.-A Ki vi o' ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 33 (1314) Čedad, četrtek, 4. septembra 2008 naš časopii tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it matajur —:---------------------------------ETa Mxitìfj^ijROsftvo REČAN Circolo culturale ' ji'. Liesa-Garmak LUNAPLAVA ^REČSNjE MPp PESNIKI, PISATELJI IIVpRpQljyiI USTVARJALCI . Incontro tra scrittori, poeti ed altro ^ r- . V. te . LIESA(Garmak-Griniacco) 'č* soboto-sabato 13.09.08 ob UO^ÉBìvacuoYin seniku - nel fienile Kovaču f>h u . +* Gosti večera/Ospiti della serata: fcs. Lucia Gazzino SS1 vi jn - ' Luisa Battistig ' : • Beti Strgar ^ ..čtVsijabljeni! tednik Slovencev videmske pokrajine del libro con l’aiuto di pupazzi in foglie di granoturco e sculture in legno ed è illustrata la rilegatura del primo libro in sloveno. Parte integrante dell’esposizione sono un mezzobusto di Trubar, opera dello scultore Arhar, una conferenza ed un filmato sulla vita e l’opera di Trubar, un laboratorio di rilegatura del libro per adulti e bambini. La rassegna è stata realizzata dall’Istituto Parnas e dall’Ente per la cultura ed il turismo di Velike Lašče con il contributo del Ministero della cultura sloveno. Slovenska delegacija iz FJK v torek na srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Dimitriju Ruplu Svet za Slovence v zamejstvu Pozorni do položaja slovenskih manjšin Slovenska manjšina v Furlaniji Julijski Krajini je bila v torek 2. septembra v ospredju pozornosti slovenske politike. Zjutraj seje sestal Svet za Slovence v zamejstvu pri predsedstvu vlade, ki ga je vodil sam predsednik Janez Janša in je potekal na Brdu pri Kranju, v gradu, kjer je Slovenija med svojim predsedovanjem Eu gostila številna mednarodna srečanja na naj višji ravni. Popoldne pa je zunanji minister Dimitrij Rupel, ob skorajšnjem srečanju v Rimu, sprejel v Ljubljani slovensko delegacijo, ki so jo sestavljali senatorka Tamara Blažina, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Stoka ter deželna svetovalca Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. beri na strani 7 veni, il Consolato della Repubblica di Slovenia ed altri enti e associazioni) in occasione del 500. anno di nascita di Primož Trubar, autore del primo libro scritto in lingua slovena, “Katekizem in Abecednik”. La rassegna, che è itinerante e che verrà proposta in seguito a Trieste, Gorizia, Vienna e Tùbingen, presenta in sloveno, croato, italiano, tedesco e inglese la vita e le opere di Trubar. Una serie di pannelli ripercorrono le tappe che lo hanno portato in varie città europee. Sono poi presentate le fasi della creazione A proposito di nuove iniziative legislative Tutela del dialetto, oppure... ? E’ solo di poche settimane fa lo stanziamento di 100 mila euro per la difesa e valorizzazione del resiano e degli altri dialetti sloveni della provincia di Udine, votato in sede di riassestamento di bilancio dal Consiglio regionale. Si tratta di un intervento importante anche per la sua dimensione finanziaria, realizzato - e va detto - sulla base della legge regionale di tutela della minoranza slovena, proposta dalla giunta di Riccardo Dly ed approvata alla fine dell’anno scorso. Una legge che ha avuto il nostro consenso convinto anche perchè ha un occhio di riguardo per i nostri dialetti locali senza tuttavia estrapolarli dal contesto di cui fanno parte. Esiste dunque una base giuridica estremamente chiara che consente interventi a favore delle parlate slovene locali. Ed è solo di pochi giorni fa la proposta del consigliere regionale di An Roberto Novelli di predisporre ancora un disegno di legge per tutelare il dialetto resiano e quelli delle Valli del Natisone e del Torre. Con quale finalità, ci si domanda. Non per attingere a finanziamenti regionali come lo stanziamento appena effettuato testimonia. Non per un riconoscimento giuridico dei dialetti stessi, già ottenuto con la succitata legge regionale (26/2007) che all’articolo 2 recita: “I provvedimenti della presente legge riguardano anche il resiano e le varianti linguistiche delle Valli del Natisone, del Torre e della Val Canale”. E allora perchè? Per perpetuare insensate divisioni a danno di ciò che si dichiara di voler difendere? E’ sconfortante vedere che argomenti e posizioni ideologiche, nate e nutrite durante la guerra fredda, scientificamente infondate, permangano ancora e se ne facciano paladini politici della nuova generazione, da cui ci si aspetterebbe una sensibilità diversa, attenzione alla realtà in tutta la sua complessità ed un approccio più razionale. Slovesnost za obnovljeni zvonik v nedeljo v Ukvah (foto A. C) Verrà inaugurata giovedì 25 settembre e durerà fino al 10 ottobre, nei locali del Centro civico in Borgo di Ponte a Cividale, la mostra intitolata “Vsem Slovencem (A tutti gli sloveni)” organizzata dal circolo di cultura sloveno Ivan Trinko (in collaborazione con la Biblioteca nazionale slovena e degli studi di Trieste, l’Unione dei circoli culturali slo- V Naborjetu so se v nedeljo 31. avgusta ponovno oglasili zvonovi. Po ujmi, ki je pred petimi leti prizadela Kanalsko dolino in v njej povzročila ogromno škode, so slovesno predali svojemu namenu prenovljeni vaški zvonik. Ob tej priložnosti je Videnški nadškof Pietro Brol-lo, po razdejanju, vnovično posvetil naborjetsko cerkev Velika slovesnost za obnovo pet let po katastrofalni ujmi V Ukvah so se ponovno oglasili zvonovi Sv. Filipa in Jakoba. Slovesnosti se je je udeležilo kakih tisoč ljudi, med katerimi so bili številni prijatelji in sosedje, ki so ob hudi naravni nesreči priskočili na pomoč ljudem v Kanalski dolini ter predstavniki oblasti. Z njo so na nek način zabeležili tudi zaključitev obnovitvenih del, saj vrnitev skupnosti cerkve in zvonika, ki so njen simbol, pomeni tudi začetek preporoda Ukev, kot so v svojih nagovorih v nedeljo podčrtali župan iz Naborjeta Aleksander Oman, župnik Mario Ga-riup in videmski nadškof Brollo. beri na strani 7 A 500 anni da Trubar Domenica su iniziativa di Comunità montana, Comune, Cai e PDB 32. Festa della montagna sul Matajur La Comunità Montana del Torre, Natisone e Collio anche quest’anno organizzerà la Festa della Montagna sul Matajur in collaborazione con il Comune di Savogna e le associazioni alpinistiche locali. L’appuntamento è fissato per domenica 7 settembre. La manifestazione, dedicata alla montagna, giunta ormai alla trentaduesima edizione presenta come sempre un programma ricco di iniziative. segue a pagina 5 La chiesetta restaurata sulla cima del Matajur Aktualno Due interventi nel territorio comunale di Pulfero ed uno in quello di S. Leonardo sono stati recentemente approvati dalla giunta regionale che ha avallato le disposizione dell’assessore alla Protezione civile Vanni Lenna. Gli interventi a Pulfero riguardano entrambi la frazione di Biacis. Il primo tiene conto di una perizia secondo la quale a seguito delle intense precipitazioni che hanno interessato la zona, si è verificato il franamento di un muro in pietra che ha compromesso gravemente la stabilità di un sottostante muro di sostegno in calcestruzzo le cui macerie si sono riversate sulla strada comunale che attraversa la località di Biacis, interrompendo il transito. I tecnici ritengono “altamente probabile, in caso di persistenti precipitazioni atmosferiche, il verificarsi di un col-lassamento dell’opera in calcestruzzo che presenta già numerose lesioni verticali, alcune delle quali particolarmente profonde, con conseguente grave pericolo per la pubblica incolumità ed il transito lungo la sottostante strada comunale”. La relazione individua l'intervento da realizzare e la relativa spesa, calcolata in 250.000 euro. Un secondo intervento della Protezione civile riguarderà sempre Biacis, a seguito del crollo di una vasta porzione di un muro di sostegno realizzato in pietrame a secco, in conseguenza della abbondanti precipitazioni che Interventi a Biacis e S. Leonardo per muri pericolanti e scalinate hanno interessato la zona e determinato la formazione di una falda sospesa aU’interno del terreno posto dietro il muro. La spesa presunta di questo intervento è di 10 mila euro. A S. Leonardo invece la zona interessata è quella del cimitero posto sulle pendici occidentali del colle di Star Čedad, sulla cui scalinata di accesso, già investita dalla caduta di alcuni massi, si è instaurata una situazione di pericolo determinata dalle gravi condizioni statiche del muro di cinta del cimitero. Per la messa in sicurezza dell’area la Regione ha destinato una spesa di 50 mila euro. Provincia, primi stanziamenti dal Fondo montagna In una sua recente riunione la giunta provinciale guidata da Pietro Fontanini ha provveduto ad un primo riparto per l’assegnazione dei contributi del “Fondo provinciale per lo sviluppo socio-economico della montagna”. Quasi 400 mila euro la somma complessiva stanziata dalla Provincia. Tra gli interventi previsti quello del Comune di Grimacco per la ristrutturazione dell’ex scuola di Plataz (contributo di 10 mila euro), del Comune di Resia per la sostituzione della copertura di un capannone a Oseacco (25 mila euro), del Comune di Pre-potto per la sistemazione della strada comunale di Fra-gellis (30 mila euro) e dell’associazione Vivistolvizza di Resia per il progetto “Stolvizza di Resia in rete“ (4 mila euro). Pismo iz Rim Stojan Spetič n Poletje so pregnale prve nevihte. Še preden bi listje orumenelo pa konec političnega zatišja napoveduje shod versko političnega mladinskega združenja Comunione e Liberazione v Riminiju. Letos je tako uspelo, da je ugleden obiskovalec priznal, da so mladci prekosili celo izumrle praznike Unita’. Tu, kjer je pokopan Dante in se bohoti bizantinska cerkvena arhitektura, so kajpak razpravljali o politični aktualnosti in izbirah, ki napovedujejo bližnjo prihodnost Italije. Le malo besed o usodi Alitalie in reševanju njenega »italijanstva«, kakor če bi to v procesu evropske integracije bilo zelo važno. Osebno mislim, da bi morala čimprej nastati skupna evropska letalska družba, da bi racionalneje izkoristila vse svoje potenciale na celini. Na polotoku pa bi bilo pomembno uveljaviti obe veliki letališči: Malpenso za evropske polete, Fiumicino za sredozemske poveza- ve. Vendar to ni v ospredju politične debate. Kriza, ki se k nam plazi iz Amerike, je nezadržna. Nova oblast skuša krčiti izdatke, kolikor je le mogoče, tudi na koži tistih, ki ustvarjajo blagostanje, predvsem srednjih slojev. V zameno obljublja davčni federalizem, ki se zdi kakor koren lečen, čeprav bodo revnejše dežele nastradale, kakor so že sedaj v stiskah občine, ki nimajo več denarja iz davka na stanovanja. O federalistični reformi in koreniti spremembi sodnega sistema se dialog med vladajočo večino in opozicijo že pričenja. Za kakšno ceno, ni težko uganiti. V ozadju je razprava o novem volilnem sistemu za evropski parlament, ki ga bomo izbirali prihodnjo pomlad, skupaj z župani in večino deželnih guvernerjev. Večina predlaga sistem, s katerim smo ravnokar izvolili parlament: pro-porčen, a z visokim vstopnim pragom in manjšimi volilnimi okrožji, kar naj bi iz klopi v Strassbourgu pregnalo zadnje levičarje in jim odvzelo preostanek kisika. Levica bi preživela le na lokalni ravni, o nacionalni politiki bi ne odločala več. Problem pa je v tem, da evropske volitve običajno zarisujejo politična razmerja med strankami in torej vplivajo tudi na nadaljnji razvoj v Rimu. Odpira se vprašanje, ali bodo Vel-tronijevi demokrati vztrajali v svoji osamljeni vlogi, proč od levice. Rosi Bindi je na mitingu v Riminiju poudarila, da Italija potrebuje »novo Oljko«, torej popolno levosredinsko navezo, da bo kljubovala desnici. Še jasnejši je bil Antonio Di Pietro, ki se je javno vprašal, kaj je imela Oljka, česar demokrati nimajo. »51 odstotkov,« se je glasil odgovor. Koliko Slovencev bo leta 2060? 