Posamezna šte\dlka 30 c. Poštno tek. račun. — Conio corrente con la posta. Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglas( m: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—. Celoletna naročnina L. 15.— Za inozemstvo L. 22.50. Vi tožite pogosto: v dišavi je prepir. Kdaj pride že čas novi, se n iiseli k nam mir. Precragi, ne grešite, prec rznih ne želja! Lahko še hujše pride, vam rečem iz srca. Dokler se krega moški, ni hudo, že še gre, gorje pa na vse kraje, če ženski kreg začne. Volilno da pravico bi dali jim sedaj, bi videli in rekli: poprej smo imeli raj. Volitve bile burne tako bi kot nikdar, krvave, praskajoče — kaj čudite se mar? Debate v parlamentu, sam krik in direndaj, ministri klepetulje — nas Bog ob vari naj! K besedi bi ne prišel nihče vse žive dni, in vrag — če samo eden sklenili zakon bi. Če zdaj vam ni po volji, potlej še manj vam bo. Sklenili boste, vem da: ostane naj tako ! beto IV. GORICA, četrtek dne 29. januarja 1925 $t. 5. Kadar bo tako - miru nič več ne bo. Le na ta način bomo dobili s pomočjo vlade res take liste, ki jih potrebujemo, ki nam ko* r isti j o in ki smo jih že dolgo želeli. Seveda bodo morali lisli primerno izpremeniti svoja U mena. Čuk na palci naj bi se imenoval »Čuk na kožici«. To bo mnogo bolje. Ali pa »Čuk na kuhalnicuc. Mi kot udani državljani, ki radi vse podpišemo in ki se zvesto dosledno držimo zako* nov, ne bomo pisali o politiki dotlej, da nas pridejo prosit. Tega mnenja in trdnega sklepa ki ga bo tudi držal, je Čuk na paldi. Gorica, 29. januarja. O politiki pa to pot nič. O naši še posebno ne. »Politična pesem g grda pesem«., pravi nemški izrek. Posebno pesem 0 naši notranji politiki mora biti silno grda. Tako grda, da s s naši previdni in krepostni vladi zdi neumestno, da bi naši Usti take pesmi priobčevali. Zato so zadnje clni pridno preskrbeli, da so listi izšli beli kakor r ju* ha, čisti kakor novo zapadli sneg in niti pege grdobije in greha ni bilo na njih. To je dobro znamenje. To je jasen dokaz, za veliko skrb, ki ga posveča vlada svojim dr* žavljanom. Ona ne skrbi samo za telesni dobrobit svojih pod* tožnikov, ampak stori vse, kar je v njeni moči, da tudi duše državljanov ostanejo čiste. Ne moremo si kaj, da ne bi na tem mestu izrekli državi največje priznanje za to. Listi so sicer v zadregi, kaj naj pišejo. V časi so se listi po> služevali zvitega načina, da so pisali o razmerah v deveti de* želi. Listi so namreč mislili, da razumejo zvijačo samo čitate? 1 ji, niso pa pomislili, da so tudi oči in možgani postave tako bi* stre, da Vidijo, kam pes taco moli. Lahri bi tudi pisali o razme* Pa v Španiji. Pravijo, da je kv j/r Alfonz zelo nezadovoljen z i 'iieralom diktatorjem de Ri* vera in da se ta le s težavo drži na vladi. Cela debela je baje mnenja, da je nasilja zadosti in že stiska pesti. Pa kdo vraga bi garantiral, da ne bo možganski ustroj čuvarjev javnega miru in reda spoznal tudi to za ne* varno. Vlada je na ta način obrnila liste z kolovoza vsakdanje in smrdljive politike čisto na po? steno pot, da pišejo o stvareh, ki so ljudem v korist in ne razi burjajo njih živcev„ Listi bot do odslej prinašali modo, (nič ne de. če bodo prinesli po tirni letno, a po leti zimsko mo* do)_. Dalje bodo prinašali pouk o plesu (v adventnem času) in zimski šport po leti ob največ* ji vročini. V kopalni sezoni bo> do pa pisati o božiču. Posebno koristno poglavje je ono o spravljanju madežev iz obleke, bodisi z limono ali z bencinom. Dalje bodo prinaša* li listi kuhinjske recepte, kako se pripravlja kisle kumare o božiču itd. ŽEPNI TAT. SODNIK- Vi tedaj zanikate da bi bili ukradli vola? TAT. Jaz sem žepni tat, in vola si pač še nihče niutaknilv žep Stempihar. (Dalje.) Bilo je nekega nedeljsRega jutra na vse zgodaj, ko je opa* zil okrožni lovec gorečega na« rodnjaka Štempihar j a s puško v gozdu prav tik ustreljenega jelena. »Stoj! če ne, streljam!« Ko se pa Štempihar nikakor ni hotel vstaviti, ampak se je še celo zavestno obrnil in »lahnih« korakov odhajal, je S lovec ustrelil za njim ter hitel po bregu navzdol, da bi ga ulo* vil; kajti kot star in izkušen lovec je takoj zapazil, da ga je zadel »v živo«. Toda o štempiharju kmalu ni bilo ne duha ne sluha. Lovec je preiskal ves gozd v trdni nadi, da leži Štempihar obstreljen pod kakim grmom. Toda Štempihar ni bil — za* jec! Takšen orjak kot je bil on, se ne bo ustrašil par s vin* čenih »zrn«, ter se takoj »ulegel«. Hitel je z zrni v sedalu po bližnjicah, ki jih ni nihče poznal kakor on, proti vasi in prišel ravno prav za jutranjo mašo. In ko je klečal v klopi med tolikimi »pričami«, se je zadovoljno namuznil: »Tako — zdaj ga že imamo tička!