. Vsi, skupaj, z roko v roki ustvarjamo našo družbo! Bogdana Mikša za društvo Lep je dan Vabilo Vabimo Vas na četrti knjižni večer 30. novembra ob 18. uri v knjižnico Polhov Gradec v Polhograjski graščini. Skupaj s katehetinjo Marjano Korošec smo izbrali knjigo Zmaj ali kraljična avtorja Iztoka Jarca. Knjiga govori o dinamiki zakonskega odnosa, s katero se soočamo vsak dan. Veselimo se druženja z Vami! Društvo Lep je dan Četrta Bučijada presenetila! Letošnja Bučijada TD Polhov Gradec je presegla stari rek, da gre le v tretje rado. Ta večer čarovnic, ki mu pravijo zlobni jeziki tudi ženski praznik, je presenetil organizatorje z daleč najvišjim številom obiskovalcev doslej - tam je bilo skoraj dvesto otrok, dvakrat toliko staršev, a le sto buč -polna prikolica teh okrasnih simbolov je pošla v pol ure! Pisana množica radoživih čarovnic in čarovnikov je zasedla svoja »delovna mesta« v pritličnih prostorih graščine in rezljala svoje male okrogle umetnine. V manjši sobi pa so štirje animatorji več ur slikali na obraze otrok, ki so lahko izbirali motive! V grajskem parku je bila medtem gostinska ponudba pod mogočno lipo. Žal brez gneče tudi tu ni šlo, a se ni nikomur mudilo zaradi glasbe, dveh odprtih ognjišč in še stojnic s kostanji, palačinkami, juhico in ostalimi dobrotami. Celotno pritličje graščine je bilo okrašeno z belimi »pajčevinami«, zvočna kulisa je dodala piko na i strašni podobi čarovniškega gradu: mrtvaška lobanja se je premikala, sikala in svetila z rdečimi očmi! Za dobrodošlico je mlada čarovnica opijala obiskovalce s posebnimi zvarki; zmajevimi smrklji, okostnjakovo krvjo in ušesnim maslom ... pa dober tek! Sebastjan Vehar N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Izšla je monografija o pošti Pooblaščenkaposlovodstva Pošte Slovenije mag. Vesna Kos Tomažič, avtor knjige Anton Krauthaker in direktorica Tehniškega muzeja Slovenije Natalija Polenec Polhov Gradec, 11. oktober - V Polhograjski graščini, kjer domuje Muzej pošte in telekomunikacij, je ob izidu knjige Kako smo vzpostavljali samostojno delovanje slovenske pošte potekal pogovor z njenim avtorjem Antonom Krauthakerjem. "Pošta je del našega vsakdana - za vse nas kot stranke in za nekatere druge kot aktivne udeležence," je dejal avtor knjige Kako smo vzpostavljali samostojno delovanje slovenske pošte Anton Krauthaker, ki je bil v času slovenske osamosvojitve vodja sektorja za promet PTT v sestavljenem podjetju PTT Slovenije. Srbel je za celotno slovensko poštno tehnologijo in logistiko, izdajo slovenskih poštnih znamk ter koordiniral denarni promet na poštah v sodelo- vanju s Poštno hranilnico in bankami. O sebi je povedal, da je eden tistih veteranov, ki so začeli svojo pot PTT še v času ročne medkrajevne in mednarodne telefonije, preživeli avtomatsko telefonijo in dočakali izreden razvoj mobilne telefonije ter zaton telegrafije - paradne stroke PTT, ki je praktično ni več. Poštni center na železniški postaji, iz časov Avstro-Ogrske, je zamenjal sodoben in moderen logistični center. Lepo zastavljene Poštne hranilnice in kasneje Po- štne banke Slovenije pa tudi ni več. Vse te spomine je strnil v monografijo o slovenski pošti v času osamosvajanja in na poti k njeni neodvisnosti. To so bili po njegovih besedah usodni trenutki tako za slovenski narod kot tudi za prihodnost slovenske pošte. Izpostavil je težave, ki so jih v zavednem slovenskem okolju skupaj s požrtvovalnimi kolegi uspešno odpravili in prišli do zastavljenega cilja - postaviti temelje neodvisne slovenske pošte in jo postaviti v mednarodni prostor. Osebno izkušnjo in iskreno priznanje ter pohvalo vsem sodelujočim pri ustvarjanju tega podviga je po besedah avtorja mogoče najti v knjižici, hkrati pa je med vrsticami mogoče razbrati tudi večno resnico: "Da v življenju ni nič podarjenega - svobodo in neodvisnost si je treba priboriti, največkrat ne brez žrtev." O namenu za začetek pisanja, še zelo živih spominih ter vsebini knjige, ki predstavlja celovit kronološki pregled dogodkov izpred 26 let, je avtor razpravljal z moderatorko Ajdo Koz-jek. Anton Krauthaker je ne le v knjigi, pač pa tudi za navzoče osvetlil delovanje poštne logistike, denarnega prometa in problematiko izdajanja prvih slovenskih znamk. Izčrpno dogajanje je podkrepil s številnimi dokumenti, ki jih je mogoče najti v knjigi in predstavljajo neprecenljiv vir za nadaljnje raziskovanje poštne dejavnosti. Uvodoma sta zahvalo avtorju za njegov dragocen prispevek k ohranjanju in raziskovanju pošte na Slovenskem izrekli direktorica Tehniškega muzeja Slovenije Natalija Polenec ter pooblaščenka poslovodstva Pošte Slovenije mag. Vesna Kos Tomažič, ki je zbrane nagovorila tudi v imenu Pošte Slovenije, ki je poleg Ministrstva za kulturo RS izid knjige tudi podprla. Nadja Prosen Verbič, fotografije: arhiv TMS Drage občanke in občani! Predsedniške volitve so za nami. Medtem ko se najbolj neučakani že pripravljajo na božične praznike, naša stranka Glas za otroke in družine nadaljuje z ustanavljanjem medobčinskega središča. Zavedamo se, da smo novinci na Slovenskem in imajo ljudje v politiko vedno manj zaupanja, vse preveč je bilo praznih obljub, neizpolnjenih pričakovanj in razočaranj. A tudi v teh neprijaznih časih se zbiramo posamezniki, ki bi besedi politika radi vrnili veljavo in ugled. Verjamemo, da je dovolj tihega pritoževanja in prepuščanja odločitev tistim, ki jim ni mar za soljudi, ampak jih v politiko vodijo le materialne koristi, sprejemajo pa od- ločitve, ki se na koncu dotaknejo vseh nas. Naši prvi koraki so morda nevešči in nerodni, marsikomu se zdijo smešni in bi nas radi odpravili z zamahom roke, a vztrajali bomo naprej. Med predsedniško kampanjo smo se prvič srečali z resničnostjo političnega delovanja in prav to nas je še bolj utrdilo v prepričanju, da so otroci, družina ter naša krščanska kultura nedotakljivi temelj slovenstva. O vsem drugem pa se je vredno in se moramo pogovarjati, izmenjevati različne poglede na izzive današnjega časa ter poiskati najboljše rešitve. Pešajoče zdravstvo, vedno večja osamljenost in revščina starostnikov, mladi, ki morajo s trebuhom za kruhom v svet, in družine z otroki, ki se . Up ■ " J—l le stežka prebijajo iz meseca v mesec; ne smemo se slepiti, tudi to je Slovenija, naša domovina. Obljubili smo si, da jo naredimo boljšo, in to za vse, ne le za peščico posameznikov, ki nas danes prepričuje, da se nič ne da, da nič ni mogoče storiti in da se s po-litko ni vredno ukvarjati, le umažeš se. Ne verjamemo in ne bomo verjeli v to, zato nas je vedno več, ki se pripravljamo na naslednji izziv, državnozborske volitve, do takrat pa: izmenjujmo zamisli, pogovarjajmo se o izzivih in našli bomo rešitve za prihodnost. Špela Rotar Iniciativni odbor za ustanovitev medobčinskega središča Glas za otroke in družine Blagoslov križa v Ravniku Domačini iz Gabrja smo se oktobra z g. župnikom Alojzijem Golobom zbrali pri blagoslovu obnovljenega križa ob ravniški poti. Star gabrski križ so domačini pred leti postavili v spomin na mlajša fanta, ki sta bila med vojno leta 1943 v vrtačah ubita, njune kosti so videli še po mnogih letih. Da nista pozabljena, povedo tudi sveče, ki gorijo ob križu. Po žledolo-mu je bil križ potreben obnove. Les križa sta obnovila in uredila okolico ključarja Lojze Kopač in Jože Čemažar. Kip križanega Jezusa je renoviral g. Lojze Če- mažar. Katarina Čemažar, foto: Martin Čemažar Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Vsi prvorazredni, vsi enakopravni Pravijo, da se iz zgodovine lahko veliko naučimo. Morda. Ampak samo, če upoštevamo nauke, ki jih je izoblikovala preteklost in potrdila praksa. Recimo tale misel: »Edina stabilna država je tista, v kateri so vsi enaki pred zakonom.« Aristotel jo je zapisal v svoji Politiki že pradavnega leta 350 pred našim štetjem. Države z demokratično tradicijo so jo posvojile - pravzaprav temeljijo na njej. In tudi mi se verjetno vsi strinjamo z njo. Pa vas vprašam: smo v Sloveniji vsi enaki pred zakonom? Če niste ravno Zoran Jankovic ali Marjan Kramar, boste rekli odločni 'NE'. In to upravičeno. Ni treba razlagati, zakaj. Nešteto je primerov, ki smo jim priča vsak dan, številne ne-popravljene krivice in dvojna merila dan za dnem potrjujejo, da citirana misel o enakopravnosti kot temelju trdne države, za Slovenijo ne velja. Zal. Pravo vprašanje je torej, zakaj se nič ne premakne v tej smeri? Zelo preprosto - pot do ideala enakosti pred zakonom vodi preko krčevitega upiranja tistih, ki uživajo sadove te neenakosti. Društvo, ki na račun ostalih letno iz proračuna vleče milijone, ni zainteresirano za spremembe. Njeni člani so srečni, ker imajo vedno zastonj klobaso in golaž. Društveni funkcionarji pa se s svojim socialnim kapitalom zavzemajo za to, da bodo politiki, ki to omogočajo, obstali na svojih položajih. Politiki, ki z odpiranjem proračunske malhe na račun zadolževanja prihodnjih generacij, ter prirejenimi razpisi kupujejo simpatije prej omenjenih društev, imajo v času svoje vladavine udoben socialni mir. Računi tako ali tako pridejo kasneje, sodišča pa se tudi ne bodo posebej trudila pri ugotavljanju njihove odgovornosti za zlorabe. In sodniki, ki procesirajo neposlušne, 'ta pravim' pa brišejo dokazne materiale, ostajajo sodniki. Morda jim je od časa do časa malce neprijetno, ko njihove zgrešene sodbe v obliki kazni pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu plačujemo davkoplačevaci. Ampak - 'kaj nam pa morejo, saj imamo trajni mandat'. V Sloveniji zaradi tesne zli-zanosti posameznih struktur, ki ravnajo po prej opisanem vedenjskem vzorcu, Aristotelova teza o enakosti pred zakonom še ni zaživela. Od uveljavitve jo oddaljuje tudi narodov sediment kot posledica dolgotrajnega nedemokratičnega sistema pred osamosvojitvijo. Delitev na prvorazredne in drugorazredne državljane je postala skoraj sprejemljiva. Prvi si lahko privoščijo vse in Bog ne daj, da bi se jih kritiziralo, drugi pa naj se raje ukvarjajo s svojimi zadevami in molčijo. Sprememba je postopna, začne pa se s spremembo v -glavah. Če smo vsi enaki pred zakonom, smo torej vsi prvorazredni. In če smo prvorazredni vsi, sem prvorazreden tudi sam. Torej lahko rečem, da mi nekaj ni všeč, če mi ni všeč. In da nekaj ni prav, če ni prav. Do pred nekaj leti je bilo nesprejemljivo kritizirati sodne odločitve. Do predlani je veljalo, da so bankirji vrhunski strokovnjaki, in da je bančna luknja zgolj posledica zunanjih dejavnikov. Do pred kratkim je veljalo, da novi obrazi v politiki prinašajo etiko in moralo. Zdaj to ne velja več. Na srečo. Torej se premika. Enakopravnosti še ne bo jutri. Z vsako 'odprto glavo' več, z vsakim dodatnim prvora-zrednikom, bo enakopravnost bližje. Bodo pa privilegirani na tej poti še precej robanti-li. Saj, kakor je rekel ameriški politični filozof Sowell: »Ko se ljudje navadijo na privilegiran položaj, se jim enakopravna obravnava zdi kot diskriminacija.« Nič ne de, se bodo že navadili. Anže Logar, poslanec SDS NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Iz OŠ Polhov Gradec Izlet s kolesom na Vrhniko V petek, 22. septembra, smo se z zgodovinskim krožkom odpravili proti Vrhniki. Vsi smo se odpeljali s kolesi. Učenci iz Šentjošta smo se odpeljali do Horjula, kjer smo počakali druge učence. Z nami sta bila tudi dva učitelja, g. Simon Purger in g. Matija Pogačnik. V Stari Vrhniki smo si ogledali Lukacovo kaščo. Kupila jo je Anka Grom z namenom, da obdrži kulturno dediščino. Toplo nas je sprejela s čajem ter piškoti in krhlji. Po ogledu smo se odpeljali še do muzeja Ljubljanica. Tam smo videli repliko najstarejšega kolesa na svetu. Zal smo bili malo prepozni z izletom, saj so ga še pred nekaj časa imeli pravega. Zato pa smo videli stojalo za rimsko ladjo, ki jo bodo potegnili iz Ljubljanice. Bilo je še zelo veliko zanimivih predmetov. Nazaj grede nas je učence 6. b-razreda na poti iz službe eden od naših očetov s kombijem odpeljal do Šentjošta. Preživeli smo lepo popoldne. Maks Oblak, 6. b Izlet črnovrških gasilcev Po dolgem času smo se gasilci s Črnega Vrha odločili za izlet v Avstrijo in na Bavarsko. Odpravili smo se v soboto, 4. novembra, ob 3.00 izpred gasilskega doma na Črnem Vrhu. Pot nas je vodila po gorenjski avtocesti do mejnega prehoda Karavanke. Nato smo se peljali po avtocesti do kraja Prien. Tam smo se vkrcali na ladjo in pluli po Kimskem jezeru do otoka Herreninsel. Na otoku smo si ogledali dvorec Herrenchiemsee, ki je kopija francoskega dvorca Versailles, samo da ni dokončana. Dvorec je dal zgraditi bavarski kralj Ludvik ll. Sledil je ogled rudnika soli v Halleinu. Pred vstopom smo se oblekli v rudarska oblačila in se z vlakom odpeljali v središče rudnika. Po toboganu smo se spustili približno 210 m do najnižje točke. Tam smo izvedeli zgodovino pridobivanja soli. Tretji postanek je sledil v mestu Hallstatt, ki je stisnjen pod visoke gore. Jezero s skoraj