12 odstotkov manj Države, ki sestavljajo Evropsko unijo (teh je 27, kot vemo), bodo čez pol stoletja imele 506 milijonov ljudi, med katerimi bosta na vsakega upokojenca, starega več kot 65 let, prišla le še dva za delo sposobna človeka - dvakrat manj kakor zdaj. Število smrti bo v EU že čez sedem let prehitelo število rojstev; prebivalstvo se bo večinoma povečevalo zaradi priseljevanja. Slovencev bo leta 2060 samo še milijon in tri četrt, 12% manj kakor zdaj. Rast prebivalstva v EU se bo do leta 2060 kljub priseljevanju ustavila, pri čemer bo število upokojencev še siloviteje obremenilo proračune držav članic, napoveduje evropski statistični urad Eurostat. Število prebivalstva 27-članske EU se bo s 495 milijonov do leta 2035 povečalo na 521 milijonov, a nato bo začelo upadati. V četrt stoletja se bo tako spustilo na 506 milijonov, čeprav Eurostat predvideva, da se bo do leta 2060 v Unijo priselilo 60 milijonov ljudi. Kakor so sporočili nemški raziskovalci z berlinskega Inštituta za prebivalstvo in razvoj, bi se populacija EU brez priseljencev do leta 2050 skrčila na 447 milijonov. Nekateri ruralni predeli Evrope - predvsem na Poljskem, v Bolgariji, vzhodni Nemčiji, severni Španiji in južni Italiji - bi dobesedno opusteli. Študija Eurostata razkriva velike demografske razlike med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. Skandinavske države in Britanija se bodo podobno kot sredozemske države populacijsko krepile, medtem ko bo v srednji in vzhodni Evropi število ljudi kronično padalo. Britanija bo po številu prebivalstva prehitela zdaj najštevilnejšo članico EU Nemčijo. Po statističnih napovedih bo leta 2060 Britancev četrtino več - 77 milijonov -, na 72 milijonov pa se bo povzpelo tudi število Francozov. Nemcev, ki jih je bilo januarja letos 82 milijonov, naj bi bilo čez pol stoletja le še 71 milijonov. Italijanov bo približno toliko kot zdaj (59 milijonov). Število Slovencev se bo s sedanjih dveh milijonov zmanjšalo za osmino na milijon in 778.000. Ciper, ena najmanjših članic EU, bo imel kar dve tretjini več prebivalcev (1,3 milijona), Ircev bo skoraj dvakrat več (6,75 milijona), podobno se bo zgodilo tudi z Luksemburgom (s 482.000 na 732.000 ljudi). Švedska si lahko obeta 18 odstotkov več ljudi. Nekatere srednje in vzhodnoevropske države pa bodo doživele dramatičen padec: najbolj Bolgarija, ki bo po predvidevanjih Eurostata izgubila več kot četrtino prebivalstva. Latvijcev bo 26 odstotkov manj, Litvancev 24 odstotkov, Romunov 21 odstotkov, Poljakov pa bo 18 odstotkov manj. Število starostnikov nad 80 let naj bi se kar potrojilo na 61 milijonov, tako da bodo predstavljali 12% vsega prebivalstva. Med državami z najvišjim deležem prebivalstva, starejšega od 65 let, bodo leta 2060 Bolgarija, Češka, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška. Povprečno bo kar 30 odstotkov Evropejcev starejših od 65 let; zdaj jih je okoli 17 odstotkov. Povprečna starost Evropejca je zdaj 40 let, čez pol stoletja pa bo 48. Britanci, ki jih iz grozeče demografske krize rešuje visoko število rojstev - 1,91 otroka na žensko -, bodo leta 2060 v povprečju stari 42 let, tri leta več kakor zdaj. Število otrok, mlajših od 14 let, bo po Evropski uniji padlo s 77 na 71 milijonov. Pri Evrostatu predvidevajo, da bodo evropske države postajale čedalje bolj podobne druga drugi, število rojstev bo v večini primerov upadalo, ljudje pa bodo živeli dlje. Evropska komisija je že večkrat opozorila vlade članic Unije, naj poskrbijo za ustrezno pokojninsko reformo, da bodo države lahko preživele svoje upokojence. Avviata la prima scuola elementare cattolica Primo giorno di scuola Primo settembre, primo giorno di scuola in Slovenia per 161.914 ragazzi della scuola elementare (da quest’anno della durata di 9 anni). 17.769 sono gli iscritti alla prima elmentare, 226 in più rispetto allo scorso anno scolastico, mentre sono circa 85 mila gli studenti delle medie superiori. Prima scuola cattolica Il 1. settembre ha aperto i battenti anche la scuola elementare Alojzij Šuštar, la prima scuola elemenatre privata cattolica in Slovenia. Ha la sua sede nellTstituto San Stanislao a Šentvid presso Lubiana, al pianterreno del Li- ceo classico arcivescovile, mentre per gli anni successivi è prevista la costruzione di un’ala nuova. L’ufficio stampa della Conferenza episcopale slovena ha comunicato che nelle prime tre classi elementari ci sono 100 iscritti. Candidati ministri Il leader dei socialdemocratici sloveni, Borut Pahor, ha presentato lunedì 1 settembre la squadra dei ministri che, in caso di vittoria alle elezioni del prossimo 21 settembre, è pronta ad assumere la responsabilità di governo. I candidati ministri sono 17, tre le donne, ed il più stretto collaboratore di Pahor sarebbe Mitja Gaspari a cui verrebbe affidata l’armonizzazione delle politiche finanziaria, economica e sociale. Certamente il futuro governo sarà di coalizione ed anche se la SD vincesse non tutti potrebbero far parte del governo. Ma far conoscere agli elettori la squadra in anticipo è questione di correttezza, dicono alla SD. Stipendi reali in calo La Slovenia ha sperimentato il più alto calo degli sti- pendi reali di tutta l’Unione europea, secondo la JAPTI. L’Agenzia ha riportato i risultati delle statistiche 2007 della Fondazione europea per il miglioramento delle condizioni di vita e lavoro (Euro-found). Gli stipendi sono diminuiti del 3,5% in Slovenia, mentre sono aumentati in media del 2,3% nella Ue. Eurofound ha rilevato che ci sono grosse differenze tra gli Stati membri dell’Unione europea. I nuovi membri, tra cui Lettonia (+18,3%), Lituania (+13%) e Romania (+12,2%), hanno visto un aumento degli stipendi nel corso del 2007. La Slovenia si trova in negativo, in compagnia di altri 10 Stati UE, tra cui Cipro (-1,6%.), Spagna (-1,4%), Austria (-1,3%) e Repubblica Ceca (-1,3%), con Ungheria e Belgio (-1,2%). Seguono Francia e Malta con - 1,1 e l’Italia con - 0,6. Nell’Eurozona si è registrato un calo medio dello 0,4 per cento. Più telefonini che abitanti Il numero di carte SIM in Serbia supera quello degli abitanti, rivela B92.net. I 7,5 milioni di residenti in Serbia possiedono 9,12 milioni di schede SIM e conseguenti numeri di cellulare. Ogni giorno inviano 30 milioni di SMS e spendono 20 milioni di minuti a parlare al cellulare, che sommati assieme sarebbero 14.000 giorni. Le cifre collocano la Serbia nella top ten europea per utilizzo di telefoni cellulari, subito dopo il Portogallo, il Regno Unito e l’Estonia, ma lontana da Paesi come Grecia e Italia, che lo utilizzano molto di più, così come i montenegrini, che sono i cittadini del mondo che utilizzano il cellulare più di tutti. Un’immagine di Biacis I provvedimenti della Protezione civile regionale Kultura Un episodio non secondario del ’68 udinese fu un dibattito organizzato alla Galleria del Centro Friulano Arti Plastiche, in occasione della mostra fotografica di Riccardo Toffoletti sulle Valli del Natisone. Un incontro pubblico dovuto, visto il grande scalpore destato da quelle immagini. In esposizione il reportage con il quale il fotografo tarcentino intese indagare le Valli del Natisone e denunciarne la drammatica situazione: zona di confine, a ridosso della cortina di ferro, dissanguata dall’emigrazione, dove l’agricoltura non era più in grado di assicurare condizioni di vita dignitose, l’industria non dimostrava interesse ad insediarsi, e la classe politica tendeva a proporre faraonici ed improbabili piani di sviluppo basati sul turismo, noncurante delle reali necessità della popolazione. Il risultato di questi elementi balzava agli occhi in tutto il suo dramma nelle fotografie di Toffoletti: paesi desolati, volti di anziani segna- “Dentro i paesi” dal 5 settembre in mostra a Fagagna f ti dalla fatica, sguardi disillusi si susseguivano in modo implacabile nelle sue immagini. Il suo lavoro destò reazioni immediate e impose con prepotenza all’attenzione del V Gorici razstava “Na Bonomovem domu” V Galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I.Brass 20) je na ogled, do petka, 5. septembra 2008, razstava z naslovom “Na Bonomovem domu - Incontrando Pietro Bonomo”, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki Državnega znanstvenega liceja “France Prešeren” iz Trsta. S celotnim projektom “Dober dan, buon giorno, Bonomo!” so sodelovali na vsedržavnem natečaju za šole sklada FAI in zanj v Milanu prejeli tretjo nagrado. Razstava se deli na dve poglavji. V prvem je predstavljena palača, ki si jo je leta 1523 škof Bonomo, Trubarjev učitelj in mecen, dal zgraditi ob svojem povratku v Trst. Drugi del je zgodovinski in v njem je prikazan lik Petra Bonoma. Urnik galerije: (od ponedeljka do petka) od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. pubblico il “problema Valli del Natisone” ed il confronto sul futuro di quest’area e della sua comunità. Dai documenti dell’epoca emerge la sorprendente attualità dei temi e dei problemi affrontati, motivazione per cui il Centro studi Nediža e lo stesso Toffoletti hanno ritenuto importante riproporre la mostra che, un anno dopo il grande successo riscosso prima a Cividale e poi a Udine, torna ad essere esposta in Friuli. La selezione di 40 fotografie verrà questa volta ospitata a Fagagna, dal Museo della vita contadina Cjase Cocèl, dal 5 settembre al 19 ottobre, con inaugurazione venerdì 5, alle ore 18.30. Prenotazioni per aperture straordinarie ai recapiti: tel. 0432 801887 - fax 0432 802599 - e-mail: cultura@co-mune.fagagna.ud.it Lucia Škejcova an Gabriella Podpotnikova Pesniški spomini Gabrielle Podpotnikove so ratali lepe bukva “Imam upanje, da tele poezije bojo znale guorit vašim sarcam”. Takuo je Gabriella Tomasetig - Podpotnikova med predstavitvijo nje pesniške zbirke “Mutasti se šuljajo spomini”, ki je bla v Dreki v četartak, 14. vošta, poviedala tisto željo, ki je konc koncu od vsakega pesnika. Biu je zaries liep moment za Gabriello an za ljudi, ki živijo v Drec al pa ki so se gor uarnil za polietne počitnice an za Rožinco. V zadnjih cajtih se je telo območje zelo oživielo na kulturni ravni, an zatuo je trieba se zahvalit predvsem društvu Kobilja glava. Pru s telim društvom je kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada sodelovalo, lan za izdat bukva go mez Rožinco, lietos pa za pesniško zbirko Gabrielle Tomasetig. “S telimi poezijami nam je Gabriella naredila velik Šenk. Verjetno je poezija predvsem an Šenk za se, pa sigurno tel krat je tud za vse nas, ki se prepoznavamo v tistih besiedah, an za tiste ki pridejo za nam, an ki upam bojo spoznal an sviet, ki nie še izginu”, je med predstavitvijo poviedu predsednik čedaj-skega društva Michele Obit, kije tud na- po vedau, da društvo bi tielo nadaljevat po teli pot an vsako lieto predstavit adnega avtorja, ki piše v narečju. Pesniška zbirka pa bi ne bila taka kot je, če bi ne imiela pru liepih ilustracij Lucie Trusgnach - Skejcove, ki je tud med predstavitvijo poviedala soje misli go mez bukva an nje avtorice, ki jo pozna, od kadar sta ble majhne. Pozdravila sta tudi dreški odbornik Claudio Crainich, monsinjor Marino Qualizza an Geremia Sittaro, ki je puno liet učil v Dreki an je biu učitelj Gabrielle. Strokovna besieda je pa na koncu šla profesorici Ireni Novak Popov od ljubljanske univerze, kije zelo pohvalila die-lo an uporabo liepega dreškega narečja. “Piesam, povezana z ljubeznijo - je med drugim j ala - posnema harmonijo, s tuo-lem, da uravnoteža temo s svetlobo, hlad s topluoto, žalost an bolečino s tolažilnim veseljem. Tuole tista, ki ankrat je bla drobna deklica v lesenih šuolnah, ki je vsako zimo pričakovala »bambulco«, še ni utegnila narest, zatuo pa se sadà ku pesnica bori za vero, upanje an ljubezen.” Il dolore perfetto Ugo Riccarelli, Il dolore perfetto. Milano: Mondadori, 2004 Roman II dolore perfetto (Popolna bolečina) italijanskega pisatelja Uga Riccarellija je požel mnogo uspeha med bralci in si leta 2004 prislužil prestižno italijansko književno nagrado »Premio Strega«. Čeprav so od izdaje romana, ki ga kritiki označujejo kot družinsko sago, minila že štiri leta, ga vseeno velja predstaviti kot enega izmed boljših romanov sodobne italijanske književne produkcije. Obsežna vsebina romana nam preko usode dveh družin pripoveduje zgodbo o Italiji od konca 19. do sredine 20. stoletja. Bralec je tako priča sobivanju dveh zgodovin - zgodovine naroda, kot jo poznamo iz zgodovinskih knjig in intimni zgodovini prepletanja usod povsem običajnih ljudi. V ospredju sta zgodbi dveh družin, ki živita v (izmišljeni) toskanski vasici Colle. Prva je družina vaškega učitelja, po življenjskem nazoru anarhista, in njegovih otrok, katerih imena izražajo očetovo ideološko pripadnost: Ideale, Mikhail, Libertà in Cafiero. Drugo družino, BertoreUijeve, sestavljajo