« Med tem je klel stari lovec zgoraj v gozd u kakor cigan in pridno klical vse hudiče na pomoč: »Že zopet mi je ušel. Saj sem ga vendar gotovo za* del! V sedalu so mu obtičala zrna.... In bil je gotovo Štem* pihar... glavo bi stavil. Toda le počakaj me, pes!« Lovec je tekel naravnost v vas, samo da bi se prepričal, da ni Štempihar j a doma, o* stalo« bo že pozneje zvedel. Ko je (pridrvel ves upehan in poten na vaški trg, je baš končala j zgodnja maša in — komaj je verjel svojim očem — Štempihar je stopal mirno in zadovoljno z drugimi ljud* mi vred iz cerkve. Ustavil se je lepo na trgu, pod kostanji, si popolnoma mirnega srca polnil pipo in kramljal z okoli stoječimi kmeti o senskem in žitnem pridelku. Poznalo se mu je, da je bil vso noč na »izprehodu«. ker se mu je stra* šansko zehalo, tako da je mo* ral Vsako toliko časa poprije* mati pipo, sicer mu bi bila že neštetokrat padla iz ust. Lovec se priplazi v velikem loku v njegovo bližino, ga sumljivo pogleduje ter se pras* ka za ušesom: »Preklcmano! Saj se ne mo* rem spoznati, kaj res ni bil on v gozdu!« Štempihar odide Nacku«, lovec v vratnosti za njim. čaj mora še opaž o v bo vedel, ko bo se ali ne bo morda bo stokal. Toda Štempihar ni niti tre* nil z obrazom. Široko in lagod* no se spusti na leseni stol in se po stari kmetiški navadi oddahne: »Ah, kako to dobro de!« Ko lovec to zasliši, plane ne zaupajoč več svojim čutom iz sobe: »Ne, ne, to ni mogel biti Štempihar. Oni, ki sem ga ob* streli, ne bi prav gotovo rekel: Ah. kako to dobro de! »Vsi hudiči! Skoro bi verjel na ča* rovništvo.« Kolne kot čič in hiti naza j v gozd, da bi nadalje iskal obstreljenca. Štempihar je vrgel v krčmi čmo »k i trdo* sak slu* ako se mizi: o za* dve »na karte,« srkal po ma* lem vabljivo kapljico, kadi) in bil izredno dobre volje, nato se je oddaljil za nekoliko časa: »Takoj sem nazaj!« Šel je naravnost proti cevljarjevi baljti in stopil v sobo: »Hvaljen bodi Ježeš Kristeš!« »Na veke, Štempihar ! Kaj bi rad?« ga vpraša vaški cev* ljar. Mesto odgovora zastre Štempihar okno z rdečo zave* so in meni nič tebi nič sleče hlače. Čevljar je takoj vedel, kaj to pomeni. Vzame šilo, si natakne na bradavičast nos velika rožnata očala in izvrta Štempiharju petnajst svinče* nih zrn (šiber) iz zadnjice. — Ranjena mesta zamaze zopet s smolo. Štempihar se parkrat zaporedoma krepko vsede na stol, da se prepriča, če je vse v redu; nato vrže čevljarju za njegov trud 10 stotink ter po* zdravi pri odhodu. »Hvaljen bodi Ježeš Kri* steš!« Nato se vrne zopet v krčmo. Kaj posebno »cmerav,« kako.-se vidi, Štempihar ni bil! Krčmar Jelenec, pri katerem so se navadno ustavl jali tiho* tapci, se je nekoč strašno1 srdill na Štempiharja; ta je sedel v »boljši« sobi in skomizgava! z ram eni kakor gora m ed kmeti* či, ki so sedeli poleg mize in se živahnoi razgovarjali. Vsak je hvalil svoj gozd in je imel S3* veda najlepša in najmočnejša drevesa v svojem oddelku. Se* daj je bil na Vrsti Štempihar, da bi v pravi luči naslikal kme* tom svoj prekrasni oddelek v gozdu. Da bi se poslušalci lažje spoznali, jim je naslikal mesta, kje stoji vsako posamezno drevo, stem da je s svojim or* jaškim boksarjem, ki ga je nosil vedno na mezincu, vsako* krat vdolbel globoko luknjo v trdo hrastovo mizo, pri čemer je krčmar vselej boli stno za* vzdihnil, kajti hrastova miza stane denar. Tako je zarisal Štempihar že sedem krasnih smrek, to se pravi, — hrastova miza je kazala sedem globokih vdolbink. »In tu poleg sedmih smrek imam šest kot sveča ravnm mecesnov!« se je bahal Št?m* pihar; tu stoji prvi.____«; zjpet je zamahnil z orjaško pe'>tjo ia izkopali novo jamo v mizo «Tukaj drugi...« Nova vdol* bina v mizo je znaoilai prostor, kjer stoji drugi mecesen. Krč* mar se sedaj ni mogel več pri'* magovati. Moja miz;i ni zato tukaj, Štempihar, da bi vklesa-val vanjo svoj gozd, - -si razu* me!!« Štempihar ni o preveliki go* rečnosti ne slišal nič, ne >idcl nič; bil je v gozdu. — »Dalje tu zgoraj stoji tretji .. tu pri gričku či trti...« »Štempihat odnehaj, a i pa te vržem ven!