črno vodo tam očara vsakega obiskovalca. Po vseh ogledih je sledila vožnja proti Sloveniji, kjer nas je čakala večerja v Joštovem hramu v Podnartu. Zahvalili bi se Avtoprevozni-štvu Klemenčič za udobno in varno vožnjo ter vodički. Brigita Kožuh, fotografija: Milka Kožuh Gasilska vaja V soboto, 4. novembra, je bila gasilska vaja v vasi Hruševo. Organizirala sta jo PGD Hruševo in Dobrova. Gasilci so praktično prikazali reševanje potnikov iz poškodovanega avtomobila. Vaja je potekala na dvorišču našega operativnega gasilca Klemna Zerovnika, ki je tudi priskrbel dva odslužena osebna avtomobila za to vajo, ki so jo uprizorili izurjeni dobro- vski gasilci, ki imajo v svojem vozilu poleg gasilske opreme tudi orodje za tovrstno reševa- nje. Najprej so našim gasilcem in vaščanom, ki so se zbrali v lepem številu, razkazali vso opremo, med katero spadajo razpirač, škarje in agregat, ki poganja hidravlično črpalko ter cevi, v katerih se pretaka hidravlično olje pod zelo visokim pritiskom okoli 700 barov. Pokazali so nam tudi razne pripomočke za zaščito gasilca in poškodovanega pri razpiranju in rezanju pločevine v primeru nesreče. Videli smo, kako mora biti zaščiten gasilec reševalec in tisti, ki z njim sodelujejo, da ne pride pri pomoči do poškodb. Praktični prikaz reševanja potnikov iz poškodovanega avtomobila se je začel z odstranitvijo bočnega stekla na vratih vozila. Steklo so gasilci oblepili z lepilnim trakom, ga s posebnim kladivom razbili in brez težav odstranili. Vsi drobci so bili tako prilepljeni na lepilni trak, sicer pa bi se zdrobljeno steklo vsulo v notranjost vozila in bi dodatno oviralo ponesrečenega voznika ali sopotnika ter reševalce. S hidravličnim razpi-račem so odprli vrata na voznikovi strani in jih s škarjami odstranili. Prikazali so tudi, kako se odstrani prednje steklo, ki je ponavadi lepljeno iz več plasti. S posebno žago so ga enostavno odrezali na vseh štirih straneh in ga odstranili. S hidravliko so dvignili volan in ponesrečenega voznika rešili iz vozila. Pri reševanju potnikov iz vozila morajo biti reševalci zelo previdni, da s prijemi poškodovanca še dodatno ne poškodujejo. S škarjami so potem odstranili streho avtomobila, pokrov motorja in prtljažnika. Drugega avtomobila so se z istimi postopki in pod nadzorom lotili naši hruševski gasilci, med katerimi je bilo tudi nekaj deklet. A teorija je eno, praksa pa drugo. Zato so take vaje zelo dobrodošle, saj gasilec nikoli ne ve, kdaj mu bo katero znanje prišlo prav pri pomoči sočloveku v nesreči, ki jih je dandanes na naših cestah kar veliko. Po vaji so se gasilci iz Hruševega lepo zahvalili kolegom Dobrov-čanom za res skrbno prikazano vajo, ki je koristila vsem -eni so se učili, drugi urili svoje spretnosti. Tudi pregovor pravi: vaja dela mojstra. Janez Zadnikar, Hruševo NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Srečanje članov nad 80 let Društvo upokojencev Polhov Gradec je po enem letu spet organiziralo srečanje najstarejših članic in članov društva, starejših od 80 let, in sicer v petek, 27. oktobra, v Pograjskem domu. Letnega srečanja se je udeležilo 41 članov. Za člane, ki so se želeli udeležiti srečanja, pa so bili brez prevoza, je poskrbela komisija za socialno skrbstvo. Vsakoletnega srečanja se udeležijo tudi člani te komisije, poverjeniki društva, predsednik, podpredsednik, tajnica in bla-gajničarka društva. Vse zbrane je najprej pozdravil predsednik društva Marjan Plestenjak in vsem zaželel vsega dobrega, zdravja, lepih trenutkov in novega srečanja prihodnje leto. Srečanja članov nad 80 let res ne gre zamuditi! Tega si lahko prav vsak izmed nas samo želi. Predsednik komisije za socialno skrbstvo Jože Bizjan Oratorij, ki so se ga udeležili otroci iz vse Slovenije v času poletnih počitnic, je imel letos naslov Dotik nebes. Otroci so spoznavali Fatim-sko Marijo, ki se je pred 100 leti prikazala trem pastirčkom. Letos smo se tudi v KD Črni Vrh odločili, da skupaj z župnijo pripravimo oratorijski dan za otroke prav na to temo, vendar v skrajšani, enodnevni obliki. Na sobotno dopoldne, 28. oktobra, smo se otroci, organizatorji, animatorji in nekaj staršev zbrali pred Domom krajanov Črni Vrh. Skupaj nas je bilo kar 49, da pa nismo ostali pri tej številki, se nam je kasneje pridružil še župnik Blaž kot 50. Za začetek smo bili deležni toplega, veselega in prijetnega pozdrava, nato smo slišali nekaj besed o vsaki delavnici. Preden smo se podali na delo, smo skupaj zapeli pesem, ki nas je združila tega dne. Prvo skupino je sestavljalo 8 mladih, zagnanih fantov, ki so spoznavali »čudo« cerkvenih zvonov. Trije animatorji - domači, izurjeni pritrkovalci, so fante odpeljali v zvonik župnijske cerkve. Na čisto pravih zvonovih so se učili je prav tako pozdravil vse člane, se jim zahvalil za udeležbo in jim zaželel dobrega počutja. Povedal je tudi, da smo letos sprejeli medse 19 članov, ki so praznovali 80. jubilej. Pozdravom se je pridružila tudi tajnica društva, ki je obvestila prisotne, da bo pred dobrim kosilom malce kulturnega programa. Član Milan Košir s Črnega Vrha je tudi letos razveselil s svojo novo pesmijo z naslovom Setnica, Setnica - naša Snica. Pesem je prebrala blagajničarka društva Milena Pustovrh. Za izvirno pesem je prejel Milan Košir velik aplavz, tajnica društva Cecilija Jarc pa se mu je zahvalila in povedala, da bo pesem arhivirana pri komisiji za kulturo. Petkovo popoldne je minilo ob prijetnem druženju, ki so si ga vsi prisotni zaželeli ponoviti. Predsednik komisije za socialno skrbstvo Jože Bizjan je ob odhodu podaril vsakemu članu pravi rdeči nagelj z željo o ponovnem srečanju prihodnje leto. Cecilija Jarc Oratorijski dan pritrkovanja, ki bi mu lahko rekli »umetnost cerkvenega zvonika«. Druga skupina je odšla z animatorji v gozd po jesenske plodove, zelenje, mah, listje. Ob vrnitvi so otroci in animatorji prebirali zgodbe o Mariji, odgovarjali na zastavljena vprašanja, nato pa s pomočjo nabranega materiala izdelali dva plakata. Prvi je bil Jež zvedav, drugi pa Marija - morska zvezda. Tako so bile združene pustolovska, raziskovalna in ustvarjalna delavnica. Vmes je potekala tudi kuharska delavnica, saj so otroci pomagali pri pripravi kosila. Pred kosilom se nam je pridružil še župnik Blaž. Pripravil je čudovito otroško mašo, pri kateri so sodelovali otroci s petjem, branjem berila, prošenj in zahval. Da ni bilo dolgočasno, so otroci izkoristili vmesni čas tudi za glasbeno delavnico in se pripravili na petje pri maši, ki je bila namenjena prav njim oz. vsem nam, ki smo sodelovali pri oratorijskem dnevu. Po maši je sledilo težko pričakovano kosilo. Vendar kosila brez sladice ni. Samo trikrat lahko vsak ugiba, kaj je bilo -palačinke z nutelo. Ko smo se okrepčali, je otroke že zanimalo, kaj se bo dogajalo v nadaljevanju. Najprej smo izdelali še nekaj suhih aranžmajev iz nabranih jesenskih vej, ki bodo krasili našo cerkev. Igrali smo se družabne igre na prostem, za razvedrilo pa smo se naučili še bans Kranjski Janez. Za konec smo se odpravili na igrišče. Glavna stvar je bila nogomet, igrali pa smo tudi odbojko, igro Vroč krompir, najmlajši pa so se igrali na otroških igralih in se gugali. Preživeli smo nepozaben dan, imeli smo se lepo, bilo je zabavno, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Najlepše, kar se je meni vtisnilo v spomin, so besede nekaterih otrok: »A se lahko prijavimo že za drugo leto?« To so besede, ki izražajo resnično zadovoljstvo, pa tudi obrazi nasmejanih, veselih in zadovoljnih otrok so veliko povedali. Zato gremo ponosno, z dvignjeno glavo naprej, v naslednje leto, z veselim pozdravom: »Se vidimo!« Za KD Črni Vrh Katja Skopec Izlet s starši Lani smo raziskovali Rupni-kovo linijo, kar jim je ostalo v lepem spominu. Učiteljice smo takoj začele razmišljati, kam bi se odpravili. Sestavile smo naslednjo pot: Zupanova jama pri Grosuplju, grad Turjak, Iški Vintgar in Podpeško jezero. Ko smo si ogledovali čudoviti pod- zemni svet Zupanove jame, nihče ni mogel skriti navdušenja. Večina otrok je bila prvič v kraški jami, starši pa so podoži-vljali ekskurzije iz svojih šolskih dni. V prvi dvorani smo videli netopirje, ki so viseli s stropa in spali zimsko spanje. Vodič nas je opozoril, da moramo biti tiho, da jih ne bi po nepotrebnem vznemirjali. Nikjer ni tako temno kot v jami, če ugasnejo vse luči. Tudi ko se oči navadijo na temo, ne vidimo ničesar. V eni od dvoran je zelo dobra akustika in v njej vsako leto pripravijo kakšen koncert. Z vodičem smo se dogovorili, da učenci pripra- Starši učencev POŠ Črni Vrh so na prvem roditeljskem sestanku izrazili željo, da bi tudi letos organizirali izlet, ki bi se ga udeležili učenci, bratje, sestre in starši. vijo mini koncert za starše. Stopili so na oder, starši pa so se odpravili naprej po dvorani do mesta za gledalce. Ko smo spet prišli skupaj, so starši povedali, da se je super slišalo, učenci pa, da so se dobro počutili v vlogi nastopajočih. Grad Turjak smo si ogledali samo od zunaj. Stopili smo na grajsko dvorišče in si predstavljali, kakšno je bilo srednjeveško življenje graščakov. Na dvorišču stoji votla stoletna lipa in ponuja skrivališča, plezanje in lovljenje. Izmerili smo njen obseg. Vseh 14 otrok se je prijelo za roke in jo komaj objelo. Sprehodili smo se po soteski reke Iške. Pot nas je vodila tik ob rečici, tako da smo poslušali njeno žu-borenje, opazovali tolmune in brzice. Steza se je čez čas začela dvigati, bila je polna jesenskega listja in spolzkih korenin. Odločili smo se, da poti ne bomo nadaljevali. Ustavili smo se na mestu, kjer so lahko otroci metali kamne v vodo in poskušali narediti »žabice« ali pa kamen zalučati na drugo stran reke. Starši in učiteljice smo ta čas izkoristili za kramljanje. Naš zadnji postanek je bil ob Podpe-škem jezeru. Jezero je majhno, vendar zelo globoko. Ko smo se sprehajali ob njegovem robu, smo občutili nenavadno tresenje tal. Vsi hkrati smo poskočili in jezero je vzvalovilo. Tudi ko smo skakali čez pritok, so se tla tresla. Res nenavaden občutek, kot da premikamo svet. V gostilni ob jezeru smo si privoščili malo daljši postanek. Na poti domov smo na avtobusu že kovali načrte za naslednje šolsko leto. Ideje so bile zanimive, do naslednje jeseni pa je še dolgo. Učiteljica Valerija Petrovec NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Z nahrbtnikom na rajžo Pohodna skupina Društva upokojencev Dobrova se enkrat mesečno odpravi na pohod. Avtobus nas odpelje na izhodišče, potem pa si oprtamo nahrbtnike na rame in se odpravimo na rajžo. Prehodili smo kar nekaj poti in gozdnih stezic, obiskali različne kraje in videli marsikaj novega in zanimivega. V nadaljevanju sledi kratek pregled naših letošnji pohodov. Pot s Slivne proti vrhu hriba Miklavž je bila kot iz pravljice, saj je ivje drevesa odelo v belo. Ob spustu z vrha hriba v dolino pa nas je grelo že toplo pomladansko sonce. Ustavili smo se pri gradu Tuštanj in si ogledali lepo obnovljen grad. S hojo na Kamni vrh in Grmado smo začeli v Velikih Laščah. Pot nas je naprej vodila po poljski cesti, potem pa po gozdni poti do planinske koče na vrhu Grmade. Z vrha je bil lep pogled na vso dobrepoljsko dolino in njene vasi. Pot ob spustu so nam polepšali telohi. V Dražgošah smo se najprej ustavili ob spomeniku in z recitacijo poklonili spominu padlim. Naša pot na Mohor se je začela nad vasjo in nas je vodila skozi gozd, ki je v tem letnem času že zelenel. Vseskozi nas je spremljal glas kukavice. Pohod smo končali na Joštu nad Kranjem. Pot na Lisco, najvišji vrh v zasavskem hribovju, smo začeli v vasi Okroglice. Tik nad vasjo se vzpenja hrib Lovrenc, kjer je rastišče clusijevega svišča ali encijana. Ko zacveti, se travnato pobočje okrog vrha obarva modro. Žal smo našli le sem in tja kak že odcvetel cvet. Deževno vreme ni pokvarilo razpoloženja. Čeprav je bil vrh Lisce zavit v meglo, so je ta sem in tja razkadila in odprl se nam je pogled v dolino in na sosednje vrhove. V dolenjski vasici Gabrje smo začeli s pohodom na Trdinov vrh. Pot nas je vodila po kar strmi stezi skozi gozd. Tik pod planinskim domom je izvir Gospodična. Po ljudskem izročilu ima studenec zdravilno moč, zato smo se vsi želeli odžejati in osvežiti s to vodo. Po krat- kem počitku smo nadaljevali do vrha, najvišje točke v pogorju Gorjancev. Po vrhu poteka meja s Hrvaško. Na slovenski strani stoji obnovljena cerkvica sv. Jere, poleg nje na hrvaški strani pa kapelica sv. Ilija. Spusta do avtobusa se je najbolj veselil naš redni pohodnik Franci, ki je zaokrožil svoj 200. pohod. Že na poti iz Ljubljane smo zaskrbljeno gledali vrhove Kamniških Alp, nad katerimi so bili sivi oblaki. Upali smo, da nam našega pohoda na Veliko planino ne bo pokvaril dež. Z gondolo smo se pripeljali do Zelenega roba. Megla, ki je občasno zagrnila planoto, ni mogla skriti vse lepote te planine. Vse koče so lepo obnovljene. Pri eni od koč nam je pastir povedal