bogati trgovci s prašiči, njeni člani pa nosijo v skladu z družinsko tradicijo imena grških epskih junakov. Družini predstavljata dva, med seboj povsem različna si svetova - medtem ko lahko učiteljevo družino označimo kot družino idealistov, se nam družina Bertorellijevih riše kot skupnost prizemljenih in bolj konkretnih ljudi. Roman je sestavljen iz prepletanja njihovih različnih nravi, usod, veselja in norosti, predvsem pa, kot zasledimo že v samem naslovu, njihovega trpljenja in bolečin. Motiv trpljenja se kot vodeči motiv pojavlja skozi celotno besedilo. Srečamo ga v situacijah, v katerih junaki občutijo »popolno bolečino«. Pridevnik »popoln« v tem primeru ne pomeni »najboljše« bolečine, niti ne označuje to bolečino kot fizično. Največkrat gre za neko globoko, notranjo bolečino, ki daje junakom moč za soočenje s smrtjo, vojnami in trpljenjem ter priložnost, da najdejo življenjsko izpopolnitev v ljubezni do svojih bližnjih in v idealih. Riccarelijev jezik je poln simbolov in metafor. Med najvidnejšimi, ki se kot rdeča nit prepletajo skozi celoten roman, gre izpostaviti motiv Orienta in Švice, ki kot obljubljeni deželi predstavljata nekaterim junakom srečo in svobodo. Simbol vlaka se vedno povezuje s smrtjo in trpljenjem, mehanizem za ustvarjanje nenehnega gibanja (moto perpetuo), ki se pojavi v sklepnem delu romana, pa predstavlja neprekinjen življenjski tok. Potrebno je poudariti številna mesta v romanu, kjer bogati opisi vzbudijo v bralcu različna občutja in predstave, ki mu omogočijo, da si lažje pred- Ugo Riccarelli stavlja zgodbo. Riccarelli ima poseben smisel za opisovanje vonjev, še posebej pogosto se kot neke vrste povezovalni element pojavlja vonj vijolic. Na ta način velikokrat fizična občutja spretno poveže z notranjimi, kot na primer v naslednjem stavku: »[...] in njegov glas ga je zaobjel kot topel plašč [...].« (Riccarelli 2004, 92). Slog, ki ga uporablja pisatelj za ubeseditev precej kompleksne zgradbe romana, je zelo dodelan, mestoma pa ga lahko zaradi mešanja realnih in fantastičnih prvin označimo za t. i. »magični realizem«. Poleg tega združuje omnjeni slog v sebi raznolikost izraznih tonov, Id nihajo od liričnih, mestoma že kar poetičnih, do povsem hladnih in naturalističnih. Brez dvoma lahko zapišemo, da je prav raznolikost in izpiljenost pisateljevega stila tisto, kar dela omenjeni roman tako kvaliteten in kar pogrešamo pri večini del sodobne literarne produkcije. In nenazadnje, Ric- carelliju s svojim romanom uspe v bralcu vzbuditi čustva, hkrati pa ostati na zavidljivo visoki estetski ravni. Il romanzo II dolore perfetto di Ugo Riccarelli è una saga familiare che ha avuto grande successo tra i lettori italiani ed ha vinto il prestigioso premio letterario Strega nel 2004, lo stesso anno della sua pubblicazione. Non è un libro recentissimo, ma vorremmo comunque segnalarlo a chi è in cerca di romanzi contemporanei di qualità. Si tratta di un’opera di ampio respiro che, attraverso la storia di due famiglie, racconta anche la storia d'Italia dagli ultimi anni dell’Ottocento fino al secondo dopoguerra. Nel romanzo coabitano “la grande storia”, cioè quella nazionale e intemazionale descritta nei manuali di storia, e “la storia privata”, rappresentata da un intreccio di destini della gente comune. Così attraverso il romanzo seguiamo l’incrocio delle vicende di due famiglie che vivono in un piccolo borgo antico di Colle, in Toscana. Una è quella di un maestro anarchico i cui figli portano nomi emblematici di Ideale, Mikhail, Libertà e Cafiero, l’altra è quella dei Bertorelli, ricchi commercianti di maiali, che da generazioni portano i nomi degli eroi dei poemi omerici. Le due fa- miglie rappresentano due stih di vita completamente opposti; mentre quella del Maestro si può definire come una famiglia di idealisti, quella dei Bertorelli è legata alla vita concreta e i suoi membri hanno tratti più sanguigni. Il romanzo è costruito da un intreccio di tante storie e altrettanti tipi umani, con le loro pazzie, gioie e, come dice il titolo, soprattutto dolori. Il motivo del dolore appare ripetuta-mente nel testo e in situazioni diverse in cui i personaggi sentono un certo “dolore perfetto”. L’aggettivo “perfetto” non significa che quel dolore sia il migliore o che si tratti necessariamente di un dolore fisico - è per lo più un dolore interiore che dà ai personaggi la forza per andare avanti e che li aiuta ad affrontare le miserie, le morti, le guerre e a trovare le soddisfazioni della vita nell’amore: nell’affetto per i figli e per le persone più care e negli ideali. La prosa di Riccarelli è ricca di simboli e metafore. Tra i simboli più frequenti e incisivi che attraversano il romanzo come un filo rosso si possono menzionare quelli dell’Oriente e della Svizzera, entrambi indicativi della libertà e felicità, quello del treno, simbolo legato sia alla morte che al dolore, e quello della macchina per il moto perpetuo - un meccanismo che non si ferma mai e che può in questo senso rappresentare il flusso continuo della vita. Appaiono inoltre moltissime espressioni capaci di provocare nel lettore diverse sensazioni attraverso le quali si può sentire la storia e immaginare concretamente le situazioni narrate. Riccarelli descrive insistentemente gli odori (l’odore di viole, per esempio) e altre sensazioni fisiche connesse allo stesso tempo ad un preciso stato psichico, si pensi ad esempio alla frase: “[...] e lo avvolgeva [la voce] come in un mantello caldo [...].” (Riccarelli 2004, 92). Per raccontare una storia abbastanza complessa quanto a eventi e significati, Riccarelli ha scelto uno stile piuttosto elaborato che ha del “realismo magico” in quanto mescola elementi reali e meravigliosi. Ha assunto inoltre una gran varietà di toni e registri espressivi, dal lirico e sognante (a volte sembra di leggere pagine di pura poesia) al realistico, asciutto e crudo. E proprio questa finezza dello stile (rara nella produzione più recente) assieme alla capacità di suscitare emozioni e allo stesso tempo appagare attese estetiche rendono il romanzo così attraente. Tanja Bole, Tanja Koder Aktualno Foro Giulio Cesare nella nuova “versione” “Piazza in pietra piasentina, l’abuso di un bene prezioso” Conclusi poche settimane fa, in occasione dell’inaugurazione del Mittelfest, i lavori di rifacimento di piazza Foro Giulio Cestire, a Cividale, non hanno incontrato i favori degli appartenenti al comitato “Difendiamo il Craguenza” che si batte contro la proliferazione delle attività estrattive nelle Valli del Natisone. Kako z našimi domovi? “Non siamo architetti, non siamo urbanisti, non siamo esperti di design e forse il nostro giudizio sul progetto non avrà un grande valore - affermano in una nota, diffusa anche attraverso il proprio sito internet, i membri del comitato - ma ci colpisce l'uso e l'abuso che si è fatto della pietra piasentina perché, con il pretesto di riprendere un modo tradizionale di pavimentazione della piazza, si sono usati grandi quantità di questo bene prezioso. Non ci convince questo richiamo alla tradizione che ha tutta l’aria di essere un modo "nuovo" per spillare una grande quantità di denaro pubblico, non ci convince l'abbinamento fra modernità (del design) e tradizione (della posa in opera) che ha la stessa armonia dell'accoppiamento che può sussistere fra il motore di una moderna auto da corsa e le ruote di un tradizionale carretto. Di sicuro - prosegue la no- Niz svečanosti Bazovica 2008 bo potekal v znamenju 78-letnice ustrelitve štirih bazoviških junakov (Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča) ter stoletnice rojstva Ferda Bidovca. Odbor za proslavo je predstavil letošnji spored komemoracij, ki se bodo sklenile v nedeljo, 7. septembra, s prireditvijo na bazovski gmajni. Ob tej priložnosti bodo, med drugim, odprli razstavo, ki bo ta - la pietra che qui è stata utilizzata sarà costata un patrimonio alla pubblica amministrazione, ma di questi soldi solo una piccola parte è arrivata al territorio da cui questo materiale è stato prelevato. I Comuni di S. Pietro al Natisone e S. Leonardo ricevono ogni anno poche migliaia di euro per il prelievo di questo materiale, forse nemmeno il valore equivalente a 2/3 camion di pietra piasentina. Se consideriamo che in certe giornate dalle cave presenti in questi comuni escono fino a 10 camion carichi di roccia, possiamo capire il livello di predazione di un bene non rinnovabile quale la pietra. Così, oltre al danno all’ambiente e al paesaggio, la beffa di vedersi arrivare pochi spiccioli che hanno il sapore dell'elemosina. Se poi si dovrà intervenire per porre rimedio a danni e dissesti lo si farà con i soldi pubblici (soldi di tutti). Il denaro pubblico è il princi- pale motore del ciclo della pietra: il denaro pubblico finanzia opere come la risistemazione di questa piazza, finanzia l'arginatura dei corsi d'acqua, è utilizzato per risistemare strade su cui corrono camion stracarichi di roccia, è utilizzato per consolidare fianchi delle montagne il cui equilibrio è messo a dura prova dalle attività estrattive, è utilizzato per realizzare ponti per la viabilità di accesso alle cave... Ecco perché ci opponiamo alla realizzazione di nuove cave, ecco perché chiediamo che i Comuni abbiano più voce in capitolo nell'iter amministrativo che autorizza l'apertura di nuove attività estrattive, e che venga riconosciuta ai Comuni una contropartita economica adeguata per la loro presenza nel territorio, ecco soprattutto perché chiediamo che chi vive in prossimità di una zona in cui si vuole aprire una cava venga informato e consultato su possibili nuove iniziative di sviluppo economico per un territorio che da anni vive una situazione di marginalità economica e sociale. Vprašanje kulturnih in drugih domov je v slovenski manjšini v Italiji dokaj zapleteno. Nevarno je, da zapademo v že kar iracionalno “imetje”, ki bi pomenilo prej breme kot pridobitev. Po vojni je na Tržaškem in Goriškem obvladala težnja, da se v obeh mestih zgradijo osrednji domovi, po vaseh pa naj se gradijo manjši kulturni hrami. Težnja je razumljiva, saj je fašizem pričel svoje preganjanje Slovencev prav s požigom Narodnega doma v Trstu in nato preprečeval prireditve in združevanje ljudi v vaških prostorih in domovih. Ob tem je potrebno opozoriti, da so bili Slovenci na Tržaškem in Goriškem pretežno razdeljeni med komuniste in katoličane oz. antikomuniste. Med samimi komunisti je prišlo do znanega razdora Kominfor-ma, ki je označeval spor med Titom in Stalinom ter se je razplamtel tudi med Slovenci v Italiji (izjema je vseskozi videmska pokrajina). Vsaka stran je tako težila k svojim sedežem in domovom. Na levi so se nato stvari pomirile, med “rdečimi” in “belimi” pa je ostal spor v bistvu skoraj do današnjih dni. To se pozna pri domovih. V Trstu je kot povračilo škode nastal Kulturni dom, kjer je imelo in ima svoj sedež gledališče. Med tem časom pa so na slovenskem podeželju že rasli razni domovi. V vasi Križ pri Trstu so npr. zgradili Ljudski dom (komunisti), Kulturni dom (leva stran) in svojo dvorano je imelo tudi župnišče. Križ ni bil izjema. Na Goriškem so se stvari razvijale nekoliko počasneje. Današnji Kulturni dom je bil zgrajen po dolgih birokratskih (političnih) peripetijah. Po osamosvojitvi Slovenije pa je na mestu malega Katoliškega doma zrasel prav tako lep dom A. Bratuža, kot je Kulturni. V mestu so še Hiša filma in KB center. Domovi so raztreseni tudi po vaseh goriške pokrajine. Če smo odkriti, je danes marsikateri vaški dom v slabem stanju ali pa malo uporabljen. Tu je treba dodati, da so marsikateri dom gradili kar sami domačini s skromnimi prispevki. Ko je bila hiša narejena, niso vedno vedeli, kako bi jo napolnili. Osrednji domovi pa stanejo in povzročajo upraviteljem finančne preglavice. Člen 19 zaščitnega zakona št.38 vrača Slovencem pod različnimi pogoji in z različnimi omejitvami Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu, poslopje v Ul. Filzi v Trstu (nekdanji Narodni dom) in poslopje na Korzu Verdi v Gorici, to je nekdanji Trgovski dom. Ne bi navajal problemov za vsakega izmed omenjenih domov. Nekateri bodo delno vseljivi čez leta, druge je treba popraviti, marsikaj je odvisno od trenutne “politične volje” itd. Pogajanja za omenjene domove pa