« je vpil krčmar, kajti je bila že kakor raztre-ljena tarča. Toda Štempihar ni slišal nič in je lepo dalje razla? gal, gozd mu je bil nad vse! Kmetje, ki so- se vedno bolj ve? selili njegovega plastičnega razlaganja kakor tudi vedno večje krčmarjeve besnosti, so se na videz prav zelo zanimali za ta in oni mecesen: tu in tam so mu tudi ugovarjali, tako da je moral Štempihar marsikate? ro drevo trikrat in tudi štiri? krat pokazati. »Tu raste peti... tu šesti in tukaj — Štempihar je prišel prav do roba mize — stoji mejnik!« Kakor se spodobi važnosti me jnika, je nekoliko močneje zamahnil; v splošno veselje je nekaj počilo in mizni vogel je odletel — v kot. Sedaj ni poznal krčmar v svoji besnosti nobenih meja več. Kot olazen plane na Štem? piharja, zgrabi ga za ramena in ga začne obdelavati ter stresa? ti, kolikor so mu dale krepke žile. Toda o čudeža! Krčmar suva in ruva le samega sebe gori in doli, zakaj Štempihar j a ni bilo mogoče zamajati. Saj ni niti slutil, da se nekdo za njegovim hrbtom »riza«; lepo mirno go» vori dalje in se širokousti ob spominu na svoja ljuba dreve? sa ter risal v preluknjano mizo novo supino mecesnov____ Nekdaj je bil pri istem krč? marju pretep med zgoniškimi in kolud ravskimi fanti. Stoli so pokali, kozarci so žvenketali, vse je kričalo in se valilo po tleh; to vam je bil direndaj. Krčmar je vzdihoval za raz? bitimi kozarci in steklenicami, natakarica je zbežala iz ku? hi nje, vse je divjalo po hiši; Štempihar pa je sedel sam leno pri mizi kakor zaspan medved pri kozarčku vinčka. »Na pomoč, Štempihar,« so zdaj pa zdaj kričali med ru? vanjem, kajti Štempiharjevim rojakom je že huda predla. To? dal Štempihar ni imel baš časa; pravkar je čistil svojo »pi? pico.« »Pomagaj Štempihar, po nas je!« kriči nekdo pod mizo. »Ha, radi mene,« se namrdne Štempihar predse in se skloni za mizo kakor ledenik. »Samo eno pest da bi dal ta hudičev Štrmpihar,« so stokali ostali tovariši v škripcih; »to bi posvetili tem koludrovskim šemam!« Tedaj prileti Binetu iz Zgo? nika od Pepota iz Koludrovicc tako gorka zaušnica, da se ta zgrudi prav pred noge Štempi? har ju. Brž se pobere, za trenu? tek pomisli, široko zamahne ter pripelje nič hudega slute? čemu Štempiharju krepko za? ušnicov da odmeva po vsej hiši. Seveda izgine nato kakor »blisk« med gnječo. »Aha! mene si mislil!« — se predrami Štempihar. Potisne si pipico v žep in vstane. Sedaj se je »odtajal!« »Juhui! rešeni smo !« se vzra? aoste zgoničani, ko zapazijo, da gre Štempihar »deliti milo? ščino.« Parkrat stopi kot lev gori in doli po hiši. Kakor bi trenil jo pozgubijo kolodrov? čani na dvorišče. Toda ker je Štempihar že enkrat začel, po? meče tudi zgončane do zadnje? ga junaka skozi ozka vrata; h koncu se valita še hlapec in go? spodar po stopnicah za drugi? mi. Imel pa je Štempihar zelo blago srce napram nežnemu spolu, to je pokazal zlasti v Zgoniku. Na bojno polje stopi kraljica miru — pardon — go? spodična Ivanka, krasno dekle, še študentom bi rada glave me? šala, toda leta se ji poznajo- na uvelih ustnicah in upadlih li? cih. Da je bila Iyanka župano? va koketka, je Štempihar ve? del, toda dovolil si je še kratko zabavo. V Koludrovici je znan navihanec gluhonemi Benja? min. Meni nič tebi nič pride po končanem boju k Štempiharju in mu začne razkladati svojo učenost »na mote,« česar pa Štempihar koj ni razumel. Mi? lil si je v svoji naivnosti, da je to snubec gospodične Ivanke, ker kako naj bi se pri taki o? blačnem vremenu predrzni v hišo. Štempihar ga petrep!.. i po rami, mu privede krasotico k pogrnjeni mizi ter ju po dalj? šem svečanem poroči na »boj? nem polju,« brez oklicevin faj? mostra, ker v Zgoniku velja le civilna poroka, in se je gospo? dični strašansko mudilo, kajti že par mesecev je, odkar jo je zapustil oni »navihani« štu? dent, ki mu je včasih v solzah odkrivala svoje srce, toda za? man...... Tu se je pokazala vsekakor Štempiharjeva moralna moč in ugled njegov pri domačinih, ob enem pa vidimo, kako je izku? šen mož vedel, da »tetkam« ni mogoče samim živeti, da jim je treba opore, ali kakor pravi? jo moderne zgončanke: »trti je treba dati kol!