vse o svojem delu na planini. Prek Male planine smo se spu- stili do Kranjskega Raka, kjer je že čakal avtobus. Srečno smo ušli dežju. Stojna je obsežno gozdno pogorje nad kočevsko-ribniško dolino. Avtobus nas je pripeljal do lepo urejenega planinskega doma pri Jelenovem studencu. Hodili smo po obširnem gozdu in se povzpeli na štiri vrhove tega pogorja: Požgani vrh, Li-voldski vrh, Mestni vrh in vrh, na katerem so nad prepadnimi stenami ostanki gradu Friderika Celjskega, ki se je v to samoto z Veroniko zatekel pred jezo svojega očeta. Z vseh vrhov se je lepo videlo mesto Kočevje in okolico. Za hojo po tem gozdu smo imeli lokalnega vodiča, saj bi se sicer zlahka izgubili. Naslednji pohod nas je vodil na Notranjsko. Zaselek Strmec nad Črnim vrhom je bil izho- dišče naše hoje na Špičasti vrh. Najprej po lepo urejenih gozdnih poteh, še malo po strmih stezicah in že smo bili na vrhu. S stolpa na vrhu naj bi se lepo videlo po krajih proti Benečiji, vendar nam je gosta megla preprečila razgled. Kljub temu smo se zadovoljni vrnili v dolino, saj je namen vsakega pohoda gibanje v naravi. Da bi nadomestili zaradi deževja odpadli septembrski pohod smo jeseni odšli na Kras. Pohod smo začeli na Opčinah in hodili po razgledni poti, imenovani Napoleonika, speljani po kraškem robu visoko nad morjem, od koder je bil lep razgled daleč naokrog. Pot je speljana skozi skalni usek, kjer na strmih skalah plezalci preizkušajo svoje moči, mi pa smo nadaljevali skozi vas Prosek in končali pohod v ribiški vasi Križ. Ob vrnitvi smo se ustavili še na vrhu gore Griso, si ogledali Marijino svetišče, ki preseneča s svojo veličino in arhitekturo. S ploščadi je lep razgled daleč naokrog. Z decembrskim pohodom na Kras bomo zaključili letošnje pohode. Da je ta oblika rekreacije med našimi člani zelo priljubljena, pove podatek, da je 50 članov že imelo sto pohodov. Med nami pa so tudi trije pohodniki, ki so opravili že 200 pohodov. To sta naša Milena in Franci, ki sta leta 2000 začela z organiziranjem in vodenjem pohodov v našem društvu, in pa Mira, ki prav tako hodi in sodeluje že od vsega začetka. Dvesto pohodov ni kar tako. Čestitamo. I. Ž. Dobrovski upokojenci na Koroškem Oktobra smo obiskali Koroško. Vožnja iz Dobrove mimo Ljubljane do Trojan, kjer smo popili kavo, je minila mirno. V Arji vasi nas je pričakala vodička Urša. Pot nas je vodila mimo Velenja ob reki Paki. Najprej smo se zapeljali do kraja Podklanec pri Dravogradu, kjer domujejo Klančnikovi. Prav tam se stikajo dravska, mežiška in mislinjska dolina. Kmetija ima dolgo tradicijo, ob živinoreji in prašičereji se ukvarjajo z rejo divjadi in predelavo su- homesnatih izdelkov. Sprejel nas je gospodar, nam predstavil delovnik in vse, kar se dogaja na posestvu. Sledil je prigrizek in kozarec tolkovca. Po malici smo se odpeljali s turističnim vlakom na izlet. Ob prijetni vožnji smo opazovali čredo da-mjakov in muflonov. Na pol poti smo si ogledali kočo z biološko učilnico, v kateri je nagačenih preko sto vrst živali, kar pomeni približno 300 trofej. Ogledali smo si tudi lovski muzej in zbirko osebnih predmetov s kmetije. Po končanem ogledu smo lahko kupili tudi njihove izdelke. Nadaljevali smo pot proti Dravogradu in Muti. Spodnja Muta leži ob izviru Bistrice, ki se izliva v reko Dravo. Tam smo si ogledali romansko rotundo sv. Janeza Krstnika, ki sodi med najstarejše cerkve na Slovenskem. Leta 1052 jo je postavil papež Leon IX. Nastala je v obdobju zgodnje romanike s prvotno polkrožno apsi- do. V 14. stoletju je bil prizidan prezbiterij, ki ga krasijo gotske freske. Na zadnji strani je vzidan del rimskega nagrobnika, kar dokazuje, da stoji na kulturnih tleh z več kot tisočletno zgodovino. Zadnja točka našega izleta je bil obisk dvorca Bukovje. Bili smo člani enega izmed prvih društev upokojencev tukaj. Sprejel nas je g. Jože Kraner, popeljal nas je po dvorcu, nam povedal zgodovino tega, kaj vse se je z njim dogajalo. Zdaj je na novo zaživel, saj ga postopoma obnavljajo in opremljajo. Na ogled je stalna razstava o slo- venski osamosvojitvi leta 1991 na Koroškem. Dvorec stoji med ravnico na desnem bregu Drave ter pohorskim gozdnim območjem Bukovja s skrivnostnimi razvalinami romanskega gradu Pukštanj nad njim. Zgodovina dvorca sega v 18. stoletje. V dvornem ambientu so ohranjeni baročni elementi, krasi ga stilna oprema. Prostore oddajajo v različne namene, kot so prireditve, protokolarne in kongresne dejavnosti, razstave, izobraževanja, družabna srečanja in poroke. V grajskem parku se stare krošnje prepletajo z mladim rastjem. V dvorcu je tudi sedež Dravita, dravograjskega javnega sklada za šport, turizem, kulturo, mladinske dejavnosti, izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in koroškega pokrajinskega muzeja. Ponudba dvorca obsega tudi nočitve. Ob koncu vseh ogledov je bil še čas za kosilo, klepet in prijetno druženje, ki smo ga zaključili na lepi točki Rahtel nad Slovenj Gradcem. Proti domu smo se vračali v večernih urah. Za DUAnica Tomšič, fotografiji: Tone Tomšič NflS Občina Log-Dragomer 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Podpis dogovora o razvoju regij Župan občine Log - Dragomer Miran Stanovnik je s svojo ekipo sodelavcev predstavil pomen in ozadje izjemnega uspeha, s katerim si je občina zagotovila izjemnih 9 milijonov evrov nepovratnih sredstev za ureditev infrastrukture za ravnanje z odpadnimi vodami in posledično bivanje v prijaznejšem ter čistejšem okolju. V nadaljevanju lahko preberete komentar župana, ki je bil od začetka svojega mandata maksimalno vpleten v pridobivanje vse potrebne dokumentacije in dogovarjanja, da smo lahko danes priča temu zgodovinskemu dogodku. Na začetku je župan izpostavil problematiko, ki sega leta nazaj: »Nam se projekt in želje o kanalizacijskem omrežju s čistilno napravo vlečejo že leta in leta. To je želja vseh občanov in moderna občina danes ne more obstaja- ti, če tovrstne infrastrukture nima urejene.« Evropa je podala jasne smernice, Slovenija se je zavezala, da bo to izpeljala. V naši državi naj bi obstajalo preko 100 aglomeracij nad 2000 populacijskih ekvivalentov, kar pomeni veliko obveznost Slovenije do Evrope; Stanovnik: »Kako se bo to za državo končalo ne vemo, vemo pa to, da je za nami dve leti in pol intenzivnega dela in pogajanj, treba pa je upoštevati še pretekla leta, ko smo se ukvarjali s pripravo Županova beseda Hvala Spoštovane občanke in občani! Za nami je izredno uspešno obdobje, saj smo dosegli to, kar se je mnogim zdelo nemogoče. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsakemu posamezniku, ki je po svojih najboljših močeh pripomogel, da lahko z velikim zaupanjem zremo naprej in bo naše okolje prijetno za bivanje ter medsebojno srečevanje. V času, ko so se začela gradbena dela na nekaterih delih občine, bi se rad zahvalil vsem, ki ste strpno in razumevajoče sodelovali z nami in izvajalci. Prihaja pa tudi december, to je čas, ko se narava umiri, a tudi čas za veselje in druženje z najbližjimi. To je čas za družino in povezovanje. Zato smo se odločili, da tudi letos v sodelovanju z društvom Kosec organiziramo božično-novoletno tržnico. Otroci bodo lahko uživali v menjavanju igrač in na delavnicah, starejši pa si boste lahko ogledali izdelke z raznih delavnic in rokodelcev na tržnici na Logu. Verjamem, da se bo našlo za vsakega nekaj zanimivega, predvsem pa se boste lahko med seboj srečali. Vsak dan namreč nenehno hitimo in si ne vzamemo dovolj časa za pogovor, stisk roke, prijeten klepet ob dobrotah, ki bodo tokrat dišale z novoletnih stojnic. Zato vas vse lepo vabim na lokalno tržnico v športni park na Logu, ki je bila lepo sprejeta. Ob tej priložnosti se vsi ponudniki še posebej potrudijo za pestrost na stojnicah in zanimive dejavnosti. Rad bi, da se decembra spomnite, kje živimo, da se da tudi v našem okolju zelo kakovostno preživeti prosti čas. Tržnica bo odlična priložnost za druženje s sosedi. Morda se mnogi sploh še ne poznamo, ne vemo drug za drugega, kaj počnemo v življenju. Prav ob takšnih druženjih lahko dobimo še kakšno idejo kot zdravo pridobitev za našo občino. Zato se že veselim srečanja z vami in iskrenega stiska roke. Župan Miran Stanovnik dokumentacije in projekta z vsemi gradbenimi dovoljenji za sistem kanalizacije, se pravi čiščenje odpadnih voda s čistilno napravo. Ko smo projekt zaključili in oddali na ministrstvo za okolje in prostor, so prišla na vrsto pogajanja in usklajevanja ter koordinirano delo z vsemi organi, torej z državo, Evropo in regijo, kajti bistvena je razlika v financiranju okoljskih projektov v današnji finančni perspektivi, torej od 2014 do 2020, ko se izvajajo projekti, kot v prejšnji finančni perspektivi. Večino sredstev za črpanje iščemo med nepovratnimi sredstvi, saj nismo tako finančno močni, da bi to zmogli sami, tudi največje občine niso zmožne tega urediti same. Zato vsi iščemo tovrstne kombinacije. V tej perspektivi ministrstva nimajo na voljo finančnih sredstev kot v prejšnji perspektivi, ampak se vsi tovrstni okoljski projekti financirajo skozi posamezne regije, ki jih je v Sloveniji 12. Mi spadamo v osrednjeslovensko regijo, v kateri je 26 občin. Vsaka posamezna regija dobi od tega kolača po določenih pravilih svoj delež za projekte, ki so prioriteta evropske komisije in posledično naše države.« Miran Stanovnik: »Naš največji uspeh je to, da smo prišli do podpisa dogovora o razvoju regij kot prvega okoljskega projekta v Sloveniji! Natančneje, 27. oktobra sta predsednik razvojnega sveta ljubljanske urbane regije Metod Ropret in minister Zdravko Počivalšek podpisala dogovor za razvoj regij iz prvega povabila. V tem dogovoru za razvoj regij je zagotovljenih 9 milijonov evrov za našo občino, za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda, čista Ljubljanica, tretji sklop. To je uradni naziv. Med vsemi občinami je v tem dokumentu le naš projekt nov s področja okoljskih projektov. To lahko štejemo kot izjemen dosežek, saj predstavlja tudi 'šolski' primer za celo Slovenijo, kako se morajo občina, lokalna skupnost, ministrstva, regija in Evropska komisija povezovati in usklajeno delovati, da pride do projekta, ki je v regiji prepoznan kot državna prioriteta. Verjamem, da se bo marsikdo na tem našem primeru naučil, kako je treba delovati. Na nas pa je, da sedaj to zavezo izpeljemo ob zavedanju, da smo ujeli zadnji vagon zadnjega vlaka iz kohezijskih skladov. Tovrstnih sredstev, za takšno infrastrukturo ne bo več na voljo iz Evrope. Od sedaj naprej bodo na voljo le npr. ugodnejši krediti in finančne transakcije, ker smo sedaj kot država bolj razviti." "Z dobrim načrtovanjem znamo primerno urediti vso infrastrukturo, od kanalizacije do oskrbe s pitno vodo, v občini Log - Dragomer. Ni potrebno, da vse finančno breme pade na trenutno aktivno populacijo. Vemo, da posojila niso priljubljena, toda konzervativno obnašanje do financiranja ne prinaša vedno rezultatov, ki si jih želimo. Mi ne želimo, da se razvoj naše občine ustavi izključno zato, ker želimo vse zakopati pod zemljo, ampak želimo, da se nam pokaže dobro delo tudi nad zemljo. V mislih imam projekte, kot so določena infrastruktura, medgeneracijski center za dnevno oskrbo starejših, potem je tu tudi načrt zdravstvene postaje, varovanje kul- turne dediščine in, ne nazadnje, radi bi pomagali pri boljšem razvoju naših društev v občini, ki delujejo na področju kulture in športa. Zraven moramo vedeti, da poskušamo pomagati starejšim pri izobraževanju v tretjem življenjskem obdobju, ampak seveda vse na temelju, da zajamemo čim več naših občank in občanov v smislu, da postavljamo javni interes pred zasebnega. Naše sile, kar 80 odstotkov aktivnosti, so sedaj usmerjene v to, da pripravimo temelje za pravilno pot. Moramo se zavedati, da tako Evropska komisija kot naša država določata natančne predpise glede tega, kako je treba slediti temu, da se vsa sredstva, ki so zagotovljena, pravilno črpajo, da ne bi prišlo do napak ali da ne bi prišlo do tega, da bi morali ta sredstva nekoč vračati. Zato z našim strokovnim kadrom v občinski upravi delamo na maksimalnem doprinosu, saj želimo teh 9 milijonov evrov oplemenititi in ne samo investirati. Želimo, da se nam v obliki amortizacije to nekoč začne vračati. Ta sredstva nam niso bila podarjena, ampak so bila prigarana z zelo velikim prizadevanjem in tesnim sodelovanjem z vsemi državnimi organi, še posebno z ministrstvom za okolje in prostor in ministrstvom za gospodarstvo in tehnologijo ter Ljubljansko urbano regijo. Ne želimo, da bi šlo karkoli v napačno smer. Potem ko bomo po uradnem javnem razpisu dobili izvajalca, bomo videli, kakšni bodo dejanski stroški. Zagotovo bo prišlo med gradnjo tudi do nepredvidenih situacij, kjer bo treba posegati v vodovod in tudi drugo infrastrukturo, ne želimo pa vsakih nekaj let nato 'odpirati' cest in s tem jeziti občanov. Ze tako ali tako verjamem, da bo potrebna velika mera strpnosti s strani občanov, izvajalcev del in nas, ki bomo vršili investicijski nadzor. Zato prosim občane in občanke, da v tem prehodnem obdobju razumejo in pomagajo po svojih najboljših močeh, saj bomo po končanem delu šli nekaj stopnic višje v kakovosti našega življenja v občini Log-Dragomer.