že tečejo. Če pa sedaj virtualno seštejemo vse domove, nam postaja jasno vprašanje, kje bo v prihodnje manjšina sploh našla sredstva za vzdrževanje domov, za plačevanje davkov in za morebitno osebje. Bomo Slovenci vztrajali, da morajo biti vsi domovi “naši” ali pa bo prevladalo mnenje, da je prav, da za večje in dražje stavbe poskrbijo javne uprave, ki se seveda otepajo vsake dodatne hiše. Za Trst in Gorico torej mirno ugotavljajmo, kako lahko postane obilica domov nevarna za kulturno delovanje in za ljudi, ki naj bi v domovih prikazovali svoje umetniško in drugačno delo. Skratka, nevarno je, da bomo imeli kulturo iz opeke, ne pa iz človeškega uma in duše. V konkretnem: cena Tržaškega kulturnega doma odjeda sredstva za gledališko produkcijo... Povsem drugače je z videmsko pokrajino in tukajšnjimi Slovenci. V teh krajih ni bilo neke zgodovinske tradicije, ki bi Slovence vodila v gradnjo kulturnih domov in središč. Pa tudi denarja ni bilo in morda niti občutene potrebe. Zato v Benečiji danes ni primernega središča, ki bi lahko združevalo ljudi in dajalo prostor jeziku in kulturi. Slovenci v videmski pokrajini in v vsej deželi so se odločili, da je središče ali kulturni dom v Spetru slovenska prioriteta. Časi so namreč takšni, da Slovenci v videmski pokrajini nujno potrebujejo središče in to ne čez deset in več let, ampak sedaj. Naglašujemo potrebo, ker vemo, da se bodo pomembne ustanove in organizacije ponovno znašle v finančnih težavah. Zaostajale bodo rešitve ostalih domov in oči bodo zazrte na Tržaško in Goriško. Skratka, beneška prioriteta se lahko izgubi v meglicah drugih problemov in zato je potrebno nanjo opozarjati. Giuseppe Levakovich, detto Tzigani, che militò nella Brigata “Osoppo” in Friuli agli ordini del comandante “Lupo”; Rubino Bonora, partigiano della Divisione “Nannetti” in Friuli. Anche loro hanno concorso alla fine della dittatura nazifascista e alla nascita della nostra Repubblica, basata sulla Costituzione, che permette al governo Berlusconi di esprimersi liberamente...”. L’articolo della Alidori si conclude con un’esortazione affinché “...l’indignazione per la schedatura dei bambini rom si levi fortissima, non solo perché è un’indecenza morale, ma perché è messa alla prova la tenuta del nostro sistema di valori e di princìpi democratici di fronte ad un attacco gravissimo alle Libertà personali. Quando si inizia a sperimentare, sappiamo da dove partiamo ma non dove arriveremo.” Bazovica, v nedeljo svečanost ob 78-letnici ustrelitve junakov prikazala obdobje ilegalnega delovanja v času fašizma. Na glavni nedeljski slovesnosti, katere se navadno udeležuje veliko ljudi (letos bo kot predstavnik oblasti iz Republike Slovenije prišel slovenski minister za zunanje zade- ve, dr. Dimitrij Rupel), bosta kot govornika nastopila zgodovinarka Alessandra Kerse-van (v italijanščini) in duhovnik ter kulturni delavec Dušan Jakomin (v slovenščini). Pri slovesnostih bodo so- delovali pevski zbori, pihalni orkester in drugi. Prireditelji se bodo kot običajno primerno oddolžili spominu usmrčenih tudi v Prešernovem gaju v Kranju, na pokopališču pri sv. Ani v Trstu in z mašo za-dušnico v bazovski cerkvi. /fGh UDINE AZIENDA TERRITORIALE PER L’EDILIZIA RESIDENZIALE DI UDINE 33100 UDINE, via Sacile 15 - Casella postale 224 - TEL. 0432 491111 - FAX 0432 546438 e-mail: info@ ater-udine.it web: www.ater-udine.it RAZPIS ST. 14/2008 ZA DODELITEV STANOVANJ V NAJEM V OBČINAH DREKA, GARMAK, PRAPOTNO, PODBUNIESAC, SV. LIENART, ŠPIETAR, SAUODNJA, SRIEDNJE, TAUARJANA Ustanova ATER iz Vidma objavlja natečaj za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki bojo razpoložljiva na območju občin DREKA, GARMAK, PRAPOTNO, PODBUNIESAC, SV. LIENART, ŠPIETAR, SAUODNJA, SRIEDNJE, TAUARJANA. Stanovanja so dodeljena v najem na nedoločen čas, z izjemo v primeru preklica, razveljavljenja in prestanka, ki jih določa zakon. Najemnino in najemniški odnos bo urejala posebna zakonska disciplina za stavbeno podporo Dežele Furlanije Julijske Krajine (D.Z. št. 6z dne 7. marca 2003 in Odlok Deželnega Predsednika št. 0119/Pres. z dne 13. aprila 2004) in, v kolkor mogoče, splošna pravila, ki urejajo najem nepremičnin za prebivanje. Rok za vložitev prošenj na natečaj zapada v ponedeljek 27, oktobra 2008. Pogoji in način udeležbe ter katerikoli druga uredba, ki se nanaša na natečaj, so nadrobno opisani v Pravilniku, ki je objavljen v nadaljevanju. Obvešča se, da bo dokončna lestvica v veljavi dva leta in bo uporabljena za dodelitev stanovanj, ki so že sedaj razpoložljiva in vseh tistih, ki bi lahko bila razpoložljiva v prihodnosti na zgoraj omenjenem območju. Po zakonu sta Razpis in Pravilnik o natečaju objavljena na Razglasni deski in na spletni strani ustanove ATER 1www.ater-udine.itt. na Razglasni deski zgoraj navedenih občin ter na spletni strani Dežele (www.reaione.tva.it). Za katerikoli informacijo je na razpolago Urad za dodelitev in tajništvo ustanove ATER, ki je odprt v Vidmu po sledečem urniku: ponedeljek 9.30/12.00-15.00/17.00; sreda in petek 9.30/12.00. Na voljo je tudi Urad ustanove ATER v kraju San Giorgio di Nogaro, v ul. Emilia, 38, ki je odprt vsak torek od 15.00 do 17.00 ure in vsak četrtek od 9.00 do 12.00 ure. Kopije razpisa in obrazci, ki so potrebni za udeležbo na natečaj se lahko dobijo v zgoraj navedenih uradih in občinah. LANPMnforma kril II I II ll\/l I I IM PATRIA indipendente è il periodico che l’ANPI pubblica da 57 anni. L’ultimo numero, il 6-7 del 25 luglio 2008, contiene un articolo di Fulvia Alidori sulla questione dei rom dal titolo Si comincia dai piccoli rom e poi... “I bambini, come i poeti, pensano per immagini”, in cui si legge tra l’altro che “...la proposta del Ministro degli Interni Roberto Maroni di schedare i bambini rom è aberrante sotto qualunque aspetto, tanto che non esiste un paese europeo che la adotti, a meno che non si voglia tornare indietro ai “fasti” del regime nazista...”. E inoltre prosegue con un breve excursus sulla storia del popolo zingaro e sul suo contributo alla lotta di liberazione contro il nazifascismo in Italia. Non tutti sanno, ad esempio, che in Friuli anche “...tra gli “zingari” ci sono stati partigiani combattenti. Ecco i nomi dei conosciuti: il rom istriano Aktualno Una indagine linguistica sui nomi dei villaggi, dei luoghi e delle genti dell'alta valle del Chiarò Canalutto / Skrila recimo pred stoletji potekal proces naselitve, je napisal Pavle Merku v spremnem eseju. Lep primer je vas Canalutto - Skrila, kjer že dolgo obdobje govorijo furlansko. A številni mikrotoponimi s tega območja, pravi Puntin, silijo k domnevi, da je bila vas v preteklosti dvojezična, podobno kot Costa -Podgrad, da sta se tu srečala oba jezika in daje bil slovenski prevalentni. To pomeni, da so vsaj do 19. stoletja v družinskem krogu govorili pretežno slovensko, a da so hkrati vsi znali in govorili tudi furlansko. V Ma-žerolah po drugi strani so govorili slovensko in do začetka 20. stoletja so govorili furlansko le tisti moški, ki so imeli stike z ravnino. Maurizio Puntin je v tej raziskavi zbral tudi preimke in pojasnil njihov pomen ter hišna imena, ki dodatno potrjujejo slovenski izvor prebivalcev hribovskega dela občine Tavorjana, kar pa njeni upravitelji še naprej ne priznavajo in zanikajo, kot se je zgodilo pred kratkim na avdicijah paritetnega odbora. Predgovor v knjigo o mikrokozmosu, ki deli in povezuje romanski in slovanski svet je napisal Giorgio Banchig. Pavle Merkuje pa prispeval kratek a zelo jasen in izčrpen eseji z naslovom Jezik v Mažerolah, v katerem predstavlja zgodovino slovenskega jezika na tem območju, ki je zgodovina celotnega obmejnega pasu videnske pokrajine, (jn) (friul.) Cjanalùt, (slov. dial.) Skrila. 1296 “in villa Chanali”7; 1545 praedictos fratres de Canaluto (ASUd, Arch. n. ant., 240); 1612 “Canai, e Reant ; 1671-74 “Commune di Canalutto .. Villa di Canalut.. Drio le Case di Canalut.. in Villa di Chianalut” (GF 137); 1688 “..Huominum Cana-lis siue Canaluti... Huomini di di Canalut... il predetto Commun di Canal1703“... in Villa d Canalut” (GF 162). 1704 “Villae Canaluti”; 1708 “ Commun di Canale e Reant” (Stampa 3, 7,10,11); 1712 esso pouero Commun di Canale siue Canaluto ..” (Stampa 21); 1738 “Villa di Chianaluto” (GF 164); 1751 “Villa di Canal sopra Toriano”; XV1I1 sec. “Canalutto.. giurisdizione degli.. Ill.mi SS.ri .. Fratelli Nicoletti” (GF 138); 1763-1787 “ Canalut” (SMA XVIII 9). Da altri documenti anche “Chianal” (FDR 9). La piccola località, sede dell'antico Comune censuario di Canale8, è ormai da tempo friula-nofona. Ma considerando diversi microtoponimi della zona (per es. Jame, Polizzis, Grobijs, Meliina, Vuadizza ecc.), vien da pensare che in passato sia stata, insieme a Costa / Podgrad, zona mistilingue e d’incontro fra le due culture, con prevalenza di quella slovena9: ciò significa che almeno fino al XIX secolo il dialetto maggiormente usato neH’ambiente familiare doveva essere quello sloveno (anche se misto a termini friulani) ma che era conosciuto e usato da tutti Jezikovna raziskava o imenih krajev v zgornji dolini Rieke Juànac, Una indagine linguistica sui nomi dei villaggi, dei luoghi e delle genti dell’alta valle del Chiarò - Jezikovna raziskava o imenih vasi, krajev in ljudi zgornje doline Rieke. To je zelo zanimiva publikacija, ki je izšla letos poleti v sozaložbi AsTRE edizioni iz Tavorjane in zadruge Most iz Čedada. V njej je raziskovalec Maurizio Puntin obdelal in zbral 400 toponimov (ter vso dokumentacijo za vsakega od njih) iz hribovskega predela občine Tavorjana. Vzel je v pretres vasi Mažeruola - Ma-sarolis, Derjan - Reant, Tamora - Tamoris, Skrila - Canalutto in Podgrad -Costa, torej slovenski del občine. Njegovo natančno in strokovno delo je pomenljivo zato, ker je zbral imena krajev, ki z opuščanjem dela v kmetijstvu žal gredo hitro v pozabo, a tudi zaradi samega obsega raziskave in zato ker gre verjetno za prvo mo- nografsko študijo posvečeno temu območju, ki je z geografskega in jezikovnega zornega kota vezni člen med Nadiškimi in Terskimi dolinami. Tavorjana meji z občinami Speter, Podbonesec, Fojda, Čedad in Mojmag, je mešana občina, kjer se sre- čuj eta slovanski in romanski svet in vsi ti odnosi in prepletanja se jasno odražajo v toponomastiki. Iz toponimov, ki so izraženi v krajevnem govoru (v tem primeru so večkrat dvojni), lahko sestavimo zgodovino nekega kraja, kako je Nov doktor v Gorenji Miersi Patrik Osgnach si è laureato V Gorenji Miersi imamo od 17. julija 2008 novega doktorja. Je Patrik Osgnach. Izvrstno je že diplomiral na višji srednji šoli I.S.I.T. Galileo Galilei v Gorici kot računalniški tehnik in je tudi nadaljeval svojo izobrazbo v tej smeri saj je letos diplomiral v računalništvu (informatiki) tudi na videmski univerzi in to z lepim rezultatom: 103. Diplomsko nalogo (semi- narsko nalogo) je delal pri doktorju Marinu Miculanu, naslov njegovega raziskovalnega dela pa je bil “Un ambiente di sviluppo per bigrafi diretti”. Zanj, za njegovo mamo Valentino Volarič in njegovega očeta Claudia Osgnach je to res veliko zadovoljstvo. Z njimi se veselita tudi obe stari ma- L’Istituto Comprensivo Statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano Državni večstopenjski zavod s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Obvešča, da se bo pouk v dvojezičnem vrtcu, osnovni in nižji srednji šoli v Spetru začel v četrtek 11. septembra. Začetni sestanek s starši bo v ponedeljek, 8. septembra ob 18. uri v jedilnici šole. Informa che le attività didattiche inizieranno giovedì 11 settembre. La riunione iniziale con i genitori avrà luogo lunedì 8 settembre alle ore 18 nei locali della mensa scolastica. mi, tete, strici, sestrične, bratranci, ostali sorodniki, ter prijatelji iz Slovenije in Italije. Patrikova ambicija je študij do specializacije ali magisterija. Iskreno mu čestitamo in želimo, da bi se mu uresničili vsi načrti v prihodnosti. Dal 17 luglio c’è un nuovo dottore a Merso di Sopra, è Patrik Osgnach. Patrik si era brillante-mente diplomato all’I.S.I.T. Galileo Galilei di Gorizia come perito informatico e per l’università aveva scelto sempre la stessa strada, infatti si è laureato in Informatica alla facoltà di Scienze Matematiche, Fisiche e Naturali dell’Università de- gli studi di Udine. Una laurea da 103. La