« Šele ko ni bilo razen novo? poročenega para,»nič živega« v hiši, se je Štempihar pomiril. Narodna Knjigana Gorica Via Carducci št. 7 Telefon štev. 169 (v hiši Goriške Ljudske Posojilnice) se priporoča cenj. trgovcem, društvom in krožkom za nakup potrebščin asa n m m m KAKOR: serpentine, balončke, korijandole, cvetlice, razglednice za šaljivo pošto, kotiljone, pisane krogljice, pisani trakovi in verige, svilen papir, krep papir, kakor tudi vse druge predmete za okrasitev dvoran. -- Po ceni! Postrežba točna! F v. Sin. Divji in nedeljski lovci. • Komedija v štirih dejanjih s petjem. OSEBE: LASKAR. BARBA, njegova žena. CILKA, njuna hči. ŠTEFAN, njen fant. LOGAR. 1 MICA, njegova žena. KNEZ HUGO SAKRAYPOLSKI. HIER ONIM, njegov sin. UPRAVITELJ knežje pisarne KMETJE. LOVCI. DVA OROŽNIKA. PRVO DEJANJE. Pritlična soba v La&karjevi koči. Na sre? di in na levi vrata, desno in levo po eno okence s cvetlicami v priprostih loncih. Na štreni v ozadju revna, a čedna po? Fstelja, nad. posteljo podoba M. B., pred ktero' gori lučka. Miza, par stolov, v kotu velika peč. Na steni lovske trofeje. I. PRIZOR. BARBA IN CILKA. BARBA (pije kavo iz velike, pisane skodelice, praznično oblečena za k prvi maši): Hej, Cilka, podvizaj no, de ne zamediva sviete maše! CILKA (za kulisami): Takoj, mati, takoj! Ni še tako pozno! BARBA: Kej ne j si slišala, de žie. zvoni? CILKA (skozi vrata na levi, še brez rute na glavi): Pomozite mi, mati, da preneseva zibelj za Vašega vnučka. BARBA: Uj, taka nesrieča, tak špot in sramota! CILKA IN BARBA (prineseta skozi leva vrata veliko, staro zibel in jo posta? vita blizu postelje). BARBA: Oj, ti muoja nesrieona punca, kej s'mi nardila! (Joče). CILKA (gre medtem še po pisano odejo; ko se vrne): Kaj boste jokali, mati! To se ne da več popraviti! V Trstu se je ponesrečilo že mnogo naših deklet in tako tudi naša uboga Metka. BARBA: An dvej lejti nejsmo neč vejdli. de 'ma votruoka! CILKA: Koliko je morala trpeti! Ves svoj zaslužek je dajala, da preživi otroka na kmetih. In kako je revici bilo pri srcu! Prav smili se mi naša Metka, ki je poleg tega še bolna,. Nu, danes pride, pa bo zopet vse dobro. BARBA: Doma se žie prezdrau, ali špot se ne da odpraut od hiše! CILKA: Kaj se hoče, možki so sploh vsi malopridni, zlasti pa še po mestih. Sleparijo in se prilizujejo: »Gospodična, kako ste lepi in mladi ko1 jabolko na veji, dovolite, da Vas malo spremim...« Pa jutri zopet: »Jaz Vas tako rad imam, bo? dite moja! V svilo Vas oblečem, v kočiji se boste vozili, gospa boste itd.« Neizku? seno dekle verjame, vidi se že bogat;© in Tedaj se je v svojo veliko ne« srečo ura na steni spomnila, da mora biti; Štempihar jo je »po= božal,« da jo je za vedno zapu« stil spomin. Nato je prižgal ugaslo »pi« pico« in lepo izpil svoj vinček. Odpravil se je za odhod. Na vratih ga sreča krčmar; dobil je na bojišču gotovo par brc, kajti šepal je in si držal »križ«. »Hvaljen bodi Ježeš Krišteš ..... ga pozdravi Štempihar mimogrede, kakor da se ne bi nič zgodilo. »Naj te hudič vzame ... ti živina peklenska,« ozdravi ran« jenec srdito iii popiha v kot, da se rie bi Štempihar spet »odta« j al.« I- Med drugim pripovedujejo med ljudstvom o Štempiharju cele kupe zgodb. Imel je baje v desni meči pod kožo čaroben talisman; zato je imel tudi tako »lahke pete,« da ga lovci in stražniki niso mogli nikdar do« hiteti. Ko pa je prišla tudi zanj ura ločitve, pravijo, da se njegova duša ni mogla ločiti od telesa, dokler mu nisoi prerezali kože in vzeli ven čudoviti talisman. SVEŽE. »Riba ni videti sveža«, je re« kla gospa k prodajalcu rib. »Kaj? Da ni sveža. Le po« glejte to rdeče meso.« »Saj je vaš nos tudi rdeč, pa je že 40 let star,« NENAVADNO NAGLO. »Povejte, koliko otrok pa i« mate že Vi?« »Tega Vam ne vem poveda« ti, ker me že štiri dni ni bilo doma.« NJEGOVO MNENJE. »Zdaj je tri ura zjutraj«, je dejala žena možu, ki je prišel domov. »Ves čas te čakam, glava me boli, vse se mi meša v glavi.« »To je res čudno. Meni se godi prav isto.