« S temi besedami je župan Miran Stanovnik zaključil svoje razmišljanje ob izjemnem uspehu ter pokazal maksimalno angažiranost, da se ta izjemni projekt tudi uresniči tako, kot se je začel. O pomenu tega dogovora o pridobitvi sredstev priča tudi dejstvo, da bi za 9 milijonov evrov morali v občini Log - Dragomer varčevati kar 16 let. Peter Kavčič, fotografija: arhiv občine Poklon žrtvam Prvi november je čas, ko se spomnimo vseh, ki jih ni več med nami. Prav je, da naše umrle ohranimo v srcu in spominu, saj vsak nosi svojo zgodbo. V družbi predstavnikov svojcev in občinskih organizacij je župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik položil ikebane k spomenikom, posvečenim žrtvam obeh svetovnih vojn z območja Občine Log - Dragomer. Zrtvam so se poklonili na pokopališču na Brezovici pred spomeniki padlim v 1. svetovni vojni, partizanom in domo- brancem. Poleg tega so obiskali tudi spomenik padlim v NOB pri trgovini Mercator na Logu, spomenik padlim partizanom v Blušah in spominsko ploščo padlemu partizanu na Cesti Borcev. Peter Kavčič, fotografija: arhiv občine NflS Občina Log-Dragomer 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Povejte svoje mnenje Občinski svet Občine Log - Dragomer je 8. novembra na 19. redni seji sprejel predlog odloka o proračunu občine Log - Dragomer za leto 2018. Svet je opravil splošno razpravo in sprejel sklep, da se o predlogu proračuna opravi javna razprava, ki bo potekala do 7. decembra letos. Pre- dlog proračuna je objavljen na spletni strani občine, kjer si ga lahko ogledate in, če želite, pošljete svoje komentarje in predlagate izboljšave. Komen- tarje in predloge pošljite v pisni obliki na občinski naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, s pripisom Proračun 2018410-7/2017. Pisne predloge in komentarje bodo sprejemali do vključno 7. decembra. Peter Kavčič Poziv lastnikom psov: s pasjimi iztrebki ravnajte skrbno! V zadnjem obdobju prihaja v občinski urad vse več pritožb glede pasjih iztrebkov na javnih površinah: igriščih, ob cestah in poteh. Očitki padajo na vse lastnike psov: da so psi spuščeni vsepovsod, da se zaradi tega otroci ne morejo igrati, kjer bi se lahko. Zato se je ob tej problematiki oglasil kar župan Miran Sta-novnik, ki je tudi sam ljubitelj psov, saj se zaveda, da lahko nekaj posameznikov meče slabo luč na vse, ki imajo štirino- žne prijatelje, zato nagovarja vse občane s pozivom o odgovornosti lastnikov psov: "Zavedati se moramo, da bomo lažje živeli skupaj, če bomo pazili na malenkosti, ki dejansko niso nepremostljive. Lastnike psov zato pozivam, da poskrbijo za iztrebke svojih ljubljencev, saj so pravila jasna. Na občini se bomo še naprej trudili, da bo povsod dovolj košev za pasje iztrebke, ob tem pa pozivam vse ljudi, da se držijo standardov človeške narave, kulture obnašanja in sobivanja. S tem lahko pokažejo, da so odgovorni lastniki psov in da lahko vsi živimo v simbiozi. Vsi skupaj to zmoremo. Naše okolje je fenomenalno za preživljanje prostega časa v naravi, ampak treba se je zavedati, da bomo lahko sobivali le, če se bomo obnašali strpno." Peter Kavčič OB CINA LOG - DRAGOMER V SODELOVANJU Z DRUŠTVI PRAZNI C NO TR Ž NICO V Š PORTNEM PARKU LOG - DRAGOMER 19.12.2017 OD 15.00 DO 18.00. Predstavili se bodo lokalni rokodelci in dru š tva Ob č ine Log - Dragomer. Na š e najmlaj š e pa bo obiskal Dedek Mraz Vabljeni! _ Županova 5-ka Ani Zajc Mlada plesalka in športnica Ana Zajc z Loga je svojemu bogatemu naboru odličij dodala še eno izjemno priznanje. Na svetovnem prvenstvu v hiphopu na Danskem je v kategoriji mladinskih parov med kar 68 pari postala svetovna podprvakinja, zato ji je župan Miran Stanovnik podelil posebno priznanje županova petka: "To je posebno priznanje, s katerim želim javno izpostaviti naše občane, ki vsak na svojem področju dosegajo vrhunske rezultate. Sam zelo dobro vem, koliko dela in truda je treba vložiti za doseganje vrhunskih rezultatov na vsakršnem področju delovanja, naj bo to šport, kultura ali kakšna druga dejavnost. Ani podarjam to petko z upanjem, da ji bo priznanje vlilo dodatne energije in volje, da nadaljuje po vrhunski poti, ki so jo skupaj z najbližjimi tako uspešno začeli." Trinajstletna Ana Zajc z Loga pleše hiphop že od svojega četrtega leta starosti. Letošnji državni prvakinji, vice evropski in vice svetovni prvakinji med mladinskimi pari ples pomeni več kot le šport, ki si ga je izbrala. Ples je njena ljubezen, vsakodnevni večurni treningi ji pomenijo sprostitev, način življenja in korak bližje svojim sanjam, kajti le takšna predanost vodi do izjemnih rezultatov in življenjskih sanj. Te pa so, da bo za vedno ostala v plesu kot trenerka ali koreografinja nekje v tujini, kjer ples cenijo veliko bolj kot tu v Sloveniji. Zupanovo priznanje ji pomeni veliko, saj s tem vidi, da je vsekakor na pravi poti, sploh ker ga je dobila iz rok takšnega župana, ki zna ceniti šport in ve, koliko truda, odrekanja in talenta je potrebnega za doseganje takšnih rezultatov. Peter Kavčič, fotografiji: arhiv občine in Ane Zajc Gradbena dela potekajo po načrtu Delavci KPL so oktobra začeli z urejanjem Rimske ceste z opornimi zidovi in vso pripadajočo infrastrukturo. Meteorno in fekalno kanalizacijo ter vodovodom in javno razsvetljavo. Nova podoba ceste bo ob ugodnih vremenskih razmerah, ki seveda vplivajo na potek del, zaživela na začetku leta 2018. Na območju obnove križišča na regionalni cesti Brezovica-Vrhnika pri trgovini Mercator na Logu pri Brezovici je podjetje Teleg-M konec oktobra začelo z gradnjo fekalne kanalizacije, dela naj bi bila po načrtu končana do aprila 2018. Projektant, podjetje Biro za komunalo zagotavlja, da dela potekajo po terminskem načrtu, in upa, da zimske razmere ne bodo vplivale na gradnjo. Za razumevanje in sodelovanje vseh občanov, ki živijo na tem območju, se iskreno zahvaljujejo. Peter Kavčič, fotografija: arhiv občine NflS Občina Log-Dragomer 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^48] Strokovna ekskurzija v Pomurje Ložanski gasilci smo se organizirali in si izbrali točko v Sloveniji za obisk. 50 gasilcev in prijateljev gasilstva se nas je opogumilo in smo odšli z LPP-jevim avtobusom na strokovno ekskurzijo na vzhodni konec Slovenije, točneje v Lendavske gorice. Šoferja Janko in Marko sta nas varno pripeljala na prvo točko - Lendavski grad, kjer smo si na kratko ogledali zunanjost smo se odpeljali do najvišje točke našega obisk, stolpa Vinari-um Lendava. 53,5 m visok stolp so odprli za javnost septembra graščine s konca 12. stol. Nato 2015 in z njega se vidiJO štiri Starejši se učimo. Zakaj in kako? Starejši se učimo. Zakaj in kako? To je bil naslov strokovnega posveta z usposabljanjem za mentorje in vodje Univerz za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) ter razširjene seje sveta SUTŽO 24. oktobra v Domžalah. Posveta sva se udeležili tudi predstavnici Društva DVIG UTŽO. Seznanili smo se s tem, kako pomembno je, da se človek uči in je aktiven tudi v tretjem življenjskem obdobju. Prof. dr. Ana Kranjc je opozorila na spremembe, ki jih doživimo ob odhodu v pokoj. Dejansko nas na to nihče ne pripravi in nas ne pouči, kako preživeti to dolgo obdobje. Z upokojitvijo izgubimo svoj socialni status, ki je bil vezan na službo. Zato moramo biti ustvarjalni in se vključiti v različne dejavnosti, da ohranimo svojo življenjsko silo. Ne smemo se zapreti, moramo se povezati, svoje delo opravljati z ljubeznijo in tako postati uspešni. Svojo življenjsko energijo ohranjamo z doživetji, pripadnost dejavnostim nas bogati, vodi nas k pozitivnim čustvom, ki nas ženejo naprej. V tretjem življenjskem obdobju se ne sprašujemo več, kaj si, pač pa, kdo si. Sami moramo programirati svoje delo in cilje. Nastaja nova podoba starosti, obdobje, ki lahko traja tudi do 30 let, je treba izkoristiti. Naša skrb je, da raziskujemo in delamo trajno. Vključevanje v UTŽO je zato bistvenega pomena za koristno in ustvarjalno preživetje tega časa, tega se zaveda tudi politika v Evropi. Izredna prof. ga. Nives Ličen je govorila o tem, kako načrtujemo programe, izbiramo vsebine in določamo cilje pri izobraževanju starejših. Ko pripravljamo program, moramo razmisliti, kaj hočemo doseči, ljudi moramo pritegniti k raznolikim dejavnostim, pri katerih lahko uresničujejo svoje interese: kultura, šport, ustvarjalna, raziskovalna dejavnost ... Pritegniti moramo tudi socialno zapostavljene posameznike. Dejavnosti nam omogočajo osebnostni razvoj, socialno in medgeneracijsko sodelovanje. Dobro vodeni programi, usposobljeni mentorji in motivirani udeleženci lahko veliko pripomorejo k razvoju, promoviranju in poznavanju lokalnega in širšega okolja ter s tem aktivno prispevajo k boljšemu življenju v domačem kraju. Prof. dr. Marko Radovan pa je predstavil raziskovalno učenje, priložnost za učenje in delovanje starejših. Razvojna psihologija in nevroznan-stvene raziskave ugotavljajo, da kognitivne sposobnosti s staranjem upadajo, vendar upad ni tako zelo strm. Na upadanje sposobnosti močno vpliva pomanjkanje stimulacije v okolju. Zato je za starejše še posebej pomembna telesna in miselna dejavnost. Zelo je pomembno, da smo kreativni in je ukvarjanje z intelektualno zahtevnimi aktivnostmi vpeto v skupnost. Občutek osamljenosti ima lahko velik vpliv na razvoj demence. Delati moramo proti socialni izolaciji starejših prebivalcev, ker je osamljenost pogosto vzrok zdravstvenih težav in s tem povezane umrljivosti. Učenje v skupini pozitivno vpliva na marsikatere dejavnike: upočasni upad kognitivnih sposobnosti in razvoj demence ter preprečuje pojav depresije. Predavanja, katerih osnovne misli sem vam predstavila v članku, so potrdila naše vodilo, da mora biti tretje življenjsko obdobje aktivno, med seboj se moramo povezovati in po svojih močeh še vedno prispevati k razvoju kraja in tudi domovine. V naši občini društvo DVIG UTŽO nudi številne dejavnosti: tečaje tujih jezikov, bralni krožek, študijske krožke, izdajanje revije, dejavnosti za otroke (več na iold.si), v katere se lahko vključite in s tem obogatite svoje življenje, nave-žete stike in preživite zanimivo in ustvarjalno starost. Nika Gams države. Najvišja točka stolpa je na višini 355 metrov. Megla se je ravno prav dvignila, da smo v rahlem soncu videli bližnje griče. Po ogledu stolpa smo se odpeljali proti Dobrovniku, kjer smo si v Ocean Orchids pod strokovnim vodstvom vodičke ogledali tropski vrt. Na vrtu uspeva 400 rastlinskih vrst. Tu letno vzgojijo 2 milijona orhidej, ki jih prodajajo po celi Evropi. Podjetje je nastalo leta 2003 in rastlinjake ogrevajo z geoter-malno energijo. Po ogledu vrta so sledili nakupi orhidej in že smo odbrzeli proti Bogojini. V tej prikupni prekmurski vasici smo si ogledali Plečnikovo cerkev in nekateri so izkoristili čas še za hitro kavo. Potem smo odbrzeli v vas Filovce, kjer nam je v muzeju Bojnec vodič Grega razkazal, kako so se nekoč ukvarjali z lončarsko dejavnostjo. Nekateri so se preizkusili tudi v izdelovanju glinenih izdelkov. Ogled smo zaključili s prekmursko gibanico pred staro cimpračo, to je tradicionalna prekmurska hiša s slamnato streho. Za zaključek celodnev- ne ekskurzije smo se okrepčali v gostišču Pr' Lujzi in v večernih urah smo se zadovoljni ter ob veselih zvokih Blaževe harmonike odpeljali domov s slikami s še enega, večini malo poznanega, a čudovitega kotička Slovenije. Besedilo in fotografija: Andrej Gubič, PGD Log Dan odprtih vrat V soboto, 14. oktobra, v mesecu požarne varnosti, smo za občane na Logu gasilci organizirali dan odprtih vrat. Obiskovalci so se lahko preizkusili v gašenju pravega ognja, ciljanju tarče z brentačo in prehodu skozi labirintni poligon za notranji napad v dvorani. Člani PGD Log so predstavili gasilska vozila, ekipa gasilcev - reševalcev pa je še enkrat predstavila temeljne postopke oživljanja. Najmlajši so izdelovali gasilska vozila iz papirja, drveli po poligonu s pravim kartonastim gasilskim avtom in z žogo gasili gorečo hiško. Da pa nas druženje ne bi zlakotilo, smo delali sladkorno peno in pekli kostanj. Sončno vreme je privabilo veliko otrok in njihovih staršev. Poleg predstavitve gasilcev, vozil in njihovega delovanja, sta bila organizirana tudi prodaja in servis gasilnih aparatov. PGD Log Nove hitrostne ovire dobro sprejete Občina Log - Dragomer je zaradi zaveze o umiritvi prometa na izpostavljenih odsekih poleti 2016 postavila 5 montažnih hitrostnih ovir, tako imenovanih ležečih policajev, od tega 3 na Dragomerški in 2 na Šolski cesti. S tem se je okrepila varnost pešcev, še posebej otrok, kar je najvišja prioriteta, saj je skrb za varnost naših najmlajših na prvem mestu. Ker so bile omenjene hitrostne ovire dobro sprejete med občani, je občinski svet občine Log - Dragomer na 15. redni seji sprejel odredbo o postavitvi naprav za umirjanje prometa na Dragomerški cesti in Šolski ulici v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 12/2017). Pet montažnih hitrostnih ovir so ta mesec zamenjali z asfaltnimi v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/2015). Peter Kavčič N OS Občina Log-Dragomer 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KUD Kosec tudi na praznični tržnici KUD Kosec v sodelovanju z Občino Log - Dragomer organizira božično-novoletno tržnico z menjavo igrač in predstavitvijo izdelkov s svojih delavnic, rokodelcev in narave na tržnici na Logu. Edinstven vonj sveže pečenih keksov, vonj cimeta v zraku, praznična glasba v ozadju ter ogenj, ki mimoidoče ogreva ter pravljično zapeljuje ... Da, božično--novoletna tržnica je tukaj! Imajo tudi vaši otroci igrače, ki so jih prerasli ali pa so se jih preprosto naveličali? Z otrokom prinesite igrače, s katerimi se nihče več ne igra, in jih brezplačno zamenjajte za enako število drugih, ki bodo popestrile igranje v prihodnje. Prinesete lahko igrače, igre ali igralne pripomočke. Igrače ne smejo biti neuporabne ali poškodovanje tako, da bi bile nevarne za igro. Lahko pa so obrabljene, kar je le znak, da so se otroci radi igrali z njimi. Vabljeni na menjavo igrač, ki bo 19. decembra od 15.00 do 18.00 na praznični tržnici v Športnem parku Log. Več kot nas bo sodelovalo pri menjavi, bolj bo pestra izbira, zato povabi tudi druge. Sprehodite se po praznični tržnici in se prepustite božičnemu vzdušju. Se vidimo! KUD Kosec DVIG: decembra vas vabimo 4. decembra: Kako živeti z rakom. Vodja: Darja Rojec. Soba upokojencev v občinski stavbi. Uro bomo objavili na spletni strani iold.si. Prijave: 041 775 771. 