tesi, discussa con il prof. Marino Miculan aveva come scopo la realizzazione di un ambiente di sviluppo per bigrafi diretti. Una bellissima soddisfazione per lui, ma anche per la mamma Valentina Volarič e per il papà Claudio Osgnach. A gioire con il neolaureato ci sono anche le due nonne, gli zii, cugini, parenti ed amici. Ma Patrik non si accontenta di questo e così proseguirà con lo studio per altri due anni per conseguire la specializzazione. Patrik, congratulazioni ed un “in bocca al lupo” per tutti i tuoi progetti futuri. r CORSO DI MEDITAZIONE - SAHAJA YOGA INIZIO: 18 SETTEMBRE 2008 - ORE 20,00 PRESSO L’EX SCUOLA MATERNA DI COSIZZA (SAN LEONARDO) in collaborazione con GSD AUDACE - SAN LEONARDO per informazioni: Stefano - tel. 328.7191111 La partecipazione è gratuita Domenica 7 settembre Matajur, 32. festa della montagna dalla prima pagina Questi i dettagli del programma: Alle ore 8.00 escursione guidata con partenza da Ver-nassino (San Pietro al Nati-sone) sui sentieri del Matajur a cura del CAI Valnati-sone. Alle ore 9.00 corsa non competitiva in montagna Sorzento - Matajur lungo il sentiero CAI 749 organizzata dalla Planinska družina Benečije. Possibilità di escursioni su sentieri recentemente ripristinati, su iniziativa della Comunità montana e delle associazioni alpinistiche locali e perfettamente percorribili. I percorsi consigliabili sono i seguenti: sentiero Mer-sino-Matajur - Sentiero Rif. Pelizzo - Marsinske planine - Matajur - Sentiero Rif.Pe-lizzo - Dom na Matajure -Matajur. I percorsi sono privi di difficoltà alpinistiche, indicati anche per famiglie e bambini, mentre dalla vetta (1641 m.s.l.m.) è possibile ammirare uno spettacolare panorama che spazia fino al mare, alle Dolomiti e alle vicine Alpi Giulie. I rifugi alpini Pelizzo e Dom na Matajure saranno regolarmente aperti a disposizione degli escursionisti. Alle ore 9.30 presso il rifugio Pelizzo si terrà un incontro con l’alpinista Alessandra Canestri e presentazione del programma Orizzonti rosa dalle altissime quote iniziativa promossa in occasione dell’anno dedicato alle donne in montagna ed organizzata dalla Sezione CAI monte Nero di Cividale. Alle ore 10.30 partenza da Ponte S. Quirino della gara ciclistica San Pietro al Nati-sone - monte Matajur. La tradizionale gara ciclistica, con partenza dallo stabilimento Gubane Giuditta Teresa di Ponte S.Quirino, è stata intitolata in ricordo di Marino Jussig, figura di spicco dello sport locale. Alle ore 12.00 in vetta presso la chiesetta al Redentore è prevista la Santa Messa solenne cantata ed officiata da Don Natalino Zua-nella. Nell’ambito della cerimonia è prevista anche l’inaugurazione e benedizione dei lavori di ristrutturazione della chiesetta dedicata a Cristo Redentore realizzati con il determinante contributo finanziario della Fondazione CRUP, sempre attenta e sensibile a salvaguardare i beni storici e culturali della nostra regione, al quale si è affiancato l’intervento della Comunità montana. Il pomeriggio è dedicato ad un ricco programma culturale e folkloristico con la partecipazione della banda musicale Pihalni orkester Goriška Brda che con il suo ricco repertorio musicale allieterà il pomeriggio. Quindi gli organizzatori invitano tutti a salire sul Matajur per trascorrere una bella giornata di sport, allegria e cultura in un ambiente straordinario. Četrtek, 4. septembra 2008 Da Dughe al monte Olimpo, oltre 2mila km in bicicletta Un nuovo viaggio sui pedali per Moreno Dugaro - Rusacu E’ rimasto fermo per un paio di anni, senza bicicletta. Il suo ultimo viaggio era stato a Montecarlo, tre estati fa. Poi ha deciso: “Avevo bisogno di stare un po’ solo.” Così è nata l’idea di ripartire, in un viaggio che Moreno Dugaro - Rusacu ha compiuto da Dughe all’Olimpo greco in poco più di due settimane, dal 3 al 20 agosto. Oltre 2mila chilometri in bicicletta. “Questa volta sono partito senza allenamento, volevo capire se la condizione fisica la puoi ottenere pedalando, e infatti i primi due, tre giorni sono stati ‘grigi’. Partito da Dughe, ho raggiunto Molinvecchio e sono passato in Slovenia arrivando a Kanal ob Soči. La prima tappa l’ho conclusa a Po- stojna, dove sono stato trattato davvero con i guanti. Nei giorni successivi, in Croazia, ho raggiunto la fa- scia litorale passando per Ri-jeka. Sono passato per il Quarnero, per la costa della Dalmazia e per un pezzo di costa in Bosnia Erzegovina, per arrivare in Albania, dove mi sono fermato tre giorni. Me la sono cavata bene, spesso perché riuscivo a comunicare con le persone parlando ‘po našim’. Ho attraversato due terzi di Albania, facendo 180 chilometri in un solo giorno, con un gran caldo e automobilisti maleducati. Per entrare in Grecia ho fatto una tappa da anteguerra, la strada era distrutta, piena di buche. In un negozio mi è stata persino negata dell’acqua dal rubinetto, per contrasto però ho poi incontrato due camperi-sti albanesi che me l’hanno regalata. Sono entrato in Grecia in anticipo sulla tabella di marcia, ho puntato verso le roc- ce di Meteora, mi sono fermato a Larisa e quindi ho raggiunto l’Olimpo, la montagna di Zeus, che è più sug- gestione che altro, visto che mi è capitato di fare salite ben peggiori. Quindi sono tornato a Larisa per dirigermi verso Patrasso passando attraverso il ‘granaio’ della Grecia, vari passi e la zona mineraria. Ho sfiorato le Termopili, che non sono riuscito a vedere. Il ritorno è stato in traghetto, fino a Venezia. Una bella esperienza, che mi ha fatto comprendere che i Balcani non hanno nulla di particolarmente pericoloso. Dovrò solo fare un appunto a chi ha redatto le carte geografiche, che non erano proprio precise. E un’ultima cosa, questo scrivetelo: avrei voluto con me il mio compagno di altri viaggi, Gianni Bledig.” (m.o.) Auxévaq Kaiàpaq • Katara Pass « fea 1690 Sri * V nedeljo, 7. septembra že 23. Soška regata V prostorih goriške občine so v torek, 2. septembra predstavili letošnjo, že 23. Soško regato, kajakaški spust po Soči od Solkana do Podgore, ki bo v nedeljo, 7. septembra s startom ob 11. uri. Med predstavitvijo je predsednik ZSŠDI Jure Ku-fersin s posebnim poudarkom ocenil pomembnost rekreacijskih prireditev, kot je lahko regata. Soški spust sicer nima več čezmejne vloge, ki jo je imel pred leti, lahko pa postane odlična spodbuda za razvoj turističnih in športnih dejavnosti, za kar pa so potrebna namenska finančna sredstva, je še povedal Ku-fersin. Potek regate sta predstavila predstavnika kajakaških klubov Šileč in Soške elek- trarne Bojan Makuc in Albin Spacal. Start regate bo pri kajak klubu SE (žogica). Prijave so možne na dan regate in sicer 2 uri pred štartom v kajak klubu. Vpisnina je 12 evrov. Cilj regate jev Podgori na italijanski strani, dolžina proge je približno 8 km, težavnostna stopnja od 1 do 3. V primeru slabega vremena se start preloži za 1 uro. Vsi udeleženci regate vozijo na lastno odgovor- nost, čolni morajo biti nepotopljivi, udeleženci morajo na sebi imeti rešilne jopiče. Prijave sprejema organizator 2 uri pred štartom. Na koncu regate dobijo vsi udeleženci toplo malico, nagrade in spominske majice. Prireditev prirejata kluba Šileč in Soške elektrarne. Rrogozhine Tirane Rinas Aktualno Pet let po katastrofalni ujmi je škof Brollo v nedeljo ponovno posvetil cerkev Prejšnjo nedeljo so se v Ukvah ponovno oglasili zvonovi s prve strani župnik Mario Gariup, ki je Pomembna je bila ta- in v Sloveniji, a tudi ka- Javno zahvalo vsem, ki so skupno z županom Alek- kojšnja solidarnostna po- snejša materialna pomoč, v minulih letih prispevali k sandrom Omanom vodil moč, ki je prišla iz vseh so- Država in dežela Furlanija ohnovi, je izrekel domači svečanost. sednjih krajev na Koroškem Julijska Krajina, kot je po- vedal župan Oman, sta namenili prizadetemu območju 350 milijonov evrov, od teh je 160 milijonov šlo v občino Naborjet oz. Ukve. Obnovo zvonika pa so s Predstavniki cerkvenih in krajevnih oblasti ter veliko število ljudi v nedeljo v Ukvah ob vrnitvi svojemu namenu zvonika in ponovni posvetitvi cerkve (Foto A.C.). Zgoraj poškodovana cerkev brez zvonika pred obnovo svojim prispevkom omogočili Italijanska škofovska konferenca, Dežela Furlanija Julijska Krajina, država, sklad CRUP, Caritas ter deželi Veneto in Tridentinsko Gornje Poadižje. Med prisotnimi je bil tudi odbornik dežele Veneto, ki je sama prispevala milijon evrov, Vendemiano Sartor, ni pa bilo nobenega predstavnika deželne uprave FJK. Dela za obnovo zvonika so trajala 2 leti in bila izvedena pod strogim očesom zavoda za spomeniško varstvo, zato, da so se ohranile prvotne zgodovinske in arhitekturne značilnosti objekta. Rešitev zgodovinskega spomina naborjetske skupnosti je po mnenju župana Omana rezultat solidarnosti, širokogrudnosti, potrpežljivosti in sodelovanja mnogih posameznikov. s prve strani Januarja lani je bila ustavnovna seja Sveta za Slovence v zamejstvu pri predsedstvu slovenske vlade. V torek 2. septembra, tik pred koncem zakonodajne dobe, je bil drugi sestanek sveta, ki ga je vodil predsednik vlade Janez Janša, udeležili pa so se ga tudi nekateri ministri, ki so poročali o opravljenem delu v delovnih skupinah za jezik, kulturo in šolstvo, gospodarstvo in statusna vprašanj a ter državni sekretar Zorko Pelikan. V letošnjem letu so dokončno odpadle administrativne meje med Slovenijo, Avstrijo, Italijo in Madžarsko, kar je pripomoglo tudi k združitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora je bilo izhodišče razmišljanja predsednika Janeza Janše . “Verjetno se danes niti ne zavedamo vseh novih priložnosti, ki so jih odprave evropskih meja prinesle za slovenski narod” je dejal in se zavzel za to, da bi te priložnosti čim-bolje izkoristili. “Zato smo se sklenili organizirati tudi dolgoročno v smislu načrtovanja, tako da v okviru Sveta poteka izdelava nabora projektov, kijih bomo uresničevali do leta 2013 in v katerega različne zamejske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav predlagajo oziroma dajejo svoje predloge,” je poudaril predsednik vlade. Želja o-menjenega nabora projektov je, po njegovih besedah, da bi se okrepila material- na, pa tudi siceršnja podlago za delo Slovencev v zamejstvu - za ohranjanje in krepitev slovenstva in za nadaljevanje pozitivnih trendov, ki jih beležimo v zadnjem času. V svetu so predstavniki slovenskih manjšin v Italiji (Rudi Pavšič in Iole Namor za SKGZ, Drago Štoka za SSO in Damjan Terpin za stranko Slovenske skupnosti), Avstriji (Koroška in Štajerska), na Madžarskem in Hrvaškem. V izjavi za medije po srečanju se je tudi predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pavšič zavzel za to, da bi konkretneje zarisali načrte za oživitev odnosov med Slovenijo in manjšinami v naslednjem obdobju. “Predvsem bi morali okrepiti obmejno sodelovanje - je dejal Pavšič - in si prizadevati za dobrososedske odnose. Le-ti pa ne morejo biti dobri, če se manjšinska vprašanja ne rešujejo pozitivno”. Le v torek je bilo v lju- venskih šolah v Italiji v okviru varčevalnih ukrepov italijanske vlade ter za uskladitev sredstev, ki jih slovenska manjšina od Italije prejema za svoje kulturne dejavnosti, z inflacijo. Sogovornike bo tudi opozoril na nujnost, da predsednik Dežele Furlanije Julijske Krajine Renzo Tondo podpiše odlok o uveljavljanju vidne dvojezičnosti na ozemlju, kjer živi manjšina, ter na nesprejemljivost predloga, da bi s posebnimi ukrepi ločili manjšino v Videmski pokrajini od manjšine, ki živi na Tržaškem in Goriškem. Minister Dimitrij Rupel je gostom tudi potrdil, da mu je italijanski zunanji minister Frattini sporočil, da italijanska vlada zagotavlja, da se finančna sredstva za Primorski dnevnik ne bodo zmanjšala. Minister je pred obiskom v Rimu sprejel tudi delegacijo italijanske skupnosti v Sloveniji. Skrb za slovenske manjšine Predsednik slovenske vlade Janez Janša s predstavniki slovenskih manjšin v sosednjh državah, ki so člani Sveta za Slovence v zamejstvu pri Predsedstvu vlade SKGZ in SSO Pavšič in Štoka ter deželna svetovalca Gabrovec in Kocijančič. Minister Rupel je zagotovil, da bo na srečanju z italijansko stranjo v ospredje postavil vprašanja v zvezi z napovedanim zmanjševanjem števila učiteljev in pomožnega osebja na slo- bljani drugo pomembno politično srečanje, na katerem je bila manjšinska problematika v ospredju, tokrat