« imenitno, oblečeno v svilo in žamet, in v svojo nesrečo verjame huncvetu. BARBA: Pej Tvoj Štiefan ni tak? CILKA: Ne, on je naš domač, po« šten fant. Ko dobi kje primerno službo, se vzameva kot Bog ukazuje. Sicer pa bi ga nagnala z burkljami... Tako, zda j pa še par cvetlic v pozdrav, ako pride prej kot mi. (Utrga nekoliko cvetja z oken, nato odide, da si dene ruto. Vrata pusti odprta, da sliši, kaj pravi mati). BARBA: Nu, an moj stari lazi po gojzdu an strejla srnjake. Kulkrat so ha žie zapr li, pe j neč ne j p omahalo. CILKA (se vrne): Tudi Štefan hodi z očetom. Prav bojim se, odkar je novi logar v službi... Pojdive, mati, pojadive! (Se pokrižata pred sliko M. B. in odhas iata na sredo). BARBA: Zopri an dien kliič pod skriu (ponekod tudi: skrla, skala), de ha friid Mietka ne j de, čie pridei prej ko mi. Anici (Po Da ne smem, si ukazala, več ti pesemco zložit', z vedla si, pokveka mala. da pač znam pokoren bit. Da ne smem, si mi dejala, misliti na tale pust, če se tud' po tebi, zala, sline zdaj cede iz ust. Moram, to si mi dejala vožnjo k tebi opustit, a ob misli nate, tnala, najde mene zore svit. v slovo« Prešernu.) Moram se te, si dejala, odslej v Čuku še ognit. Kaj ne boš po men jokala? Meni ni za govorit. Poleg tega si zarjula, da te moram pozabit', češenj hudi, oj čebula, ne ti več na zdravje pit'. A kako naj te pozabim, ko želel sem premočno, da se tale pust obabim. zdaj pa vse je v vodo šlo! Na Svečnico 2. febr, ob 4 pop. dram. predstava »POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKi" v Trgovskemu Dom — Predprodaja vstopnic v „Narodni Knjigarni" V. Carducci štev 7. Čuk na palci za predpust. Dekletom Čuk srčno želi, da vsaka zdaj moža dobi, da lep je, zraven je bogat, da uboga jo in da jo ima rad; da naglo še ju poroči župan, in da bo res vesel poročni dan. Če se ktera le ne poroči, naj ne ostane teta žive dni, naj drugo leto tale čas, gre poročno seme v zlati klas. In če„še takrat z njo nič ne bo, želi Čuk znova ji srčno, da tretje leto svoj pristan dobi dekletom vsem na palci Čuk želi. II. PRIZOR. * LASKAR, DVA OROŽNIKA, LOGAR.*) LASKAR (našemljen, s puško in srnjakom, vzdigne desko na podu in skrit je orožje, okrvavljeno jopo in brado, gles da, kam bi skril še srnjaka)... Sliši se orcžnikovo žvižganje in klic: Odpri! — V naglici položi srnjaka v prazno zibel in ga pokrije. Izvleče molek in začne mo« liti in zibati. Le neprej, če si krščajnska dešiica; pr' nas ne zapiramo vrat. {Vsto: pijo logar in dva orožnika). LASKAR (na videz veselo): O, an duobr dan Jem Buoh dej, haspuod ferš« ner an haspuod postenkomedijant, an tud Nem, haspuod arožnik! Pej Jeh pruosm, de bi prou po tiho šrajali, ker 'mam bounika, vejo. Rievče je glihkar *) Ta prizor je posnet po mojem spisu o Laskarju v ljublj. »Lovcu,« leta 1922, str. 85. VOLITVE V S. H- S. Zadnjič je Čuk na palci po-, letel v Jugoslavijo — seveda, zelo previdno - - da bi ga ne obdolžili komunizma in nrs deli v zapore. Je sicer resnica, da Čuk v Moskvi še nikoli ni bil, in da ve o boljševildh toliko, da se jih ponekodi po svetu zelo boje, kot da '.o to najmanj psoglavci, ki -žive ljudi žro. Vkljub temu p.i ni varno leteti okrog ljudi, ki boljševikov iščejo in l,i lahko rekli, da je moje čukanje pristno boljševi« ško in da še mi je perje smrdi po ko nunizmu. Je sicer gotos vo, d j bi me izpustili, a vraga, ko r>a vlada v S. H. S. taka na« vatia, da človeka slovesno izpu> stijo iz zapora in ga še isti hip z nič manjšo slo\ •esnostjo ne spremijo v drugi z ipor. Radi tega se je Cuk na palci radi varnosti sprehajal precej visoko po zraku in je videl raz> na čuda. Predvsem je zagledal hoditi po S. H. t. ogromno množino škofov, k i jih je na pobudo radikalov poslal papež, da pregleduje jo vro ":o agitacijo duhovnikov. Splošno mnenje je, da zmagajo demokrati, ker je še papež postal njih zavez« nik. Sicer pa je mogoče le malo videti v S. H. S. Posamezne stranke so se med seboj tako očrnile, da je vse črno in še dat nes tik pred voMfvaani sploh ne ločijo drug od drugega. Kar sem še videl v S. H. S. je tudi ogromna javna izpoved. Izpovedujejo drug '-ugega kar ja\ no in neprostovoljno in niti odi reze ne dajajo. Izpovedanci pa se spovedi tako branijo, da vsi besni brcajo na desno in na leve. Čnk je dalje videl, da po vseh rekah Jugoslavije perejo ogromno število zamorcev, bolj ko jih perejo, bolj pa so črni, niti voda ne postane \'mazana od njih. Oprane zamorce bi ra. zadrejmalo, vejo, 'ma hliste an vmočinc ... Pej, kej bi prouzaprou radi? ... LOGAR: Hišo Ti! moramo preiskati, ker si pred dobro uro pod Mrzovcem ustrelil srnjaka. LASKAR: Škuoda, de ne j rejs! Prou duobro b' se prliegu an fajn kuos mesa! Ja, ko smo b'li šie mladi an zdravi, s'm žie kejšnemu zasmedu. Se vej, vse po previci. Lie noj pohliedajo, kejšne srnja« ke an hamze smo- msjli pred' lejti! — Zdej s'm star, vid'm žie slabu... kejšno huobo šie poberem ... (Logar in orožni« ka pregledujejo in preiskujejo sobo. La« skar evenomer ziblje in moli