6. decembra od 18.00 do 19.30. Svetovna in slovenska stavbna dediščina. Spoznavali bomo bisere slovenske dediščine. Vodja: mag. Dušan Krambereger. Prijave na e-naslov dvig@iold.si ali po telefonu 031 804 408 (Petra Žen). Soba upokojencev v občinski stavbi. 18. decembra ob 17.15. Od pravljice do lutke. Vodja: Vesna Kučan. Prijave na e-naslov vesna.kucan9@gmail.com ali po telefonu 031 638 797 vsaj 5 dni prej. Soba športnikov, Toscana. Društvo DVIG Bralni krožek Od pravljice do lutke To so pripovedi o sodobni tehnologiji nasproti tradiciji; o strahu, ljubezni v družini, učenju in prijateljstvu, ki lahko premagajo vsa, še tako velika nasprotja; o vojni, ki nima zmagovalca; o pomoči ljudem v stiski Literarni prvenci predšolskih otrok Z bralnim krožkom (BK) Od pravljice do lutke za predšolske otroke je društvo DVIG začelo leta 2016 s pravljico Muca copatarica. Takrat je vsak otrok izdelal svoj copatek za obesek za jelko. Do junija 2017 so malčki poslušali še tri slovenske pravljice: O lažnivem volku, Deklica in lonček ter Kdo je napravil Vidku srajčico. Po vsaki pravljici je sledila še ustvarjalna delavnica. Poleg ročnih spretnosti in spodbujanja ustvarjalnosti v predšolskem obdobju pri tem malčki spoznavajo slovensko književnost, razvijajo govor ter predpi-salne in predbralne sposobnosti. Otroci se učijo jezika tudi ob poslušanju literarnih besedil in izmišljanju lastnih zgodbic in pesmic. Poseben dosežek BK so literarni prvenci najmlajših, pri katerih je prišla do izraza njihova umetniška nadarjenost - likovna in literarna. Deset otrok je na sončno popoldne na terasi Toscane svojo domišljijo prelilo v pravljice, ki so jo ustvarili na podlagi svojih petih domišljijskih risbic. Njihove pripovedi sem zapisala na vsako risbo posebej, na drugem srečanju pa so otroci narisali še naslovnice in tako so bili literarni prvenci nared za branje v krožku in družinah ter predstavitev širši javnosti. In kakšna so sporočila mladih literarnih in likovnih ustvarjalcev: malčki so spregovorili o izzivih, s katerimi se srečujemo ljudje po vsem svetu in jih je mogoče preseči samo s prijateljstvom, ljubeznijo, varnostjo v družini in spoštovanjem. Širši javnosti smo literarne prvence predstavili na sejmu nevladnih organizacij na Prešernovem trgu v Ljubljani (september 2017); ob tednu praznovanja občinskega praznika in na slavnostni prireditvi, ki se je je udeležil predsednik Borut Pahor; v ŠP Log na Športfejstu in na mednarodni ministrski konferenci Izobražujmo za dialog (oktober 2017). V domačem okolju je prva predstavitev sovpadla z zaključnim srečanjem otrok v našem vrtcu in je, povsem razumljivo, pritegnila večino staršev in otrok. Nimamo povratne informacije, koliko pozor-nosti občanov so pritegnili literarni prvenci na slavnostni prireditvi. V novinarskem poročanju za Naš časopis prvenci niso bili omenjeni. Več pozornosti občanov in našega lokalnega medija smo pričakovali ob predstavitvi na Športfejstu na Logu; končno je bil to edini dogodek s področja učenja. Težko je verjeti, a žal prvenci niso bili deležni nobene pozornosti številnih nogometnih navdušencev. Veliko pozornosti pa so prvenci poželi na konferenci Izobražujmo za dialog in sejmu nevladnih organizacij. Zato lahko citiramo le besede občudovanja s teh dveh predstavitev: »Risbe in pripovedi so čudovite, lepo prosim, pošljite mi kopije dveh. /.../ Nekatere bi lahko predstavili na bolonjskem sejmu otroške literature. /... / Navdušen sem nad vašim delom. Zgodbe otrok so zame navdušujoče odkritje. Briljantne so.« Tole pa so besede babice: »Vnuk je navdušen, med počitnicami je vedno znova risal in pripovedoval, odrasli pa smo pripovedi zapisovali.« In to je za nas v DVIGu največji dosežek: vzbuditi pri otrocih željo po likovnem in besednem ustvarjanju, ki ji starši ali stari starši prisluhnejo ter tako pomembno vplivajo na otrokov čustveni in intelektualni razvoj. Naj vas na koncu še povabim, da pripeljete svoje malčke na srečanje Od pravljice do lutke. Delavnice so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 17.15 v sobi športnikov v Toscani (več na iold. si ali 031 638 787). Vesna Kučan, mentorica NflS Občina Log-Dragomer 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Razstava klekljaric 18. oktobra so odprli razstavo slik in čipk Lep je dan, ki je nastala pod okriljem združenja Europa Donna. Za to razstavo so klekljarice sklekljale rožnate pentlje, ki so krasile slike žensk, ki so stopile iz anonimnosti in opomnile, da se moramo boriti in upirati hudi bolezni, raku dojk. Poleg pentelj so pokazale še ostale klekljane mojstrovine. Čipke so bile razstavljene na petih panojih. Ob odprtju razstave so predstavile delovanje sekcije, katere članice ustvarjajo, se družijo in razvijajo prijateljstva. Ker občina in KUD Kosec podpirata vse oblike raznolikega umetniškega ustvarjanja in kulturnega udejstvovanja z namenom izboljšanja kakovosti življenja občanov in občank, so razstavo 7. novembra prestavili v prostore Občine Log - Dragomer. Razstavljeni izdelki bodo do 5. januarja prihodnje leto krasili občinske prostore in izžarevali bujno domišljijo umetnic ter predstavljali ljubezen do ročnega dela, ki ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Pod budnim očesom Ivice Česnik, ki vodi klekljarsko sekcijo, smo organizirali delavnico za učence naše osnovne šole. Na tečaj klekljanja se je prijavilo šest otrok, kar je zelo spodbudno za nadaljnje generacije, da se ohrani lepota čipk. Na tem mestu se zahvaljujem Ivici in vsem kle-kljarjem za izredno lepe izdelke. Decembra bo Evropa Donna organizirala seminar o raku dojk v Portorožu. Za to srečanje še naprej klekljamo rdeče pentlje. Naredile jih bomo vsaj 20 in s tem podprle delovanje društva in občine. KUD Kosec Pravljične ure in kaligrafija v KUD Kosec KUD Kosec je novembra organiziralo dva velika dogodka, enega za mlajše in enega za malo starejše občane. V sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika je našo šolo obiskala žaba. Vendar ne kar ena žaba. Na obisk je priskaklja-la Baba Žaba. S seboj je pripeljala go. Marjetko Rojec, avtorico njene življenjske zgodbe. Na delavnici je ga. Rojec otrokom predstavila eno izmed svojih zgodb o Babi Žabi in tekmovanju vrtičkarjev. Otroci so z odprtimi usti poslušali zgodbo. Nato so skupaj izdelali še žabi- ce iz papirja. Niso skakale ravno tako visoko kot Baba Žaba, a so kljub temu privabile nasmehe na usta. Prav tako kot pobar-vanka, ki jo je otrokom podarila ga. Rojec. Ponovno se je potrdilo, da otroci zelo radi poslušajo pravljice. Veseli smo, da kljub vsem že napisanim pravljicam še vedno nastajajo nove in nove. Vabimo vas na prihodnjo pravljično uro, ki bo 7. decembra ob 17.00 v Osnov- ni šoli Log - Dragomer. Drugi večji dogodek za malo starejše in starejše je bil prvi snežni večer KUD KOSEC z gostjo, kaligrafinjo Katarino Rojc. Spoznavali smo osnove kaligrafije. Za učno predlogo smo imeli okroglo pisavo, ki je najenostavnejša. Delali smo s kaligrafskimi nalivniki in s klasičnimi peresi ter črnilom, ki smo ga sami na-mešali. Dve urici sta minili hitro in prehitro. Zato smo se dogovorili za ponovno srečanje čez en teden. Takrat se bomo lotili čistopisov za voščilnice. Uporabljali bomo kaligrafske markerje, ki nam bodo poenostavili delo. Vabljeni v našo družbo v prostore stare šole 20. novembra ob 18. uri. Udeleženke so izkazale zanimanje za poglobljeno učenje kaligrafije. Malo šolo kaligrafije s Katarino načrtujemo prihodnje leto. KUD Kosec N OS Občina Log-Dragomer 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Martinovanje v Beli Krajini Kljub ne ravno obetavni vremenski napovedi smo se upokojeni dragomerski botri zbrali na sredino jutro v martinovem tednu, da okusimo mošt vina v Beli krajini. Dežne kaplje so nas spremljale vse do Novega mesta, a po prvem orehovčku na avtobusu nas niso motile niti toliko, da se ne bi ustavili pri Badovincu na drugi strani Gorjancev. Ker pa so bili ti pokriti s kapo megle, ki nam je zastrla pogled na Belo krajino in njene bele breze, smo izkoristili plan B in si ogledali gostilno znotraj zi- dov in pod varno streho ... Po kratkem postanku in sendviču smo vsi željni znanja pot nadaljevali preko hrvaškega ozemlja na slovensko stran, točneje v osnovno šolo Bistra buča v Ra-dovici pri Metliki. Na ganku nas je pričakal strog učitelj s palico v roki, zato smo se brž posedli v šolske klopi. Preselili smo se v leto 1957 in podoživeli takratni način šolanja. Na duhovit in humoren način smo spoznavali kulturno in naravno dediščino Bele krajine ter njeno kulinariko. Na koncu učne ure smo vsi učenci prejeli spričevalo, nekateri uspešno, nekateri pa razreda žal niso izdelali. Ena učenka ni hotela vzeti spričevala domov, bala se je, kaj ji bo rekel mož, saj je imela vedenje nezadostno. Kljub spričevalom, ki za vse niso bili vzorni, smo si vsi ogledali še muzej jamskega medveda in notranjost tipične belokranjske hiše. Vsi že hudo šolani smo se peš spustili do turistične kmetije Bajuk, kjer nas je čakala pojedina. Po dobri hrani in ob kozarčku žlahtne kapljice smo malce pokramljali, ko se nam je pridružil glasbenik Andrej Bajuk, ki je poskrbel za veselo razpoloženje in ob zvokih njegove harmonike smo tudi plesali, dokler nas ni obiskal sv. Martin. Ob pomoči naših dveh brhkih deklet ter nas botrov je krstil mošt in ga spremenil v dobro vino. Ker pa botri nismo lahkoverni, smo se preselili v zidanico, ki pet metrov pod zemljo skriva svoje zaklade. Sledila je pokušina vin ob še topli belokranjski pogači in kot se za zidanico spodobi, smo ob veselih zvokih harmonike seveda tudi zapeli. Prehitro je prišel čas odhoda in neradi ter prav počasi smo odhajali proti avtobusu. Na poti proti domu nismo premlevali, kam bomo šli za botre naslednje leto, saj se bomo srečali že naslednji mesec, v soboto, 16. decembra, na pred-novoletni žurki v domačem »gasilcu« in še tam kakšno rekli. Inka S knjigo si krajšamo dolge jesenske večere Ko se človek zares spoprijatelji s knjigo, ne bo hitro opustil tega prijateljstva, niti ga ne bo zanemaril. Knjiga ga bo spremljala doma in na poti, na dopustu in v bolnišnici, v dobrem in nekoliko slabšem razpoloženju. To se dogaja tudi pri članih bralnega krožka, ki smo težko pričakali jesen, ko se znova družimo in govorimo o tem, kaj smo brali in kaj nas je še posebej navdušilo, kaj pa morda odvrnilo od posameznih avtorjev ali njihovih del. Naša Alenka skrbi, da nam je prijetno v družbi in nikoli ni dolgočasno. Kdo bi si mislil, da je toliko slovenskih ustvarjalcev, s katerimi se mnogi srečujemo prvič, ki so vešči lepe slovenske besede, odprti za naš vsakdanjik in z izvrstnim obvladanjem peresa bralca zapeljejo v vedno nove, zanimive in privlačne zgodbe iz življenja in dela človeka. Ob prepričljivosti in dinamiki zgodb se nenehno sprašujemo, kje je posamezni avtor za predlogo uporabil resnične dogodke in kaj je od napisanega le fikci-ja. Razmišljamo o tem, ali je zgodbo doživel avtor sam