je bila v središču pozornosti slovenska manjšina v FJK. Prihodnji ponedeljek bo v Rimu sestanek skupnega odbora ministrov Slovenije in Italije, ki ga vodita zu- nanja ministra Dimitrij Rupel in Franco Frattini. “Dobra praksa je, da se pred takim srečanjem predstavniki Slovenije posvetujejo z zastopniki manjšin”, je dejal minister Rupel, kije sprejel slovensko delegacijo, v kateri so bili senatorka Tamara Blažina, presednika Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin v šestih sklopih, od oktobra do aprila v Ljubljani Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je objavil razpis začetnega seminarja za vo-dj e odraslih folklornih skupin. Namenjen je vodjem folklornih skupin. Program seminarja zajema nekaj teoretičnih vsebin, poudarek pa je namenjen praktičnemu spoznavanju slovenske plesne, pevske idr. dediščine. Osnovne teme so sledeče: praktično učenje plesov, metodika učenja ljudskega plesa, oris ljud- skega plesa na Slovenskem in njegove vloge v nekdanjem in današnjem načinu življ enj a, postavlj anj e ljud- skega plesa na oder, slovenska ljudska inštrumen-talna in vokalna glasba, oblačilna kultura kmečkega prebivalstva in vloga folklornih skupin v sodobnosti. Seminar bo potekal v Ljubljani na Osnovni šoli Livada v šestih sklopih. Predvideni termini so: 25., 26. oktober, 22., 23. november, 13., 14. december 2008; 17., 18. januar, 14., 15. februar, 14., 15. marec, 18. april 2009. Okvirni urnik: sobota od 9.00 do 13.00 in od 14.30 do 19.00; nedelja od 9.00 do 13.00. Info: 0432 731386 o Četrtek, 4. septembra 2008 Zadnjo nediejo vošta s Planinsko družino Benečije Ruomanje do liepe cierkve sv. Floriana v Illegio Par nogah do kakega svetišča tle par nas al kje tle blizu. Tudi tuole je vsako lieto v programu Planinske družine Benečije. Lietos so bli pomislili iti v Illegio. Se kar dobarščna skupina se je diela na pot že v petak 29. za se srečat v nediejo 31. v teli vasi kupe s tistimi, ki bi bli paršli gor pa z avtom... Tisti z avtom so paršli, tisti par nogah pa ne, a ne zavojo, ki jim je parmanj-kala muoč al kuraža, pač pa zak jih je slava ura ustavla na Stolu. V nediejo pa je bluo vseglih lepuo zak tisti, ki so se gore uša-fal so vidli kakuo diela an malin na uodo, ki so ga pru lepuo postrojih Vidli so tudi Pieve di San Floriano. Kupe z njim je biu an vodič (guida), ki jim je lepuo poviedu zgodovino, štorjo tele cierkve an vasi. 922 Pren séj trawò, jo pròce posjččen. 928 3-jàla nà-éeéà: magari mjéla facòw ljép, židju». 3-jàlanà -čečd, db mjéla neyà* bycbyà *pwóba, je-ràda-mjét. 924 jToniiy! bjdž-damii, ta* màt ddfcala. 925 Toi\ bit dobrò boyàt, à na - raóren btt, aiy moren djélat. 92G Màmo màio xòst py - nàs, morbino delèé xodit, iti po-vàjb (po-vàje). 927 MAlne smó-jbx-mjèl tri, ma jbx-njémamo; morbmo nosit delèò u-màlen. 928 Tàla njéma zobè, an mlàda a. 3-uteklà, je-j-blwò Spòt: 929 à - tlSéàla - kùpe usta. An yóre nà-éeèà ma puno-rokó prstanu. Tóre tàla j jézna, kb pràvimo. 930 Tù-ni-xì§ jbx-àsédan pwóbu, a nimy se-kréyajo, àn prez* maj - ne »žene, prez* obédne *ženč. 031 Tù-ni-xìS so tri-òeòè, àn tu* obéniip Skàfo njé wadé. 932 Dóle tista jé-povjédat, ma jo- a -Spòt. ^Ki-a? 033 Nà - čečd a - blà - zubila éeréwje, an tudi - té jbx - è - uSàfala. 934 Tà - py - devìc - Mari mólijo. 935 Smo-šli no-debélo-òro xodà dòw-óidàde; so-zwanìl no-òro noji, sraó - pySU dòw - Óidàt. 93G 3 dnà, k s8-žšn, àn ge-pwóp se-piše Xybàt an TàkuS, an jima sóst- 9 - dwùjst pystu. 937 Pràvlta-mo Š5. Mórb povjédat po - možSrsko. Mòre povjédat, ma ya - a - àpòt, peyà ya - a - Spòt. 938 So-Slé-damù, so - šlč dojit otrokà; j6Če domà otròk. 939 Tla - tàla ma - dàt* kràwan *pit, via jé - radà poSluSàt. 940 Zdéle yrésta dwà, dàn yospwót àn dwà pi.sà. 941 jNùnac! uà - bnxà ma-3 - oklàla. 942 3tykràt ma* inàt *ostriyla yoló - yolò. 943 3nkràt ma - blà - oklàla na - iiš. 944 Ankràt dàm - pastir a - bìw - oklii nò - čeč6, kb sa - a - blà - ože- nila. 945 Snkràt sa-a-blà-oženila nikina éeéà (nà-épéà), a-mjéla neyà ralàdeya 'inožk. 946 3nkràt nib-sà» uoyà »zorila; àiy a - šil* ynwój *wòn, k sà predyla. 947 3-jàla: pi-se-zòr noyà. 948 Flix-kàr-jbtà povjédita-mò, wsè napiše. 949 Njéma kàdà, njéma càjta. 950 Òn-znà inino rccì. 951 cist-iipaii, di', so Stufi» tbkij twóle pisàt wis-dàn. Vado a tagliare l’erba, ma farò presto. Una ragazza ha detto: “Magari avessi un bel fazzoletto di seta.” Un’altra ha detto che aveva un ragazzo forte, che desidera un ragazzo in gamba, Tonino, vai a casa che la mamma ti chiama! Vorrei essere molto ricco e non posso esserlo e devo lavorare. Abbiamo poco bosco qui e dobbiamo andare lontano a cercare la legna fine per accendere il fuoco. Avevamo tre mulini, ora non funzionano più e dobbiamo portare a macinare il grano lontano, altrove. Questa non ha denti ed è giovane: è scappata, aveva vergogna. Teneva strette le labbra. Qui sopra una ragazza ha le dita piene di anelli ed è adirata perché lo diciamo. Una ragazza ha perso le scarpe ma le ha ritrovate. Vicino alla Madonna, pregano. Ci abbiamo messo una buona ora per arrivare a Cividale: suonava un’ora di notte quando siamo arrivati. C’è una che si sposa e il suo fidanzato si chiama Hrbat Ja-kuš ed ha ventisei dita. Raccontategli ancora. Deve raccontare “po možersko”. Può raccontare ma si vergogna, gli è vergogna. Sono andate a casa ad allattare il bambino, piange a casa il bambino. Questo qua deve dare da bere alle mucche, ma ha piacere di ascoltare. Ora arrivano due, un signore e due cani. Signore, una pulce mi ha beccata. Una volta mia madre ha tosato un bue. Un pastore ha morsicato una ragazza che si era sposata. Si era sposata una giovane e aveva preso un giovane marito. Mi si è gonfiata una gamba e si è aperta una fistola. Ha detto: - Mi si brucierà la gamba (tanto è infiammata). Raccontategh pure ciò che volete che egb scriverà tutto. Non ha tempo... non ha tempo. Egli sa molte cose. Io credo che si sia stancato a scrivere tanto, tutto il giorno. (traduzione Bruna Balloch) L’incantevole notte di S. Lorenzo vissuta a Berda Festeggiare la notte di S. Lorenzo a Berda di Prepot-to (Budaže nel dialetto sloveno locale) in attesa delle stelle cadenti è veramente un momento di rara suggestione e di autentica poesia. E’ avvenuto sabato 9 agosto, in una serata di eventi semplici ed allo stesso tempo ricchi per il loro significato di fede e tradizione popolare. Berda: un paesino minuscolo che ti fa pensare ad un presepe, abbarbicato su un dosso roccioso a strapiombo di un canalone e circondato da boschi e pinete. Le case curate e ordinate a ridosso di una ripida e stretta stradina, i balconi fioriti e straripanti di gelsomini, gerani e piante d’ogni genere che innondano l’aria con il loro delicato profumo e, sotto il poggiolo centrale e un po’ più spazioso degli altri, ecco un altare debitamente allesti- to per l’occasione e su un soppralzo e bene in vista la nuova splendente statua di S. Lorenzo con la sua veste rossa e la graticola in mano, simbolo del suo martirio. Verrà inaugurata tra poco, all’inizio della messa celebrata da padre Tarcisio e sulla quale posano delicatamente le mani le sue madrine Iolanda, Edda e la piccola Valentina. Una cerimonia semplice e toccante. Conclusa la parte spirituale con l’ultimo canto dedicato alla Vergine dall’improvvisato e volenteroso coro, ecco spuntare tavole imbandite e invitanti piatti colmi d’ogni ben di Dio e profumate pizze cotte al forno lì per lì per un sostegno corporale, allietato dal suono di una fisarmonica fino a notte inoltrata e dal suo eco rimandato allegramente di roccia in roccia. (Rosita) v Sport Valnatisone: Balus, Quer-cioli (1. st. Iuretig), Petrus-si, Cendou, Chiabai, Pelliz-zari, Beuzer, Crast (1. st. Gazzino), Russo (10. st. Cli-naz), Gabriele Miano, Michele Miano (39. Cencig). Torreanese: Velliscig, Coderò, Basso, Petruzzi, Ma-gnis, Mulloni, Mansutti, Luca Bolzicco (1. st. Orgnac-co), Fabio Bolzicco ( 18. st. Visentini), Paluzzano, Pellegrino. Arbitro: Alberto Beltrame. San Pietro al Natisone, 31 agosto - Una buona prova quella offerta dalla Val- Valnatisone, basta un tempo per domare la Torreanese VALNATISONE - TORREANESE 4-0 Il gol di Michele Miano natisone nella prima gara eliminatoria del girone F di Coppa Regione, prova che ha permesso un successo netto nei confronti della Torreanese. La formazione guidata da Ezio Castagnaviz ha regolato gli avversari già nella prima frazione di gioco, passando in vantaggio al 9’ grazie ad un calcio di punizione di Gabriele Miano. Il raddoppio è giunto al 19’ sempre ad opera di Gabriele Miano che ha trasformato un calcio di rigore. La terza segnatura, al 25’, porta la firma di Michele Miano che da due passi ha infilato nella porta sguarnita il pallone servito dal fratello Gabriele. Al 41’ un eurogol di Francesco Cendou ha concluso la sequenza delle segnature. Nella ripresa, complice anche la serie dei cambi su entrambe i fronti, il gioco è calato di ritmo, con la Valnatisone che ha controllato la gara senza problemi. Domenica 7 settembre la squadra del presidente Andrea Specogna sarà impegnata nel secondo turno eli-minatorio a Cassacco contro una squadra sconfitta nella prima uscita dalla Reanese, mentre la Torreanese giocherà a Reana del Rojale. (p.c.) I risultati dei valligiani nella quarta prova Trofeo Gortani, a Pontebba exploit di Fabio lussa Domenica 24 agosto si è disputata a Pontebba la quarta prova del trofeo Gortani di corsa in montagna. Alla manifestazione hanno preso parte anche le società del Gs Natisone di Cividale e il Gsa Pulfero. Questi i risultati ottenuti nelle rispettive categorie dai validi podisti. EF: terza Francesca Ga-riup, nona Federica Iuri; EM: primo Michael Gubana (Gsa Pulfero), ottavo Giovanni Maria Cittaro, decimo Massimiliano Equitani; RI: sesto Alan Pizzoni, settimo Vittorio Costaperaria, ottavo Marco Iuri; CE: quarta Rona Mucig; CI: secondo Gabriele Gariup, terzo Ruben Del Zotto; AI: primo Fabio lussa, sesto Emanuele Mia-ni; JM: secondo Alberto Catania, terzo Lorenzo Paussa; SF: terza Erika Domeniš (Gsa Pulfero); AFA: quinta Michela Ara, sesta Francesca Relativo, ottava Sonja Qualla; AFB: seconda Oriana Drosghig, terza Gabriella Rodante, sesta Gabriella Golles; SM: terzo Amedeo Sturam (Gsa Pulfero); AMA: ventitreesimo Nadir Causerò; AMB: secondo Michele Oballa (Carniatletica), ottavo Stefano Del Zotto (Gsa Pulfero), diciannovesimo Gariup Marino, ventesimo Stefano Paussa, ventunesimo Beniamino lussa, ventiquattresimo Gianni Iuri, venticinquesimo Giorgio Iuri, ventottesimo Mario lussa; VMA: quattordicesimo Antonino Corredig. Questa la classifica a squadre: 1) Aldo Moro Pa-luzza (437), 2) Carniatletica (418), 3) G.S. Natisone Civi- dale; 11) Gsa Pulfero. Trofeo Gianni Mirai 1) G.S. Natisone Cividale (157), 11) Gsa Pulfero (40). Trofeo Portatrici Carniche 1) Carniatletica (192), 2) G.S. Natisone Cividale (156), 16) Gsa Pulfero (11). Trofeo S. Gortani Michael Gubana del Gsa Pulfero in azione 1) Aldo Moro Paluzza (275), 7) G.S. Natisone Cividale (62), 12) Gsa Pulfero (39). Il prossimo appuntamento con il trofeo Gortani è ad Ovaro per la quarta prova prevista per sabato 6 settembre. Nella corsa a staffetta impegnati anche atleti di Gs Natisone e Tremendi Run Palio di San Donato: che spettacolo! La sfida fra i borghi di Cividale nelle gare di corsa a staffetta, tiro con arco e balestra, ha riscosso un notevole interesse da parte di cittadini e turisti nonostante le avverse condizioni atmosferiche di sabato sera. La bella giornata di domenica 24 agosto ha richiamato nelle vie della città circa 40mila persone. Mai come in questa occasione la corsa pedestre è stata così combattuta e... veloce. Ben dieci corridori su venti hanno realizzato un tempo più basso del migliore del 2007 (Nardini Raffaele, 7’31” sui durissimi 2300 metri, da corrersi con abito medievale e “scar-pets”). Borgo Brossana, Borgo di Ponte, Borgo Duomo, Borgo San Domenico e Borgo San Pietro hanno veramente schierato i loro quattro più agguerriti atleti, fra cui figuravano dieci iscritti al G.S. Natisone e tre ai Tremendi Run di Purgessimo, e un pronostico attendibile sul risultato finale della corsa sarebbe stato impossibile. Al termine della prima frazione addirittura quattro borghi sono giunti nel misero spazio di altrettanti secondi (la volata vincente è stata di