rožni« venec). LOGAR: Moramo ga najti! Moje oči me niso varale, ko sein gledal z Vrha in videl tatu bežati proti tej koči. (Vsi trije gredo na levo.) (Dalje.) bili za čsua volitev, po volitvah pa firrtje pač ys?ei.o, ali so za; inorci opiani al> ne. Še ena z mimivost povem. To, da vsi y.at,-dn,o upajo, da bodo zmagali popolnoma. Če se ta čudež vremiči, potem bo res toliki r veselja, da bodo iz same rado ;ti konec vzeli. Poslancev pa t o toliko, da bode morali zida'i še en Belgrad, da dobijo vsi vsak svoj kvartir. Parlat me i ta ne l o treba zidati nove? ga, ker itak ne bodo nikeli šli vsi hkratu no dijete. ČUK. DOKAZ. Sodnik. Vi trdite, da vas od sedmega do sedemnajstega tega meseca ni bilo doma. Ali lahko to dokažete? Toženec. Da. Mej tem čas som, je bila moja tašča na o? bisku. STVAR ZAUPANJA. »Ti, ali se zaneseš na bankir? j c Kohna?« »Seveda. Saj sem mu zaupal svojo hčer.« . »Ne, jaz mislim na moj de? I nair.« KRITIKA. »Ali ste čitali mojo zadnjo knjigo?« je vprašal mlad pes* nik gospo. »Da; izposodila sem si jo v knjižnici. Od zadnjih knjig je edino vaša, ki jo je mogoče brati.« »Ali res?« »Da. Vse druge so vedno iz? posojene.« V TRGOVINI. »Zrcalo bi si rada kupila.« »Ročno zrcalo?« »Ne, za obraz.« otrok pride NIČ SKRBI: »Ne pijte tako, gospod Fra? ali ne veste, da to lahko podedujejo vaši otroci.« »Nič skrbi. Dvanajst imam; koliko pa potem na vsakega.« POGOJ. Žena, je bila ušla svojemu možu in se je zopet vrnila. Te? daj je dejala svojemu možu: »Ali mi ne misliš več odpu? stiti?« »O pač, ako greš zopet od mene proč.« Sedem ljudi v tramvaju sedi — vsakdo pa misli rta druge stvari. Prvi misli na denar, drugemu je dekle mar, tretji misli na dvoboj, dekle pa na klobuk svoj, na žogo misli mal fantič, ne misli šesti čisto nič, a sedmi prija svinjska gnjat. Vse zvedel si — zdaj pojdi spat! [loja mM knjiga. (Glej št. 3. tega letnika) Ta moja Sanjska knjigi ne vsebuje le popolnom a zan esli i-, ve radage različnih sanj 5 pr? v o vrstnimi loterijskimi števil? kami kot sem to sijajno t oka? zal pri spoštovani in dobi i go? spe Srakarjevi, temveč j s ne* 1 >rocjnljiva tudi radi drugih koristnih navodil, ki so odlič? nega pomena v našem živi je? i i jI. Resnično Vam povem, da j iz to knjigo uvedel v sred? nje šole mesto filozofije, ako bi imel le količkaj upliva pri šohki reformi. Kaj se človek vsega ne nauči iz te lepi; knji? ge ! Le poslušajte! Po razlagi sanj pride na vr? sto poglavje iz zvezdoznan? stva. Planeti in druga rebeška znajmenia so opisani tako jas« no, da Vsak ia, j več ji gumpec in cepec razume njih naravo in učinke na človeka. N. pr. »Os troci, porojeni v znamenju U-rana, so redkodaj bolni, če se varujejo... Če so prebrisani, pridni in bogaboječi, obogatit jo; če nimajo ovir v svojih podjetjih, postanejo stari in dobijo le redkokdaj sive lase.« Ali niso to zlate besede? — Ve pa, skrbne matere, pazite za božjo voljo, da, se Vaši otroci re porodijd V znamenju Saturn rut, ker pod njegovim uplivom pri Jejo na Vaše otroke poleg dugih nesreč še naslednje bo lezni: trganje, kraste, mrtveud, povrhu pa še protin, dušica, bodenje na strani, mrzlica, plučnica, kašelj in sploh vse druge bolezni, ki jih povzro? čuje prehlad... Ta planet bi morali poslati v pokoj, da ne bo vnaprej delal zgage in sit? nos ti! — Pa to> še ni vse: iz du? hovitega popisa, 12 nebeških znamenj se naučimo tako ko? ristnih reči, da se ne da pove? dati. Glejte, človek, porojen v znamenju Leva, mora pred* vsem doseči 32 let, potem pa še živi vsaj do 80. leta, ako mu je dano Nič manj zanimivo ni dolo« čanje usode po rojstnih meses cih. Samo en primer : »Ženska rojena v mesecu februarju, ima ledeno in (povrhu še) mrz? lo srco; navzlic temu ji je tucat ljubčkov še vedno premalo!« — Fantje in vdovci, pust je tu, no pozabite pogledati v rojstni list izvoljene neveste, dokler ni prepozno! — Svarilo za neveste podaja mesec marec, kajti možki, rojen v tem me? secu, je trmast in svojeglav po? vrhu; kmalu ko se oženi, zapo? je njegova Vsega pomilovanja vredna ženica žalostno pesem, da kdor si od zlatega prstana obeta zlatih dni, se globoko va? ra, ker ne pozna srce možkega huneveta, ki se je rodil v mar? cu. Tedaj, Ve mlade srčkane nevesti.ee, zapojte rajše že pred poroko »Ne boš, ne boš za mano ho?o?dil!