ali opisuje z vso natančnostjo in pronicljivostjo dogodke nekoga, ki ga je poznal, zgodbo samo slišal ali si jo je preprosto izmislil. Presenečajo nas zlasti avtorji, ki v vsakdanjem življenju opravljajo različne poklice in jim literarno ustvarjanje predstavlja del preživljanja tako imenovanega prostega časa oziroma je pisanje njihov konjiček. Ugotavljamo, da je med novimi ustvarjalci veliko mladih avtorjev, ki izvrstno obvladajo različne stile pisanja in pogumno zajemajo snov tudi iz pretekle in polpretekle zgodovine. Letos smo skupaj brali in se pogovarjali o delu avtorice Agate Tomažič. Pisateljica je Vabilo bila rojena leta 1977, študirala je francoski jezik in novinarstvo na ljubljanskih fakultetah in oba študija uspešno zaključila ter se po diplomah zaposlila v novinarstvu. Kratke prozne zgodbe je zbrala v knjigi Česar ne moreš povedati frizerki in potopisne zgodbe v pripovedi Zakaj potujete. Mi smo brali prozne zgodbe. Kar trinajst jih je. O njih avtorica govori tako: "Pri novinarskem delu se nisem ukvarjala z dnevno aktualnim poročanjem, ampak s članki, pri katerih je bilo vsaj toliko kot to, o čem govorijo, pomembno, kako so napisani. Od tu pa ni več daleč do literature, pri kateri je še ta prednost, da vse, kar napišeš, ni nujno res." Tako se tudi berejo . zdi se ti, da si vključen vanje. Nekatere so skoraj neverjetne. A zakaj bi o vsebini? Vzemite knjigo v roke in jo vsaj prelistajte sami. Naslednja knjiga je delo avtorice Karin Cvetko Rasmus-sen. Avtorica je doktorica matematičnih znanosti, zaposlena na fakulteti za matematiko. Roman Razmerja v ogledalu je pisateljičin prvenec. Zgodba pripoveduje o ljubezni, razmerjih, ki se zgodijo, ko jih ne iščemo in si jih ne želimo, a zmotijo tok življenja in nas za vedno spremenijo. Razmerja med ljubicami in ljubimci, usode prevaranih žena in posameznikov so nam dobro poznani, a avtoričino delo bralca pritegne in posrka vase. Ob branju vam zagotovo ne bo dolgčas. Mi medtem že beremo naslednje delo, o njem kaj več prihodnjič. Dragica Krašovec Pravljične urice na Logu Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju s KUD Kosec vabi na drugo Pravljično urico na Logu, ki bo v četrtek, 7. decembra, od 17.00 do 17.45 v učilnici 10 v Osnovni šoli Log - Dragomer. Lepo vabimo vse otroke med 4. in 9. letom starosti, da se nam pridružijo na popotovanju v svet pravljičnih junakov in ustvarjanja. Pravljičarki Barbara in Nika NflS Skupne strani 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a MDJA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO št. 15 LJUBLJANICA TEDEN KULTURE NA VRHNIKI Evropski parlament je 27. aprila 2017 potrdil predlog Evropske komisije, da se leto 2018 razglasi za Evropsko leto kulturne dediščine. Namen razglasitve je spodbujanje izmenjave in spoštovanja evropske kulturne dediščine kot skupnega temelja, ozaveščanja o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepitve občutka pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Razstavišče Moja Ljubljanica se s programom »Teden kulture na Vrhniki«, v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi partnerji, pridružuje uvodnim dogodkom in prireditvam povezanih z Evropskim letom kulturne dediščine. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite! Dobrodelna praznična akcija BOŽIČEK ZA EN DAN je letos prišla tudi na Vrhniko, saj je v razstavišču Moja Ljubljanica zbirno mesto za oddajo božičkovih paketov. Darila lahko pri nas oddate do vključno 5. decembra, od torka do nedelje med 10. in 18. uro. NEDELJA, 3. 12. TA VESELI DAN KULTURE Na »Ta veseli dan kulture«, bo v razstavišču Moja Ljubljanica dan odprtih vrat. Ob 11. in 16. uri vabljeni na brezplačni javni vodstvi. Prijave za vodstvi zbiramo na info@>mojalju-bljanica.si. 11:00 V sodelovanju z zavodom Škrateljc pripravljamo uprizoritev glasbene pravljice Mali plac, ki bo prvič razveselila otroke in starše na Vrhniki. Ana Kravanja, Samo Kutin in Nina Peče Grilc jo bodo tokrat izvedli v razstavišču Moja Ljubljanica. Čaka vas napeto popotovanje male želve skozi temačni škratov gozd in reševanje zagonetnih škratjih ugank. Predstavi sledi delavnica, v kateri otroci sestavijo pravi orkester močvirskih škratov. Škratje veselo bo! 16:00 Na delavnici »Na dvorišču v kolišču« v razstavišču Moja Ljubljanica se preizkusite v vsakodnevnih opravilih in veščinah koliščar-jev - predenju niti, tkanju na ročnih statvah, mletju žita na žrmljah in ostrenju kamnitih orodij. 17:00 Doc. dr. Andrej Gaspari s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani nam bo predstavil najdišče Nauportus / Dolge njive. Razstavo Moja Ljubljanica bo obogatil nov eksponat iz struge reke Ljubljanice - rimski meč gladij iz 1. stol. pr. n. št. SREDA, 6. 12. 17:00 Vabljeni na branje Cankarjevih del v razstavišču Moja Ljubljanica, ki ga organizirata Turistično društvo Blagajana in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. ČETRTEK, 7. 12. 17:00 Dr. Katharina Zanier iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije nam bo predstavila poznorimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum, ki je verjetno največji gradbeno - inženirski podvig iz rimske dobe na ozemlju današnje Slovenije. Predvajali bomo tudi dokumentarni film Claustra Alpium Iuliarum, ki je nastal leta 2015 v produkciji Žmergo in Ukus. Predstavitev poteka v sklopu projekta Claustra+ Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum, ki se sofinancira iz ESRR v okviru Programa Interreg V-A Slovenija-Hrvaška. PETEK, 8. 12. 17:00 Ustvarjalna delavnica izdelovanja novoletnih okraskov in čestitk, ki jo organiziramo v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika, trgovino Depo ter Večgeneracijskim centrom Skupna točka. Iz rabljenih materialov boste ustvarili nove uporabne izdelke za popestritev prazničnih dni. SOBOTA, 9. 12. 9:30 Ob dobri kavi iz pražarnice Escobar boste v predavalnici razstavišča Moja Ljubljanica prisluhnili predstavitvi novega knjižnega projekta v okviru Cankarjevega leta 2018, Cankar v stripu. Tri avtorske knjige (Pižama, Roza, Gombač) bosta predstavila vodja projekta dr. Uroš Grilc in urednica Ženja Leiler. Predstavitvi bo sledila delavnica risanja stripov s Tanjo Komadina in Igorjem Šinkovcem. 10:00 V sodelovanju z Escobar pražarno vrhunskih kav pripravljamo brezplačno predstavitev in okušanje kav s poreklom (coffee cupping). Iz prve roke boste izvedeli več o značilnostih kav z različnim geografskim poreklom in si izostrili svoj čut prepoznavanja razlik med kavami. 11:00 Sobotno javno vodstvo, ki se mu brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. 11:00 Vas in vaše najmlajše vabimo na predstavitev knjige Ljubljanica, reka s sedmimi imeni. Skupaj z avtorjem Jernejem Feferjem se boste lahko podali na zanimivo pot, od prvega izvira te skrivnostne reke na hrvaški strani Babnega polja, do zadnjega na Vrhniki. Spoznali boste številne legende in zanimivosti povezane z Ljubi janico. 17:00 Okrogla miza z naslovom Civilna družba in okoljska politika, ki jo bo moderiral Andrej Markovic. V programu sodelujejo Gorazd Buh iz civilne iniciative EkoVrh s prispevkom o delovanju civilne iniciative EkoVrh v letu 2017, Andrej Lupinc iz Ribiške družine Vrhnika, ki bo govoril o sanaciji potoka Tojnica, prof. dr. Mihael Jožef Toman, univ. dipl. biol. iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z razpravo o sanacijskem programu po okoljski nesreči v podjetju Kemis in Gregor Danev, univ. dipl. inž. gozd. iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, s prispevkom o zakonu o ohranjanju narave in naravovarstveni politiki. Uvodnim prispevkom bo sledila javna razprava. Foto: Jaka Babnik NEDELJA, 10. 12. FILMSKI MARATON RAZSTAVIŠČE MOJA LJUBLJANICA dokumentarni filmi 10:00 in 14:00 Dva vodika, en kisik (RTV Slovenija, MGML) 11.00 in 15.00 Emona. Mesto, ki se ozira v nebo (RTV Slovenija, MGML) 12.00 in 16.00 Claustra Alpium Iuliarum (ZVKDS, Žmergo, Ukus) 13.00 in 17.00 Odiseja 5 200. Kolo, ki je zavrtelo svet (RTV Slovenija, MGML) PIVOVARNA HUMAN FISH celovečerni igrani film 17:00 Idealist (Filmski studio Viba film Ljubljana) Za zaključek »Tedna kulture na Vrhniki« vas vabimo v Pivovarno Human Fish, Tržaška cesta 27, na ogled celovečernega igranega filma Idealist (1976), v režiji Igorja Pretnarja, ki je nastal po povesti Ivana Cankarja »Martin Kačur«. Film prinaša na platno zgodbo o učitelju, ki svoje poslanstvo razume široko. Ljudstvo kani izobraževati, zato želi ustanoviti bralno in izobraževalno društvo, saj je zanj to edini izhod iz zaostale družbe. Zaradi naprednih idej ga oblasti kazensko premeščajo v vedno bolj omejeno okolje, nazadnje v zakotni Blatni dol. Ko se čez čas družbene razmere spremenijo, je še mogoče pričakovati elan človeka ali pa je grenkoba terjala svoj davek življenja? Predvajanje filma so omogočili: Slovenski filmski center, MGML, ZA.POLIS, z.o.o., Pivovarna Človeška ribica d.o.o. 2017 DECEMBER JAVNA VODSTVA PO RAZSTAVI Vsako soboto ob 11:00 www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 rcwa*A5t.GfVBUl ÍLUÍB-* VLADE REPUBLIKE ÍLOVEMJE ZA RAZYÜJ N EVROPSKO KIJHÉZUSKflPOtnK? gf^nts Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009-2014. N OS Skupne strani 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabimo vas na predavanje z naslovom Upravni postopki, povezani s posegi v prostor na varovanih območjih, ki bo v četrtek, 7. 12. 2017, od 17. do 19. ure v Modri dvorani, Podpeška cesta 2, 1351 Brezovica pri Ljubljani. Novosti s področja letnih dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu Zakon o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, 54/2017), ki je začel veljati 14. 10. 2017, je prinesel nekaj novosti oz. sprememb. VSEBINA 17.00 - 17.10 Uvodni pozdrav predstavnika LAS Barje z zaledjem Praktični vodnik za ljudi, ki bogatijo varovana območja in ohranjajo 17.10 - 17.20 tradicijo Mag. Vesna Erhart, Zavod EKOmeter 17.20 - 17.40 Zasnove investicijskega projekta Mag. Slavka Zupan, K&Z, svetovanje, d. o. o. 17.40 - 18.00 Upravni postopki pri investicijskih projektih Martina Zupan, K&Z, svetovanje, d. o. o. Varovana območja v Sloveniji ter z njimi povezana dovoljenja in 18.00 - 18.20 soglasja pri investicijskih projektih Gregor Danev, vodja območne enote Ljubljana ZRSVN 18.20 - 19.00 Vprašanja udeležencev Predavanje je namenjeno vsem, ki nameravate prijaviti investicijske projekte na javne pozive LAS Barja z zaledjem in drugim, ki želite pridobiti informacije in znanje o pripravi in vodenju (investicijskih) projektov na varovanih območjih. Udeleženci se bodo seznanili s praktičnimi primeri - vse od priprave projekta do izdelave končnega poročila. Udeležba na predavanju je brezplačna. Število prijav na predavanje je omejeno, zato so prijave obvezne do zapolnitve prostih mest, in sicer na e-naslov: info@lasbarje.si. Prijava naj vključuje: podatke o prijavitelju (ime, priimek in ustanova), kontaktne podatke in kratek opis načrtova- ne investicije oz. projekta, ki ga nameravate prijaviti na razpis, ker bomo na predavanju predstavili postopke na enem izmed načrtovanih konkretnih projektov. Za preostale informacije lahko pokličete na gsm: 031/366815 ali pošljete na info@lasbar-je.si. Vabljeni! Oprostitev plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov se lahko uveljavi za osebna vozila z motorjem moči do vključno 150 kW (ni več omejitve na delovno prostornino motorja) ter za osebna vozila, prirejena za prevoz oseb na invalidskem vozičku, pod pogojem, da se vozila uporabljajo za prevoz: • oseb, pri katerih je ugotovljena najmanj 80 % telesna okvara ali 80 % vojna invalidnost, ter oseb, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali pa-raliziranosti spodnjih okončin ali medenice ugotovljena najmanj 60 % telesna okvara ali 60 % vojna invalidnost (kot dokazilo štejejo odločbe, izdane na podlagi mnenja izvedenskega organa ZPIZ oz. odločbe, izdane na podlagi predpisov o vojnih invalidih, ob upoštevanju izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije), • oseb, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih (kot dokazilo štejejo odločbe, izdane na podlagi mnenja izvedenskega organa ZPIZ oz. odločbe, izdane na podlagi predpisov o vojnih invalidih, ob upoštevanju izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije), • oseb z zmerno, težjo ali težko duševno ter najtežjo telesno Podprite občinska društva, nič vas ne stane Društveno dogajanje je pomemben del življenja v vsaki občini. Veliko občanov je tudi članov občinskih društev, ki s ponosom in vnemo skrbijo, da je v občini vsakdan lepši, varnejši ali športno in kulturno pestrejši. In vsakdo, ki plačuje dohodnino, lahko tem društvom še dodatno pomaga tako, da jim podari do 0,5 % svoje dohodnine ... To ga nič ne stane, pomeni pa veliko. V vsaki občini je kar nekaj društev, ki jim lahko podarite del svoj dohodnine in tako pomagate pri