Guido Scaini per Borgo S. Domenico), e solo all’inizio della seconda è iniziata la vera selezione, attuata da Marco Niemiz. L’ex Gsa Pulfero ha portato Borgo Brossana in testa ed ha consegnato al fratello Omar un vantaggio di 13” su Borgo S. Domenico e di 15” su Borgo San Pietro. Situazione invariata al termine della penultima frazione, poi l’incredibile impresa di Fabio lussa, che ha portato il record del percorso ad un fantascientifico 6’49” (media di 2’58”!!!) prendendosi il lusso di raggiungere e staccare Michele Maion (Borgo S. Domenico) e portando Borgo San Pietro alla seconda vittoria consecutiva nella staffetta. Alle sue spalle Maion è giunto secondo con un 7’13” che è stato comunque il secondo miglior crono. A seguire nel- l’ordine Borgo Brossana, Borgo Duomo e Borgo di Ponte. Grazie a questa affermazione e ad un’ottima prova nell’arco e nella balestra, San Pietro ha poi conquistato l’intero Palio di San Donato e lo ha riportato nella propria chiesa dopo averlo già fatto nel 2001, nel 2006 e nel 2007. Nell’albo d’oro restano le due vittorie per Borgo di Ponte e Brossana ed una per Borgo Duomo. (Lorenzo Paussa) Un’immagine del Palio di San Donato Dora Ciccone protagonista aPieris Domenica 24 agosto le giovani atlete della ciclistica Pieris-Team Isonzo erano impegnate nella Festa dello Sport organizzata a Pieris. La loro presenza tra i partenti del Trofeo Elettro Market è stata salutata con entusiasmo dal pubblico locale anche per la presenza della campionessa italiana e regionale Esordienti 1° anno, Dora Ciccone, e della campionessa regionale Allieve Beatrice Bartelloni che, assieme alle compagne di squadra Jasmin Laurenčič, Natalia Ciccone, Sonja Ferjani e Sara Bergamasco hanno contribuito a valorizzare la gara di Pieris, svoltasi sul tradizionale circuito ripetuto per tre volte per complessivi 40.5 km. Alla prova hanno preso il via una settantina di Esordienti (1° e 2° anno) provenienti anche dal Veneto e dalla Slovenia. Già al secondo passaggio, in occasione del traguardo volante, Dora Ciccone si è messa in mostra conquistando il terzo posto. Le volata finale, con il gruppo compatto sul lunghissimo viale d’arrivo dopo che erano stati rintuzzati i numerosi tentativi di fuga, ha visto l’affermazione del-l’isontino Simone Milani davanti al compagno di squadra Damiano Pecorari ed al cividalese Silvio Scarbolo. Dora Ciccone, che ha gareggiato nella sua sgargiante divisa tricolore, è riuscita a classificarsi al settimo posto assoluto aggiudicandosi così la gara degli Esordienti del primo anno. Al termine delle premiazioni, nell’ambito della Festa dello Sport, il direttivo del Team Isonzo Ciclistica Pieris, assieme al Comitato Provinciale della FCI di Gorizia con il suo presidente Renato Bagolin, con la presenza del presidente regionale Fioritto, hanno voluto omaggiare le ragazze ed i campioni regionali del Team Isonzo e dare un pubblico, caloroso e significativo riconoscimento di gratitudine a Dora Ciccone che a Mondo-vì a riportato in regione, dopo molti anni, un titolo tricolore su strada. 10 novi matajur Četrtek, 4. septembra 2008 V Sport Sono veramente in gamba i due giocatori delle valli che battono le corsie di bocce del Tri veneto. Si tratta di Paolo Osgnach di Clenia e Luigino Juretig di Vernassino che negli ultimi tre anni sono passati dalla categoria ”D” alla ”B”. La scorsa settimana, con la vittoria ottenuta nella gara di Moimacco, il duo è passato in testa alla Coppa Regione della loro categoria. Questa la classifica attuale provvisoria delle alte sfere nella categoria B: Paolo Osgnach e Luigino Bocce, Osgnach e Juretig in testa alla Coppa Regione Juretig 28; Basso 26; Borto-lussi 23; Sartorl8; Zurini 16; Castellan e Caporale 15; Biasi 14; Agnolin 13. I due “balinarji” nel corso dell’attuale stagione hanno ottenuto dei prestigiosi risultati: quinto posto su 58 coppie a San Giorgio della Richinvelda; primo posto su 57 coppie a Fiumicello; quinto posto su 47 coppie a Ci-vidale; primo posto su 53 coppie a Villaraspa; primo posto su 45 coppie a Turria-co; primo posto in terna con Gianni Beltrame nella gara triveneta a Moimacco. Inoltre da segnalare la grande prestazione di Luigino Juretig che si è classificato al primo posto nel campionato regionale individuale. Luigino grazie a questo exploit ha acquisito il diritto di partecipare ai campionati italiani individuali a Cuneo, dove è stato costret- A Podpolizza di Pulfero anche un triangolare Tomeo “I mulazi”, Postacco supera Mersino e festeggia Sabato 2 e domenica 3 agosto, nell’ambito dei tradizionali festeggiamenti sul Natiso-ne a Podpolizza di Pulfero, si sono disputati due tornei di calcetto per ragazzi. Juretig e Osgnach, secondo e terzo da destra, vincitori a Moimacco to a tornare a casa dopo il secondo turno eliminatorio. Gli ottimi risultati otte- nuti fino ad oggi permetteranno sicuramente a Paolo Osgnach e Luigino Juretig, nella prossima stagione, di cimentarsi nella massima categoria bocciofila. .tHATT&#'4 ^4 pos'fi iCTtuT' Sabato 2 si è disputato il triangolare riservato ai ragazzi nati nelle annate 1992/93. La formazione del Buoh pomaj si è aggiudicata la manifestazione avendo la meglio nei confronti del Milan e de I duri. Miglior marcatore del torneo è risultato Matteo Fellettig per le sue doti tecniche e per la genialità. Domenica 3 si è giocata la seconda edizione del torneo “I mulazi” con le squadre del Mersino, Vernasso, Moi- macco, Pulfero, Postacco e Tofful’s team. La vittoria è andata al Postacco che in finale ha superato il Mersino, che per il secondo anno consecutivo non è riuscito a cogliere il successo nella finale. Come migliore portiere è stato premiato Alessandro Gosgnach del Mersino. Al terzo posto si è classificato il Moimacco, che ha superato la Tofful’s team. Biagio Capizzi, estroso e valido atleta di Moimacco, ha ricevuto il premio di mi- gliore cannoniere della manifestazione. Hanno ricevuto riconoscimenti la formazione di Vernasso per la super sportività e simpatia nonostante sia stata la squadra più giovane, il giocatore più giovane del torneo Lorenzo Bi-sceglia di Pulfero. Ad Emanuele Manzini di Pulfero invece è toccato il titolo quale ragazzo più “vivace” dell’intera manifestazione. Un grazie degli organizzatori a Marco e Luana per le loro ottime direzioni del- Le squadre del Postacco e del Vernasso, protagoniste del torneo “I mulazi” I Buoh pomaj che hanno primeggiato ne! triangolare di Podpolizza le gare, al pubblico sempre alle ditte e persone che han- numerosissimo ed entusia- no contribuito alla riuscita sta, ma in particolar modo di questa manifestazione: Bar da Giuly, Parajso Pub, Pizzeria da Luciano, Bar da Pino, Pizzeria le Valli, Eno-valli, Petrizzo gomme, Paradiso dei golosi, Adi impianti per tutti, Banca di Man-zano, Taverna Longobarda, Impresa Specogna, Impresa Isef, Motorvalli, Reai Pulfero, Sos Putiferio, Gianan-drea Blasutig, Anna lussa, Tap, Gianfranco, Mayer, Lupo, Max, Giorgio, Libe, Fausto, Mario, Marco, Igor, famiglia Manzini, Claudio, lo Zio, Jacopo, Luca B., Stefania, Miriam, Marianna, Luana, la Pro loco di Pulfero. Questo giorno di festa per i ragazzini non sarebbe stato possibile organizzarlo senza il loro prezioso contributo. (R. C.) SPORT PO SLOVENSKO Sabato 6 settembre ad Azzida appuntamento con la Crono Baby Il G.S. Azzida Valli del Natisone organizza per sabato 6 settembre la 13. “Crono Baby Valli del Natisone“, ventesima prova del trofeo Friulbike 2008. La manifestazione si svolgerà sul circuito “La Mot” situato sotto l’abitato di Azzida, con inizio alle ore 15. La gara è riservata ai soli ragazzi e ragazze dai sei ai quattordici anni d’eta. Il costo di iscrizione è fissato in 3 euro, obbligo del casco per tutti i concorrenti. Tre le categorie al via: Prima categoria dai sei agli otto anni, Seconda categoria dai nove agli undici anni e Terza categoria dai dodici ai quattordici anni. Tutti i concorrenti saranno premiati con gadget. Inoltre sono stati messi in palio i premi della Ermetic Serramenti, Comune di San Pietro al Natisone, Comunità Montana Valli del Natisone, Coppa Memorial Gianpiero Lesizza (giro sprint per la Seconda categoria), Trofeo biennale memorial Romeo Venturini (riservato alla Prima categoria). Al termine della manifestazione rinfresco per tutti e premiazioni presso la canonica di Azzida, a seguire estrazione della lotte- Premiazione della Crono baby di Azzida in un’immagine d’archivio ria con premi offerti dalle ditte Bicisport di Cividale e R.W. Bikes di San Pietro al Natisone e Fioritto di Faedis. Per ulteriori informazioni telefonare nelle ore serali ai seguenti recapiti: 339.7799447, 333.4002636, 348.6105032. AVTOGOL zadetek 60U © Moto -38 Kronaka Buon compleanno, Marco e Ilaria! Il 26 luglio Marco e Ilaria Oviszach di Postacco hanno compiuto un anno. E’ stato sicuramente un anno impegnativo per tutti. In molti, fermandoci per strada, ci dicono: “... due gemelli! Che bello! Ma quanto lavoro! ...” E’ vero, non possiamo negarlo. Ma la parola gemelli non è solo sinonimo di fatica. Sì, ci sono doppi pannolini da cambiare, doppio il bucato da lavare, doppi sono i raffreddori, doppi i pianti... ma quattro le manine che si tendono verso di te, quattro gli occhi pieni d’amore che ti guardano, doppi i sorrisi, doppi gli ab- bracci, doppie le coccole e i baci. E per questa meraviglia vale la pena di lavorare il doppio. Buon compleanno Marco e Ilaria! A questi auguri particolari e belli per Marco e Ilaria aggiungiamo anche i nostri non dimenticandoci di scrivere che il papà e la mamma sono Andrea Oviszach e Gianna Bonassi, i nonni paterni Vittorino (Vi-torin per tutti quelli che lo conoscono) e Norma Cerne-tig - Šmonova di Cernetig, i nonni materni Eliseo e Silvana, e poi ci sono gli zii, le zie, i cugini... e tanti amici! SOVODNJE Matajur / Mašera Imamo puobčja! Vesela novica se hitro arz-glasi, an so bli že vsi veseli v vasi, kar so zviedel, de ad-na mlada družina sejimpar-lože. Seda v teh mladi družini seje rodiu an puobič! Se kliče Dominik, njega tata je Simone Gorenszach iz Mata-jura, mama je pa Polona an je taz Livka paršla za nevie-sto tle h nam! Z rojstvom Dominika sta Vitale an Luciana Pinkova ratala še an-krat noni. Puobič ima pa zaries veliko družino okuole sebe! Tudi Mašeruc ga bojo zvestuo varval, kar zrase nomalo an bo veselo lietu po klancih an duorih tele vasi, kjer je še kar mladih družin z otruok an tudi drugi mladi, ki tle živjo. Dominik, srečno življenje ti želmo! Sauodnja ... Tle v naši vasi pa adno čičico! Donatella Iuretig - Grose-tova iz Marsina an Michele Comenscig - Gomatove hiše iz Sauodnje imajo adnega puobčj a, ki se kliče Giuseppe an otuberja bo imeu že šest liet. Vedo, de so srečni oni an njih otrok, zak imajo blizu tudi barke none, ki jim zvestuo parskočejo na pomuoč za lepuo podučit frišnega puobčja! Lietos Giuseppe začne hodit v šuolo, kar pride damu popudan bo muoru novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alPUSPI študjat an de noni na bojo previč “dižokupani” Donatella an Michele sta poštu-dieral jim šenkat še adno na-vuodo! Liepa čičica seje rodila koncu vošta an se kliče Alice. Puno veseja je parnesli mami, tatu, bratracu, ki bo lepuo skarbeu za njo, nonam Teresi an Giulianu, Graziel-li an Giuliu v Marsine, an vsiem v družini, pa tudi v Sauodnji, kjer smo pru veseli imiel še adno čičico med nam. Alice, de bi bluo toje življenje lepuo an veselo! Mašera Huda ciestna nasreča V saboto 23. vošta popudan se je liu tajšan daž, ku iz škafa. Mario Podories-zach - Sauodnjanu iz Mašere, se je peju z njega avtom po ciesti, ki iz gorenjega konca Sauodnje peje dol za krajan, kar je šu uoz pot rauno v Aborno, kjer je bla velika pauodnja. Daniele Marchig, ki je biu na kraju nasreče glih kar se je zgodila, je hitro skoču na pomuoč, pa nič nie mu. Na kraj nasreče so parhi-tiel vasnjani, an potlè še am-bulanca, gasilci, an vsi tisti, ki par takih nasrečah gledajo rešit življenju človieku. Pa nič nie pomagalo. Aldo je imeu 72 liet. Puno liet je preživeu v Ž viceri, kjer je dielu. Varnu seje damu an sam je živeu par Mašeri. Na telim svietu je zapustu navuode, kunjade an drugo žlahto. Za venčno bo počivu v njega rojstni vasi, par Mašeri. Sauodnja Oblietinca / Anniversario Adno lieto od tegà nas je zapustila Natalia Vogrig, uduova Chiabai. Rodila