«, ako se Vam bliža fant »marčnik«. — Ali se dragi čitatelji, ne zdi tu? di Vam, da so to zlati nauki in premodra navodila za vse čase, za vse ljudi? Dobro vem, da bodo ti moji dragoceni prispevki nabraii »Čuku« nešteto novih naročni? kov. Obetam pa starim in no? vim prijateljem našega lista, da napišem za prihodnjo ste? vilko tretji in zadnji članek, ki bo vse to daleč presegal, kar sem dosedaj napisal o svoji Sanjski knjigi. GROŽNJA. Ulomilec, ki ga je zasačila domača hči. »Gospodična, ne izdajte me, sicer boste morala pri sodni ji povedati, koliko ste stara.« V KAVARNI. »Naš ravnatelj je muzikalič? no tele ...« »Toda,...« »Teile pravim. Ta osel trdi, da sem se v svoji novi opereti naslonil na Leharja, pa je vse skupaj od Straussa.« Silvestrov večer v Komnu. Tabumtata, čintata, vse se vrti, dvorana, se trese, kjer Pepe sedi; se Jože obrača, umeten plesar, če koga prevrne, mu dosti ni mar. Zdaj godba preneha, se sliši ropot, na uho udaria plesalcev krohot. Zdaj fantje brž stegnejo vrv čez »brjar«, res, škoda bi bila, če ušel bi kter' par. Na vratih se včasih Marička prikaže, da goste, če treba, brž z vincem pomaže. Med tem pa že Žina skrbi za želodce, ker kmalu pri mizi imela bo godce. Tabumtata, čintata, vse se vrti, vse mlado in staro se skupaj tišči, glej Jože udarja že zadnjo— štirnajsto, kazalec pomika se že na dvanajsto. listna. Šjor Čuk! Se vidu a! Kumej suo te pa« .*;sle ane »elezioni«, pej suo vre druge pred vrat me. Une »ele« zioni«. suo te ble duobre le ze: rt jeh, taku de suo te muogle je* . tet puo sile mazoranco. Te buodo dobre pej tude le ze-njeh.... Botega je botega!... Veseu sem pej uselih!! Pru mu sem jeh puo glave 1922, ptimu sem jeh puo glave 1924, ina ne bom jeh primu 1925 pej 1926, zatu ke te griem h Sudanom... Ma buge iiaše ledje! tCuiku te buodo nazaj preirpe« (j, kulku usod njeh buo šlu u iipetau invece kuker na volišče. Ma use kr te buo tu bugu lj udri vu pretrpelu, buodo rekli, de j e »per fine nazionale!«... Moučat buomo mogle anka, ie te buodo toukle naše strčka, ;noučat buomo mogle, kder te , uodo gorele naše šiše... Ma buodmo alegri {veseli)' Moj nono prave zmiram, de vmbot teče ps jenu ambot zaje IZVIL SE JE. »Ti, posodi mi sto lir.« »Nimam nič pri sebi.« »In doma?« »Hvala. So vsi veseli in zdra« SORODSTVO. »Te cigarete mi je daroval ! larol, baraba.« »Karol? Ali ni vaš sorod« juk?« »Da.« »In ga imenujete barabo?« »Ali mislite, da bom imeno« Val poštenega človeka bara« i o?« NERVOZNA ŽENA. »Moja žena je strašno ne« j "tirna in nervozna. Cel dan mora nekaj talci. Zdaj na pi« Nalni stroj, zdaj klavir pa zo« pet otroke.« IZKUSILA JE. Pridigar. Gorje možu, ki tepe t;vojo ženo. Njegova roka naj j 3 spremeni v kamen. Kmetica (sosedi). Joj, potem bom šele črna po životu. VEDNO PRAV. »Ali ste slišali? Gospod Pe« l utnik se bo poročil.« »A taJko? Me veseli. — To se pravi, čemu bi se veselil. Saj gospod Perutnik mi nikoli ni nič žalega storil!« »Vi ste bili to leto v kopel j i, beročega naslikali. PRI IZPITU. »Nekoč so žene. ki so bile svojim možem nezveste, zašili v žaklje in jih vrgli v vodo. Če* mu tega danes več ne delajo.« »Ker nimajo dovolj žakljov.« BOJAZEN. Ona. To ti bom še poplačala. On. Samo to te prosim, ne v obrokih. NEVARNO ZNAMENJE. Gospod Peter Bojazen je yes iz sebe. »Ah«, je tožil z žalost* nim glasom. »Jaz bom bolan, ali pa mi kaj drugega slabega grozi. Poprej sem namreč od* kril na svojem čelu celi dve z no j ni kap l j i . TALENT. On. Pesnik Peresnik je pa človek čisto brez talenta. Ona. Kaj? Brez talenta? V njegovi novi igri nastopi nje* gova glavna junakinja petkrat in vsakokrat v novi obleki. ŽE VE ZAKAJ. »Kaj? Dolgo Maričko boš vzela za kuharico. Ta je služila že pri vseh družinah.« »Saj ravno zato.« ZELO DOBER. »Ali je vaš ravnatelj dobe:' človek?« »Zelo dober. Pomisli, še šol« ske klopi je dal iz mehkega le sa delati.« SUMLJIVO. Sodnik. Ali niste na poznem gostu tisti več opazili kaj sum* ljivega? Natakar. Da. Napitnine mi ni dal. POTRJENO. »Meni se zdi, da melanholij : vašega moža izvira iz njegovo bolezni.« »Saj to je tudi res. Zdravnik mu je prepovedal pijačo!« PREDNOST. Gospa. Lepo barvilo za las'J ste mi dali. Lasje izpadajo po njem. Kramar„ Toda barva dri; večno, draga gospa. VESTEN PAZNIK. »Ali ne vidite, da mož, ki se r di na smodniku, kadi?« »Da, vidim.« »Ali ne veste, da je to prepo vedano pod kaznijo 20 lir.« »Da. Saj jih je že plačal.