njihovih prizadevanjih. Če se za to ne odločite, gre vašega pol odstotka nazaj v proračun. Tam vsako leto ostane več kot štiri milijone ev-rov neporabljenih, čeprav verjamemo, da bi jih ravno občinska društva znala najbolje in najko-ristneje porabiti. Vsakdo se verjetno najprej spomni prostovoljnih gasilcev, ki si vedno zaslužijo našo pomoč. Najbrž pa ima vsakdo še kakšno svoje najljubše občinsko društvo - tudi njim lahko podarite svojega pol odstotka. Če bi radi pol odstotka razdelili med več društev, lahko storite tudi to -lahko jih izberete do največ pet. Kako lahko darujete? Preprosto. Lahko darujete preko sistema e-Davki ali se pozanimate pri društvih samih. Lahko pa obiščete spletno stran do-brodelen.si. Tam vas čaka seznam vseh društev iz posamezne občine - poiščete jih po poštni številki, jih označite, vpišite svoje podatke, si natisnite obrazec in ga do konca leta odnesete ali pošljete na finančni urad. Vaša odločitev velja do preklica ozi- roma spremembe prejemnikov. Bodite dobrodelni še letos, da bo že naslednje leto tudi zaradi vas življenje v vaši občini še lepše, boljše, varnejše. Hvala. prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (za polnoletne osebe na podlagi odločbe o priznanem statusu invalida, v skladu s predpisi o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, za mladoletne osebe pa na podlagi odločbe pristojnega CSD, izdane na podlagi izvedenskega mnenja o razvrščanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ali odločbe o usmeritvi, ki jo izda območna enota Zavoda RS za šolstvo, izdane na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, iz katere je razvidno, da gre za invalida z zmerno, težjo ali težko duševno ali najtežjo telesno prizadetostjo), • otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo do 18. leta starosti oziroma do 26. leta starosti, če se šolajo (odločbe CSD o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke). Oprostitev plačila letne dajatve se lahko za polnoletne osebe uveljavlja za eno vozilo, registrirano na ime te osebe ali na njene starše, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, s katerim živi na istem naslovu. Za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ali imajo podaljšano roditeljsko pravico, oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na svoje ime, uveljavlja njen zakoniti zastopnik. Za mladoletne osebe oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na njeno ime ali na njene starše, uveljavljajo njeni starši, pri katerih ima ta oseba stalno prebivališče. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugi osebi, s katero imata skupno stalno prebivališče, ta uveljavlja oprostitev plačila letne dajatve. Za uveljavljanje oprostitve plačila letne dajatve za vozilo, ki ga uporablja invalid na invalidskem vozičku, je treba priložiti poleg drugih dokazil še dokument ZZZS o pravici do medicinskega pripomočka - invalidskega vozička. Oprostitev plačila letne dajatve za invalidske organizacije se uveljavlja na podlagi potrdila o statusu invalidske organizacije, ki ga izda ministrstvo, pristojno za invalide. Invalidska organizacija lahko uveljavlja oprostitev plačila letne dajatve za več osebnih vozil. O oprostitvi plačila letne dajatve odločajo upravne enote. Vlogo je mogoče vložiti tudi pri nosilcu javnega pooblastila, ki jo posreduje upravni enoti. Če je bila letna dajatev plačana pred dokončnostjo izdane odločbe o oprostitvi plačila letne dajatve, ima zavezanec pravico do vračila sorazmernega deleža plačane letne dajatve od dne vložitve vloge za oprostitev. Nižja letna dajatev za velike družine Zakon o dajatvah za motorna vozila določa nižjo letno dajatev v višini 50 % letne dajatve za osebna vozila iz 7. člena tega zakona za največ eno vozilo v lasti ali uporabi enega izmed članov družine, ki ima na dan vložitve vloge za znižanje letne dajatve na istem naslovu stalnega prebivališča prijavljene štiri ali več otrok, starih do 18 let. Znižanje se uveljavlja na podlagi dokazila o skupnem stalnem prebivališču vsaj enega od staršev in otrok. Smiselno se ta določba uporablja tudi za rejniške družine. Letna dajatev za starodobna vozila Za vozila s statusom staro-dobnega vozila se plačuje letna dajatev v višini 20 % letne dajatve za posamezne kategorije oziroma podkategorije motornih in priklopnih vozil. Dajatev za odjavljeno vozilo (od 1. 4. 2018) Uvedena je dajatev na odja-vljeno vozilo (od 1. aprila 2018). Ta dajatev se uvede samo za vozila kategorij: • M1 (vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg voznikovega sedeža), • N1 (vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone) in • L2e (trikolesna vozila). Obveznost plačila prvič nastane po preteku enega leta od odjave vozila, v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila, in nato vsako leto na datum odjave vozila. Dajatev za odjavlje-no vozilo se plačuje deset let od zadnje odjave vozila. Če se vozilo v tem času znova registrira, začne ta rok znova teči ob naslednji odjavi vozila. Dajatev za odjavljeno vozilo se ne plačuje za vozila s statusom starodob-nega vozila. Več informacij lahko dobite na spletni povezavi: www.di.gov. si/si/delovna_podrocja_in_po-datki/ceste_in_promet/letna_ dajatev_za_uporabo_vozil_v_ cestnem_prometu/ Upravna enota Vrhnika N OS Skupne strani 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZELENO Odvoz organskih odpadkov Od 18. decembra 2017 do 2. marca 2018 bomo organske odpadke odvažali na vsakih 14 dni. Urnik odvoza (dnevi v tednu) 2017, torej ni odvoza organskih organskih odpadkov ostaja ne- odpadkov. Odvoz organskih spremenjen. V tednu od pone- odpadkov vsakih 14 dni bo po- deljka, 18. 12., do petka 22. 12. tekal po naslednjih terminih: T > Plaktivatu, si s sodelovanjem reši svojo dušo.« Izbor najboljšega plakata je opravila strokovna komisija v sestavi: Gal Erbežnik - Zavod za besede in misli, Ana Ivandic - Edition Digital, Matija Kocbek - Pristop, Miha Bevc - bPCS, Tine Lugarič - LUNA \ TBWA, Darja Lovšin - Zavod Diabetes in Blaž Gregorin - družba TAM-TAM. Natečaj za oblikovanje mestnega plakata Plaktivat je namenjen kreativnim ustvar- jalcem, tako posameznikom kot agencijam oziroma pravnim osebam. Sodelovanje je brezplačno. Zmagovalni mestni plakat družba TAM-TAM objavi na 500 lastnih plakatnih mestih po vsej Sloveniji ter prijavi na tekmovalni del Slovenskega oglaševalskega festivala (SOF) in Bienale vidnih sporočil Slovenije (Brumnov bienale). Več o projektu Plaktivat je na voljo na spletnem mestu http:// tam-tam.si/kategorija/plakti-vat/, kjer bodo objavljeni tudi prihodnji natečaji. V Sloveniji je mesec november čas, ko želimo ozaveščati o zasvojenosti, spodbujati k dialogu in reševanju težav ter poudariti pomen preventivnih dejavnosti na področju preprečevanja in zmanjševanja zasvojenosti. Ob besedi zasvojenost navadno pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog, vendar pa ima zasvojenost večjo razsežnost. Poleg tako imenovanih kemičnih zasvojenosti ali zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo alkohol, tobak, zdravila, prepovedane droge, poznamo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, med katere uvrščamo zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in tudi novodobnimi tehnologijami. Ze če si pogledamo statistične podatke o uživanju alkoholih pijač, ugotovimo, da je med polnoletnimi Slovenci 5 % popolnih abstinentov, 48 % rednih pivcev (uživajo alkoholne pijače enkrat do dvakrat na teden) ter 22 % moških in 6 % ženskih, ki so od alkohola odvisni in ga uživajo vsak dan. Ta statistika žal ne vključujejo mladoletnih oseb, ki se ob vikendih množično opijajo. Kar 16 % 15-letnikov ima zaradi alkohola težave doma in v šoli. In še nekaj zaskrbljujočih podatkov: v Sloveniji vsako leto umre tisoč ljudi zaradi posledic zlo- rabe alkohola, kar jo uvršča v svetovni vrh držav z največjo umrljivostjo zaradi alkoholnih kroničnih bolezni jeter in ciroz. Letna potrošnja alkohola na prebivalca v Sloveniji je za 50 % večja od evropskega povprečja; zloraba alkohola med mladimi se veča; nemalo je zasvojenih z alkoholnimi pijačami že pri 25 letih; skupna poraba alkohola je približno 160 do 180 litrov vina v enem letu na odraslega Slovenca. In koliko je sploh dopustno oz. dovoljeno popiti alkohola na dan, da ne škodujemo svojemu zdravju? Zen-ske lahko popijemo eno enoto pijače na dan (1 dl vina ali 2,5 dl piva ali šilce žganja). Moški lahko popijejo dve enoti pijače na dan (2 dl vina ali eno veliko pivo ali dve šilci žganja). V Centru za krepitev zdravja v ZD Vrhnika vam nudimo individualno prilagojeno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega vedenja, kot je npr. opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola in kajenja. Vabljeni vsi, ki bi z opuščanjem tveganega ali škodljivega pitja alkohola ali kajenja radi naredili nekaj dobrega za svoje zdravje. Prav tako lepo vabljeni tudi svojci, prijatelji, tisti, ki ste že opustili tvegano ali škodljivo vedenje pa morda potrebujete le pomoč, podporo in vzpodbudo pri vzdrževanju sprememb. Center za krepitev zdravja, Zdravstveni dom Vrhnika (prvo nadstropje) Tel. št.: 01/755-51-57, e-pošta: ckz@zd-vrhnika.si ob 18.00 VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Namenjena vsem, ki imajo težave z bolečinami v križu ali kot preventiva;bolj umirjena vadba; specialne vaje s poudarkom na moči, gibljivosti in stabilizaciji mišično-sklepnih struktur odgovornih za zdravo hrbtenico; odpravljanje asimetrij in nepravilne drže; vadba primerna za vse starostne skupine in različne stopnje telesne pripravljenosti; vadba z lastno tezo in z različnimi rekviziti. Več informacij in prijave: www.gibzavse.si 040 560 807 gibzavse@gmail.com Studio R: Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Telefonska številka za naročanje na specialistične preglede: 041 - 302 - 203 ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA - prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pe-diater in specialist radiolog: ultrazvočne preiskave: trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... KARDIOLOŠKA DEJAVNOST - Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG, opravljamo tudi UZ (ultrazvočni) pregled srca (ehokardiografija). Preiskava je neboleča in varna tako za preiskovanca kot za zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO - dr. Matej Makovec, specialist kirurgije (kirurgija ven) Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Pregledi se bodo izvajali le, če bo naročenih več kot pet bolnikov v enem mesecu. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 041- 302203. ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV - doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, napre. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. ARTERIOGRAFIJA - Primož Rus, dr. med. spec. družinske medicine Neinvazivno, neboleče merjenje togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo enostaven način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, atero-skleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Namenjena je vsem; tako zdravim ljudem med 30. in 70. letom kot tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. GLEŽENJSKI INDEKS (GI) - Primož Rus, dr. med. spec. družinske medicine Merjenje GI, ki je priporočeno vsem kroničnim bolnikom z arterijsko hipertenzijo, boleznimi srca in ožilja. S to meritvijo dopolnjujemo našo diagnostično ponudbo tudi za starejše ljudi po 70. letu starosti, ki po pravilu že imajo težave ali pa katero od omenjenih bolezni. Naš namen je izboljšati zdravljenje in preprečevati bolezni, kar nova neboleča in enostavna metoda ocenjevanja perifernega arterijskega ožilja tudi omogoča. NOVO: MEDICINA DELA PROMETA IN ŠPORTA S sodelovanjem inštituta za medicino in šport (IMŠ) iz Ljubljane smo začeli z izvajanjem dejavnosti na področju medicine dela prometa in športa. Naročite se: osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01- 7504 - 755 ali 041- 302 - 203 ali ali na elektronsko pošto: ambulanta.dr.rus@gmail.com. STUDIO R, d. o. o. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med., spec. Novoi studioR d. o. o. w ZIC je (čudovito darilo za domače in tuje goste (naprodaj v T1C Vrhnika). Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči. Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj. Kmalu za tem, ko si nas zadnjič pogledal, si tiho odšel od nas ... dragi mož, oči, dedi, dino dedi, tast PETER PETKOVŠEK 18. 1. 1939 - 11. 11. 2017 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjene sveče in rože. Hvala županu, predstavniku Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije in predstavniku vrhniških planincev in članov planinske pohodne skupine Lintverni za ganljive besede slovesa ter gasilcem za zadnji pozdrav. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Marinka, hčerka Karmen in sin Peter z družinama, sestra Jolanda Radi te imamo. Vedno boš ostal v naših srcih. C Rode Miro s.p. Mala Ligojna I3a • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.parketarstvo-rode.si - polaganje in obnavljanje parketov, lamlnatov, toplih podov in drugih talnih oblog Tako kot plamen ugasne, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj si pustil lepe nam spomine na naše skupne srečne dni. Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni. ZAHVALA V 78. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi in tast ANDREJ ZIBELNIK iz Dvora pri Polhovem Gradcu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in druge darove. Posebna zahvala gospodu župniku Bogdanu Oražmu za lepo pogrebno mašo, pevcem, Pogrebni službi Vrhovec in gospodu Milanu Velkovrhu za nesebično pomoč. Prisrčna hvala domačim gasilcem in vsem gasilcem iz GZ Dolomiti, ki ste ga z vsemi častmi pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoči: žena Cirila, hčerki Meta in Polona z družinama, brat Franci in sestre Mara, Ani in Ivanka RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje AKCIJA Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovniks.p. GSM: 041/801-801 Verd 16 E-mail: bostjan5005@yahoo.com 1360 Vrhnika Wasoasopis 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Po licih solza se spusti in v srcu bolečina tli. A v mislih le eno nam živi, da enkrat skupaj bomo vsi. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANGELE NOVAK (1919-2017) z Verda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove ter vsem, ki ste jo pokropili in pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Hočevarju za lepe poslovilne besede, pevcem in trobentaču ter Pogrebni službi Vrhovec za lep pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v času njene bolezni stali ob strani, še posebna zahvala negovalkama Štefki in Vesni. Hvala vsem, ki ste jo v njenem življenju cenili in jo imeli radi ter jo boste ohranili v trajnem spominu. Vsi njeni Odšla si tiho, brez slovesa. V miru spiš in čakaš nas. Samo duša in srce ve kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA MARINA ZORC iz Notranjih Goric Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena, mati, babi in sestra. Vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem iskrena hvala za izrečena sožalja. Najlepša hvala za cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvala tudi g. župniku Jožetu Matetu, pogrebni službi Pieta in pevcem. Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč, daleč je. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Lojze, hčerki Irena in Tatjana ZAHVALA V 90. letu starosti se je poslovila draga mama, babica in prababica MARIJA SEČNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala župniku Janezu Smrekarju, Pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Koreno nad Horjulom, Oktober 2017 Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Od nas se je poslovil mož, oče in dedi MIRKO KOLIČ rojen v Hrvacih v Dalmaciji (1927-2017) Od njega smo se poslovili 30. oktobra na vrhniškem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje in sočutje. Hvala tudi zdravstvenemu osebju vrhniškega zdravstvenega doma za vso pomoč. Mirko, zelo te bomo pogrešali. Žena Ana in sin Ivo z družino V jesenski tihi čas... V tihem oktobrskem jutru je zaspala naša draga mami, tašča, babica in prababica ANTONIJA PETKOVŠEK (Špikljeva Tončka s Stare Vrhnike) (3 . 6. 1927 - 24. 10. 2017) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter darove za namene svetih maš. Hvala vsem, ki ste jo cenili in spoštovali, imeli radi ter z nami delili lepe misli nanjo. Žalujoči vsi njeni Omagala sta tvoje ljubeče srce in telo, imeli smo te radi. Počivaj v miru. ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila MARJETA DOLENEC roj. Buh, iz Horjula Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Lavanda in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Draga Metka! Vedno se te bomo spominjali kot ljubeče in dobre. Vsi njeni Horjul, november 2017 V solzi žalosti se lesketajo lepi spomini. Odšel je naš dragi stric VINCENCIJ JEREB 15. 7. 1923-30. 10. 2017 Hvala za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za svete maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Vidi in vsem, ki ste ga obiskovali in mu tako polepšali marsikatero samotno uro. Hvala sosedom, ki ste popazili nanj. Prav tako hvala osebju Doma upokojencev Vrhnika, ki ga je prijazno sprejelo medse in mu sočutno lajšalo težke zadnje dni. Hvala g. župniku Mohorju Rihtaršiču, pevcem Okteta Raskovec in Pogrebni službi Vrhovec ter hvala za tihe zvoke trobente ob poslednjem slovesu. Cvetka in vsi njegovi Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi se izgubil v nič in pozabo; po tebi merimo stvarem pomen in tvojo pesem skušamo peti za tabo. (T. Pavček) V SPOMIN Minilo je eno leto, odkar je odšel od nas naš dragi STANE REJC 1950-2016 S hvaležnostjo se ga spominjamo. Žena Cvetka, hčerka Neža, drugo sorodstvo in prijatelji Vrhnika, 23. 11. 2017 ^ i» r1"" ii Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. (T.Pavček) ZAHVALA OB IZGUBI JANEZA DOVJAKA 1945-2017 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ob izgubi dragega moža, očeta in dedija. Vsi njegovi Dobrova, november 2017 Ni te več na dvorišču in ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši . A prišel bo čas, ko zacelile se bodo rane in takrat nam samo lep spomin nate ostane. ZAHVALA Od nas se je poslovil naš dragi DRAGOLJUB MIJATOVIC 20. 10. 1957 - 11. 10. 2017 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in vse druge pozornosti. Posebna zahvala vsem, ki ste pomagali doma in v času pogreba. Prav tako se želimo zahvaliti Pogrebni službi Vrhovec za opravljanje tako zahtevne naloge, ki je svojcem pri organizaciji pogreba v veliko pomoč. Posebna zahvala sestrični Vesni za čudovite poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste Mijata v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hčerka Maja z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi sin, mož, ati in dedi JOŽE LESKOVEC 1967-2017 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove. Še posebno se zahvaljujemo župniku g. Gregorju Gorencu za podporo in lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Kako prazen je svet ob izgubi enega samega človeka. (Dante) ZAHVALA Ob slovesu sina in brata JANA VRHOVCA (4. 9. 1992 - 15. 10. 2017) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darove, tolažbo. Zahvaljujemo se g. župniku, PGD Vrzdenec, Pogrebni službi Lavanda in vsem, ki ste ga pospremili v večnost. Vedno njegovi Haščasopis RAZVEDRILO 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka S U D O K U KRIŽANKA 11 - 17 KRIŽANKA N A Š ČASOPIS TROBILNA GOVORILNA CEV ZNAK ZA RADON 2. IN 4. SAMOGLASNIK ABECEDE RAZBITO, POMEČ-KANO POROD GOVEDA ŽABJA JAJCA V VODI DELI CELOTE OSNOVA KILOGRAMA SLONENSKI PESNIK VITAN,1946- STAROGRŠKI TRGI INICIALKI TENISAČ LAVER DELALI SO GODALA V CREMONI OBREDNE ČAŠE PIHALNI INSTRUMEN GNETENJE TELESA EDO VECKO LIKOVNI ZNAK USPEŠEN, PRVO -VRSTEN 20 TEDENSKA, PERIODIČ NA AMERIŠKA IGRALKA DEREK ZAČETEK RUSKE ABEC. GREMO V NOV DOM ZNAK ZA DUŠIK MAJ -CENE NADZORNIK V ST. RIMU CENTER VRTENJA HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA STRD RIMKA ENAIN -PEDESET RAST , RAZVOJ, ŠIRITEV MEDMET BOLEČINE POLMER SLOVENSKI LUTKAR MAJARON MADŽARSKA KRČMA NOVEMBER 2 0 1 7 ZELEN PARAZIT NA DREVJU PACKA, UMAZANIJA IZBRANCI , SMETANA POS -TAVA, STAS AVTOR JAKOB SUSMAN 12 Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Optike Jelovčan z Vrhnike, se je glasilo: »Očala za vse priložnosti«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja Optika Jelovčan, bodo po pošti prejeli Steva Joveškovic, Majda Žan in Nik Žnidaršič z Vrhnika. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 8. decembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja MASAŽNI SALON IRA z Vrhnike. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR 0 9 S ) t i 4 j Í r i i J 9 D 9 i J t t i 3 9 1 3 p S S s i 9 9 t -G E L t 1 J H S 6 B S 1 C i * 1 i a 1 1 * s 9 1 1 9 A t l 1 i 1 J j S « t 1 3 i i G 1 5 6 8 9 7 9 3 5 6 5 9 6 3 8 6 2 4 7 1 8 2 5 1 6 3 5 9 2 1 3 5 4 3 1 5 7 9 8 6 9 2 1 2 6 9 2 4 6 7 4 3 1 S 2 9 1 9 6 7 5 9 8 2 3 5 8 2 8 2 7 6 4 5 2 11 14 15 9 19 21 TISOČ KG 8 22 L3 10 1 16 4 18 7 3 6 17 12 6 7 8 9 10 11 18 19 20 21 22 23 Bankrot »Odkar te poznam, ne morem več ne piti ne jesti!« je zavzdihnil mladenič svojemu dekletu. »Kaj me tako zelo ljubiš?« »Ne, bankrotiral sem!« Fiat uno Pet se jih pelje v renoju 4, pa jih ustavi mlad policist: »Vozniško in prometno, pa kako to, da vas je pet v tem avtomobilu,« reče policist. »Saj je za pet ljudi,« odvrne voznik. Pa gre mlad policist k starejšemu in mu reče: »Tam jih je pet v renoju 4 !« Starejši policist pa mu odgovori: »Samo bodi tiho, ker sva midva prišla s fiatom uno!« Medved in stonoga Medved je priredil zabavo, povabil je vse živali, tudi stonogo! Na zabavi so čakali, da bo prišla stonoga. Ko je nastala noč, so se zabavali, ampak bilo je kmalu jutro in vse živali so odšle domov. Na vratih je pozvonila stonoga. Medved ji je odprl in jo vprašal, zakaj je ni bilo? Stonoga pa je vprašala nazaj: "Zakaj si pa na vrata napisal: 'Obriši si čevlje'?« Mož in žena Huje od moža, ki vsak večer prihaja prepozno domov, je mož, ki enkrat v nepravem času pride domov prezgodaj. Svet leta 2060 Novice iz sveta: - Robot na Marsu je odkril prvo črno gradnjo in v vesoljski center v Houston poslal zahtevo za legalizacijo objekta. - 3D-tiskalnik je natisnil prvo turistično naselje na obali Majorke. - Japonci so naredili prve hišne aparate na svetlobo. - Nemci so izdelali novega Golfa 24, ki vozi na zrak. Lesen Dva zobotrebca se sprehajata, pa se prvi spotakne in pade. Drugi mu pa reče: »Mater, si lesen!« Novice iz Slovenije: - Umrl je zadnji borec NOB. - Zmanjkalo je delov za golf 2. - v EU so ostale le še države: Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija Srbija in Kosovo. - Odpadel je zadnji košček stropa v UKC-ju Ljubljana. - Končana so zadnja popravila avtoceste Ljubljana-Koper. - Slovenska vlada je prosila indijske matematike, naj nam izračunajo dolg države. - Janša se je prvič nasmejal. HOSCCISOVIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga y prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva:01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 Wasoasopis OGLAS 27. november 2017^» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Ustvarjen za vec Samsung Galaxy J7 2017 Ze od 166,80 € ob vezavi za 24 mesecev. Možnost nakupa tudi na obroke! TelekomSIovenije meg(a)phone TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net * VRHUNSKI TELEFONI Prodaja & servis računalniške opreme popravilo računalnikov in prenosnikov menjava LCD zaslonov čiščenje in optimizacija sistemov Pripravili smo vam cel kup novoletnih presenečenj, obiščite nas! Vrtnarija 3, Vrhnika ^ t: 01/750 51 70, m: 070/ 26 44 44 » www.molek.si, prodaja@molek.si > HUAW6I P10 F iwntaiu 1Q 75 C m NA MESEC HUAWEI Mate10 lite ruuitsiu 10 31 € ■ J NA MESEC n\ v* SAMSUNG Galaxy S8 I 66€ I , f 83€ NA MESEC V NA MESEC Pametna ura Premium Elegant Redna cena: 59,99 EUR Akcijska cena: 29,99 EUR Pametna ura Superior Redna cena: 99,99 EUR Akcijska cena: 69,99 EUR i i a I SAMSUNG (IH^h NAMESTO j Wk 21, Z Galaxy J7 (2017) ^ m! f'T Tg 66 € ■ J NAMES NAPltblU 11 SIC m m ■ NA MESEC F 83 € J NA MESEC Osvežilnik zraka Razpršilec arome prečisti zrak z vašim najljubšim eteričnim oljem. Primeren je za prostore do 40m2, na voljo ima več različnih nežnih LED barv, ki se lahko tudi spreminjajo. Uporablja ultrazvočne vibracije, s pomočjo katerih voda, v kateri je lahko tudi eterično olje, začne hlapeti. Pri tem nastane prijetna hladna, gosta in dišeča meglica. Redna cena: 69,90 eur Akcijska cena: 39,90 EUR Darilo: eterično olje Izkoristite ^(fKL-si BON za 20% popust [2| H S 0 4! na storitve digitalne tiskarne: Ponudba velja do 31.12.2017 ali razprodaje zalog, karkol nastopi prej, za_ izbrane modele telefonov ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja za paket SE VEC in NAJVEČ ob hkratni sklenitvi dogovora za obročni nakup telefona z vezavo 24 mesecev. Razlika med akcijsko in redno ceno telefona (izkoriščeni del bona za popust) se všteva v prejeto ugodnost ob vezavi. Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Vse cene vključujejo DDV. Pred nakupom in sklenitvijo naročniškega razmerja se o ponudbi pozanimajte na www.telemach.si, na prodajnih mestih Telemacha ali telemach mob. ^PRINToGO printanje, tiskanje visoke kakovosti na vse vrste papirja, vezava, razrez, tudi velikoformatni tisk,... Ali ste vedeli, da vam lahko natisnemo: faP poslovne in osebne vizitke, čestitke, ki ste jih oblikovali sami, darilne bone,. skodelice, puzzle, podloge za miške, obeske za kužke/mucke, steklene ure, ...