seje v Lukcjovi družini v Garmi-ku, nje mož je biu Bepo Uo-grinkin, le iz tiste vasi. Po poroki sta paršla živet v Sauodnjo. Kupe, ku mož an žena, sta prehodila 60 liet. Potlè Bepo je zapustu tel sviet. Natalia pa nie ostala sama, okuole nje je biu nimar kajšan, hčere Anita an Velia, sin Tineto, njih družine. V mieru je za venčno zaspala ponoč med 5. an 6. setem-berjam 2007 na duomu hčere Anite. “Draga mama an nona, za nimar ostanete v naših sar-ceh. Za vas zmolemo par sveti maši, ki bo v Sauodnji v saboto 6. setemberja, ob 18.30 uri. Una santa messa in ricordo della nostra mamma e nonna Natalia Vogrig vedova Chiabai avrà luogo nella chiesa di Savogna sabato 6, alle ore 18.30”. ŠPETER Nokula/ Dol.Tarbi Dobro jutro Giulia... Zvezde, ki za svet Loura-nac iz neba padajo an nam parnašajo srečo, so parnesle adno zvezdico v družino, ki živi v Spietre. Na 12. vošta. se je rodila Giulia an z veliko ljubeznijo jo varjejo mama Simona Covaceuszach -Kurinjova iz Dolenjega Tarbja an Paolo Gusola iz Sčigle. Je pru an liep Šenk za Carmelo Šmonovo (al pa Gižel-no) iz Černeč an za Vigjaca (Luigi) Kurinja iz Dolenjega Tarbja, ki sta takuo ratala nona, za strica an tete, za vso žlahto. Giulii, ki živi v Spietre, želmo vse narbuojše na telim svietu! Klenje / Matajur ... an dobro jutro Samuele! Je bla ura an cajt, de Natalino Gosgnach - Šmonu iz Matajur a an Katia Blasu tig iz Klenja ratajo tata an mama! Rodiu se jim je an po-berin, ki se kliče Samuele. Takuo Pierina an Bepo (Giuseppe) Šmonovi iz Matajura se morejo pohvalit, de tudi oni so noni, an je parvi krat. Diana Joparjova iz Klavore (Ruonac) an Franco - Go par kraju tih iz Gorenjega Bar-nasa se morejo pa pohvalit, de so noni dvakrat: adne čičice, Rachele, ki ima adno lieto, an seda pa še adnega puobčja! An takuo, ki se je pravlo ankrat, tudi primak je riešen! Samuele, rasi lepuo, zdrav an veseu! Puoje Žalostna novica Na naglim je zapustu tel sviet Elio Blasutig - Fošč po domače. Imeu je samuo 62 liet. Za njim jočejo žena Ele-na, sin Roberto z Marino, hči Lorena, zet Yuri, navuoda Alessia, brat, kunjadi, na-vuodi an vsa druga žlahta. Zadnji pozdrav Eliu smo mu ga dali v petak 29. vošta v Gorenjim Barnase. Robertu, Marini an vsi družini naj gredo kondo-ljance beneških planincu. Barnas Zapustu nas je Maurizio Borghese Tudi v naši vasi so zvo-nuovi žalostno zazvonil, za nam dat žalostno novico, de nas je zapustu an naš va-snjan. Umaru je Maurizio Borghese. Imeu je 75 liet. V žalost je pustu ženo an vso drugo žlahto. Za venčno bo počivu v barnaškem britofe, kjer je biu njega pogreb v petak 22. vošta. DREKA Cuoder Žalostna iz naše vasi Po kratki boliezni je umerla naša vasnjanka Ba-silia Namor, Škerniejcova. Imiela je 85 liet. Basilia se je rodila v Siučcjovi družini na Briegu, oženila je Pierija Škerniej-covega an je šla za neviesto tja h Cuodernu. Imiela sta dva puoba, Dina an Giuliana an adno čečo, Danielo an vič navuodu. Vse nje življenje je Basilia posvetila možu, družini an dielu, pred katerim se ni nikdar ustrašla an ni bila nikdar ustavjena. Žalostno novico o nje smerti so jo dal mož, smuovi an hči, nevieste, zet, na-vuodi an vsa žlahta. Nje pogreb je biu gor par Devici Mariji na Krasu v petak 22. bošta. Naj v mieru počiva. PODBONESEC Štupca Umaru je Federico Battistig V kraju San Vendemiano (Treviso) je umaru Federico Battistig. Petar, takuo so ga vsi klical, seje rodiu na Stup-ci 83 liet od tega. Kupe z njega ženo, ki se je klicala Alves Piatta an je bla Špinjakova iz Sčigle, sta bla šla živet tle od duoma, pa po-gostu sta parhajala gor, an z njimi tudi njih družina. Alves nas je zapustila ženarja, seda jo je doteku še nje dragi mož. Za njim jočejo hčere Fulvia an Daniela, sin Gianluigi, zeti, neviesta, navuodi an vsi tisti, ki so ga imiel radi. In ricordo di Petar Ci ha lasciati. Ha raggiunto la sua amata Mari. La sua sedia di vimini è vuota e le carte riposano silenziose sul tavolo. Nessuno ci chiede se vogliamo mangiare qualcosa, nessuno ci dice di preparare il caffè. Eppure noi lo sentiamo qui, vicino a noi per quello che è riuscito a darci, per quello che ci ha insegnato. Ha dipinto il sapore della felicità che nasce da un pranzo in famiglia e ci ha prestato i suoi sguardi perché imparassimo a vedere il valore degli affetti. Non potremo mai dimenticare i suoi occhi gioire nel vederci tutti assieme, non scorderemo i sacrifici che ha fatto per noi. Lo porteremo nel cuore per sempre: con il berretto in testa e gli stivali di gomma ai piedi, mentre canticchia una canzoncina allegra. Ciao nonno Piero! Gorenj Marsin Žalost v Velenčjovi družini Boliezan je ukradla družini an vsiem tistim, ki so ga poznal an spoštoval adnega našega pridnega vasnjana. Klicu se je Pio Coren, je biu Velenčju po domače an je imeu 66 liet. Umaru je tan doma. Rad je parskoču na pomuoč vsiem tistim, ki so imiel potriebo. Biu je alpin, an ku vsi naši alpini je biu ponosen na tuo. Biu je tudi konselier v podbonieškem kamunu. Na telim svietu je zapustu ženo Valentino, sina Davida an hči Orietto, bratra, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Gorenjim Marsine v saboto 23. vošta popudan, kjer se je zbralo puno ljudi an takuo dokazal, ki dost je biu poznan. SP Škofje šu biermat tu adno faro na vesokim briegu. Že v cajtu maše je začeu padat snieg an tu malo cajta je zamedu celo vas. Zatuo famoštar je povabu škofa, de naj bo spau v faruže, an drugi dan, kadar ski-darjo ciesto, se varne v njega škofijo. Pa famoštar je imeu samuo adno veliko pastiejo takuo, de sta kupe spala le v tisti. Ku seje začelo zorit, zvonec, kampanel je zazvoniu na vrateh fa-ruža. Famoštar šele zaspan je dau adno močno pako gor na rit od škofa an le tu sne je pogodernju: - Perpetua, bieš dol za kri, je paršu tist od mlieka! Škof, tudi on tu sne, je pošepetu: - Hejla markeza, ma kajšno težko roko imate telo jutro! Kadar je bila šele Jugoslavija in na Robiče je biu kontrol policije, an famoštar se je na-basu v avto za iti po bencino an po mesuo v Kobarid. Žene od njega fare so ga ustavle an ga zaprosile: - Gospuod famoštar, vi ki imate šaroko suh-njo, nam muorete na-rest no dobruoto. Smo zaviedele, de gor v Ko-baride imajo an liep paket, kjer so stvari ki nucamo mi ženske, ki vi bi mogu skrit pod suhnjo na meji v Robiče. Famoštar je uslišu njih prošnjo an kadar policija na meji ga je poprašala, ka’ ima za izjaviti, dikjarat, se je zmislu, de duhovniki na morejo biti lažnivi, je resnično poviedu: - Gor nad pasan imam klabuk, brado an roke, dol pod pasan imam pa posodo za ženske od moje fare! An policjot je prečudvan pogledu tu te drugega an je jau: - Tele so vaše opravila, gospuod famoštar, mi drugi smo od policije an zapremo adno uoč in tudi uha. Ampak, zas ohranit vašo privacy, bi bluo buojš, de bi na tuolega pravu okuole... Ničku biešte žihar napri, ku niema-te nič za izjaviti, za dikjarat! *** - Tata, zaki ist imam samuo tri gumbe, bo-tone na bargeškah? - Zak imaš majhane-ga tičaca! - Paš kajšan ima alo-ra famoštar, gor na tar-kaj batonu na njega suhnji! Četrtek, 4. septembra 2008 12 Te mali Predani vsi kupe v Oblici Zgodilo se je telo polietje Kuo bi bluo lepuo če bi vsi teli otroc živiel v Oblici! Bi bla nazaj med tistimi vasi, ki so štiele narvič ljudi an kjer so jih uganjal vsake sorte za se nomalo posmejat. Se šele zmislemo, kakuo je biu poseban njih pust. Za reč samuo adno. Pa an tle stvari so se spremenile an vas štieje do-našnji dan 22 vasnjanu. An vsi teli otroc? So otroc, ki po prejm-ku so Predan an an dan so se srečali vsi kupe v vasi, kjer imajo njih koranine, v Oblici. Fotografijo jo je naredu Renato Predan - Nadalinu. Te narbuj veliki, ta zad, sta Riccardo an Alessandro - Mi-hielovi. Njih mama je Grazia Vo-grig, tata pa Marino Predan. Obadva sta iz Oblice an v teli vasi živijo. Čičice na čeparni so Giulia an Lisa Starnadicjove. Njih tata je Ivo Predan, mama je pa Michela Gus - Partenova iz Lombaja, vas kjer tudi živijo. Potlè je Serena an v naruočju nje brat Simone. Njih tata je Stefano Predan - Starnadicju, mama pa Patrizia Spagnut - Flipo-va iz Bjača. Oni živijo v Gorenji Miersi. Potle je še adna čičica, Giorgia, ki varje bratraca Luca. Oni so Nadalinovi, njih tata je Claudio Predan, mama se kliče Barbara. Živijo blizu Milana, v kraju Vermezzo. Anta imamo še dva puobcj a, Andrea an Matteo, njih tata je Marco Predan, ma- ma je Ornella, tudi oni so Nada-linove družine an živijo le blizu Milana, v kraju S. Pietro Corsi-co. Na fotografiji manjkajo še drugi mladi Predani: Stefania, ki je ta velika od Grazie an Marina, an Luca Predan, sin od Dina, le Mihielove družine. Tel je nov rod tele liepe vasi položene na vznuožju svete Ma-dalene. Paš al bojo teli otroc tudi nje “jutri”? Za šigurno, kar so v vasi je vse buj živuo an veselo, ku vserode, kjer so otroc! Ma al vesta, de lietos me pošjajo že v ažilo?! San ostu brez besiede, kar mama je položla na mizo telo torto! Takuo je bla liepa, de je bluo škoda še jo sniest! Mama mi je jata, de san se jo zaslužu tu tele tri lieta mojega življenja! Pomislita, imam že tri lieta an lietos me pošjajo že v ažilo! Dopunu san jih na 2. vošta. Na vesta duo san? Ma kuo, de ne! San Elia Qualizza - Kalutu iz Gniduce an v teli vasi tudi živim s tatam Eziam, ki je s tele vasi an z mamo Antonello, ki je iz Oblice. Pozdravjam vse tiste, ki me poznajo, še posebno tiste, ki me imajo radi! Poseban pozdrav pa moji žlahti v Niemčiji: so moji kužini, stric an tetà VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Četrtek, 4. septembra Ob obali in v spodnjem ravninskem pasu bo zmerno oblačno do spremenljivo. Verjetnost ploh bo majhna. Pihal bo zmeren jugo do jugozahodnik. Od zgornjega ravninskega pasu proti hribom bo spremenljivo oblačno, v popoldanskem času verjetno pretežno oblačno. Pojavljale se bodo plohe in tudi nevihte, ki krajevno bodo lahko tudi močne. Petek, 5. septembra Prevladovalo bo spremenljivo vreme z možnostjo kakšne plohe ali nevihte. Ob obali bo pihal zmeren jugovzhodnik. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 17/20 20/23 Najnižja temperatura (°C) 17/20 21/24 Najvišja temperatura (°C) 25/28 25/28 Najvišja temperatura (°C) 25/28 26/29 Srednja temperatura na 1000 m: 16°C Srednja temperatura na 1000 m: 17°C Srednja temperatura na 2000 m: 10°C Srednja temperatura na 2000 m: 11°C SPLOSNA SLIKA V višjih plasteh ozračja pritekajo nad severno Italijo jugozahodni tokovi, ki so občasno bolj vlažni in labilni. Od četrtka do sobote se bodo še okrepili in bodo prinašali še toplejši zrak. OBETI Tudi v soboto se bo verjetno še nadaljevalo nestanovitno vreme. Spremenljivo oblačno bo in soparno. Pojavljale se bodo plohe in nevihte. Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. , Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i CAI Sottosezione Val Natisone 7 settembre 2008 MATAJUR. Festa della Montagna PROGRAMMA ore 7.30 - Partenza escursione da Vernassino per raccordarsi con il sentiero CAI n. 749 ore 12.00 - Arrivo in cima al Matajur, Santa Messa ore 17.00 - Partenza per la discesa; ritrovo rifugio Pelizzo Si ricorda che, per il notevole dislivello e la lunghezza del percorso, la gita è riservata a camminatori ben allenati. Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita, (cell. 3492983555) Per informazioni più dettagliate contattate: Massimiliano (cell. 3492983555), Claudia Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 7. SETEMBERJA Čemur - Agip Čedad (na poti proti Vidmu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 5. DO 11. SEPTEMBRA Fontana Čedad 731163 - Škratove 723008 - Njivica 787078 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fornasaro Čedad: do 11. set. - Špietar: od 5. do 11. set. Planinska družina benečije nedelja 7. septembra gorski tek na Matajur corsa in montagna sul Matajur PdB organizira prijateljski netekmovalni gorski tek na Matajur ob priložnosti gorskega praznika. Ob 9.00 start iz Saržente, prihod pri Domu na Matajure, približen čas teka 1.30 in več. Tek se bo odvijal na stezi Cai 749. In occasione della Festa della montagna la PdB organizza una corsa in montagna (non competitiva) sul Matajur. Alle 9.00 partenza da Sorzento, l’arrivo è presso il rifugio Dom na Matajure (tempo di percorrenza: h 1.30 o forse più!). La corsa si snoderà sul sentiero Cai 749. Vse informacije /Informazioni: Igor 0432/727631