« NAIVNO. Beračica. Dajte mi kaj vbo>-gajme, sicer nimam mojim O' trokom nič dati jesti. Mlada gospa. Toda, danes je šele sreda. Ali ste že vso plačo porabila? V NAGLICI. Znanec (tolaži vdovo ropar ske^a morilca). Čudovit, nenaden človek je bil vaš mož, to moram reči. Vdova. Da, prezgodaj so go »fentali«. NI ZADOVOLJNA. »Moj mož je res lump. Vče* raj zvečer sem se mu nekaj zlagala, on pa je bil tako ne; sramen, da qe dejal, da mi verjame.« VTTJ Listnica uredništva. Ajba. Vaš roman je strahovit; če bi Čuk celega prebral, ga zadele mrtvo* rd. D. ugič mu prizanesite. — Knrika: jure. Pošljite! Če bo dobro — pri ob« Proda se takoj lepo posestvo v bližini Maribora, obsežno 52 johov, primerno za dve družini. Zemljišče prvovrstno, prikladna gsspodarska poslopja za obdelovanje posestva. = Na prodaj twdi vagon rži, 20 sodov sadjevca, vozovi, stroji in drugo orodje. Cena 800.000 Din., proti ugodnim plačilnim pogojem. Pojasnila daje »Kavarna Drava« v Mariboru, Angleški princ a L. 13.— steklenica liter. Rhum Kingston a L. 13.50 steklenica liter. Jajčna maršala a L. 12.— steklenica liier. Maršala Trapani najfinejša L. 5.-1. Vermouth lurinski - beli vermouth a L. 5.— lifer. Likerji: Curacao, Chartreuse, Maraškin, Ilruškovec, Bnedictnie, Janežev, Sibilla. - Vzorec Strega, Cbina a L. 15.50 sie-lilenica liier. Kognak fini šampanjec a L- 10. steklenica 7/10. Domače žganje a I„ 11 liier. Žganjarna na trgu Sv. Hntona štev 7. lil VARNO HULBŽEH DENAR V JUGOSLAVIJI O 4 | • ica r. z. 25 o. as. v novopreurejenih prostorih v Ljubljani Mestni trg. štev. O sprejema vloge na hranilne knjižice In tekoči račun, jih obrestuje po ®°/o ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom. Obrestuje tudi višje po dogovoru, PROŠNJA DO BIVŠIH AVSTRIJ* SKIH VOJAKOV, RUSKIH UJET« NIKOV. Moj sin Blaž Tomšič iz Levpe, ki je služil pri ljubljanskih domobrans cih, je bil ujet v prvih bitkah v Ga* lieiji leta 1914. Iz ruskega ujetništva je pisal zadnjič ob koncu leta 1914. Od tega časa nimamo več o njem ni* kakega obvestila. Zato prosim bivše avstrijske vojake, ki so bili v ruskem ujetništvu, da mi naznanijo, če bi mi vedeli dati kakšne podatke o njem. Nič ne vem, česli še živi ali ga že kri* je črna zemlja. Stroške dopisovanja takoj povrnem. Blaž Tomšič, posestnik v Levpi št. 83. Trgovina z manufakfuro IK ANTON Qorica - Via Seminario lO - Gorica Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi predaja za deželo, za 6orico pri semenišču v hiši z desetico trgovec SkodniSc Anton, znan povsodi. FI to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati cefiria, oksforda in etamina! „Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče in zadovoljnost kluč je že do sreče. Kilogram sivega cuafnega perja L. 16. — polbelega L. 24.— belega L. 28=— boljšega L. 34.— mehkega kot puh (weich wie Daumen) L. 39.— in L. 58.— najboljše vrste L. 68.—. Razpošilja se po povzetju od svote L. 100,— naprej eolnine prosto, poštnine prosto, zamenjava in vrnitev robe dovoljena. Vzorci brezplačno, dopisi samo na : BENEDIKT SACHSEL, L o b e z št. 776 pri Plzenju - Češka. Poštni paketi rabijo iz Češke v Italijo okrog 14 dni. PODRUŽNICA Corso verdi »Trgovski dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS in rezerve: Din. Din. 50,000.000 LJUBLJANA 10,000 000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo) Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-kulantneje. flko želite| nakupiti dobro blago in elegantno izgotovljene obleke po najnižji ceni, obrnite se edino na domačo tvrdko :: ANDREJ MAVRIC :: Via Carducci 3 — Gorica — Via Carducci 3 Velika izbera kožuhovine po tovarniških cera";. Velika krojačnica, katera sprejme vsako naročilo ter ga izvrši točno in po zmer, ih ccnah. Za -vsako naročilo se jamči. Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani ANDREJ MflVRIČ irgo\ce. IVAN TEMU. - Gorica Via G. Carducci štev. 6 BRUSAK In NOŽ AR V delavnici so nameščeni delavci - specijalisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljenje vseh operacijskih predmetov i. t. d. Nožarnica „S O t I N G E N" Prodaja tudi tooletne predmete V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni-osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil. Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože in rezila. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI. POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren.