&.W*!**; A-k fm-t * % mfM ;Mc v * / JgPfjp * prvih deset letnikov 1884 — 1893 . So s ta v il EaVbA o vi k Ig § © a „ V Ljubljani. Založila »Katol. Bukvarna«. — Tisk »Katol. Tiskarne«. 1803 . Splošno kazalo. Pridige ob nedeljah in praznikih. A. Ob nedeljah. Nedelja po novem letu. Letnik Stran 1884 Urno in odločno skrbimo za dušo. (Osnova)*) . 7 1885 Božja volja.13 » Pomoč zoper dušne sovražnike. (Osnova).20 1886 Spanje. J. Ažman .10 » Družinska sreča. (Osnova).15 1887 Lastnosti božje. — VI. Božja vsegavednost. A. Žlogar ... 11 > Krščanska mati v nebesih. (Osnova).18 1890 * Homilija. V. Bernik .12 » Morilci otrok ali Herodi naših dni. J. Ažman .... 16 1891 Hišica v Nazaretu in naše l)iše. L. Škufca .6 » Popotniki smo. (Osnova.) S. Oaberc .10 1892 časne nadloge. J. Vole ..8 » Varuj se greha. (Osnova.) S. Gdberc .14 Prva nedelja po sv. treh Kraljih. 1884 človek z grehom Boga zgubi. A Potočnik .14 1885 Trojna dolžnost otrok do starišev. A. Kuhelj .38 » Mladost ne sme biti norost. (Osnova.) ,7. Kobilica . , . 45 1886 Zakaj naj mladina pobožno živi? J. Rozman ..... 25 » Mladostni Jezus zgled mladini. J. Kobilica .30 1887 Lastnosti božje. — VII. Božja modrost. A. Žlogar .... 28 » Pokorščina do starišev. (Osnova).34 1888 Cerkveno leto. — VII. Poklic nevernikov. A. Kalan ... 16 » Življenje in delovanje Jezusovo od njegovega 12. do 30. leta. V. Bernik 21 1889 Naše življenje — romanje v Jeruzalem. A. Karlin ... 20 » Sedem mečev, s katerimi hudobni otroci prebadajo srce svojih starišev. J. Kerčon .25 1890 Trije vzroki, zakaj da veliko kristijanov Jezusa ne išče. M. Torkar 23 » Mladost! — glej svojo velikost. (Osnova.) J. Kobilica ... 27 1891 Velika vrednost bogaboječe mladine. J. Kerčon .... 23 » Vesela hiša. (Osnova.) S. Gaberc .27 *) Govori, pri katerih ni naznanjen pisatelj, so vrednikovi. 4 Letnik 1880 » 1889 » 1890 1891 1892 1893 1884 1885 1880 » 1887 1890 1891 1893 1884 1885 » 1880 » 1887 » 1888 » 1889 > 1891 » 1892 » 1893 1884 1885 » o Peta nedelja po sv. Homilija. J. Bohinec Čujočnost nam je potrebna. (Osnova) Varuj se slabe druščine . Božja prizanesljivost. V. Bernik Glej 24. nedeljo po binkoštih . Glej 25. nedeljo po binkoštih . Mlačnost. J. Besnih. Grozna smrt grešnika (Osnova.) S. G Glej 25. nedeljo po binkoštih . Stran i Kraljih. ..82 .87 .70 .77 .486 .540 . 63 rc .08 ..510 Šesta nedelja po sv. treh Kraljih. Glej 24. nedeljo po binkoštih.559 Glej 25. nedeljo po binkoštih.654 Nasledki malega greha. J. Rozman .90 Duhovna rast. (Osnova).96 Glej 24. nedeljo po binkoštih.534 Glej 25. nedeljo po binkoštih.493 Glej 26. nedeljo po binkoštih.542 Glej 26. nedeljo po binkoštih.516 Prva predpepelnična nedelja. Zakaj bo veliko pogubljenih? J. Erker .64 Na splošno navado se ni zanašati. 5. Zupan. .... 65 Delavnost. (Osnova).71 Kaj stojite tukaj celi dan brez dela? A. Potočnik .... 99 Poklicani pa izvoljeni. M. Torkar .105 Lastnosti božje — XI. Večnost Božja. A. Žlogar .... 73 Ne zaupajmo predrzno v Boga! Tei emir G. . ■ ■ ■ 79 Cerkveno leto. — X Plačilo zmage. A. Kalan , ... 44 Lenoba (Osnova.) J. Škofič .49 Bog je najboljši gospod in plačnik. J. Rozman .... 80 Duhovna lenoba. J. Potočnik .85 Ob vsaki starosti in v vsakem stanu nas Gospod kliče. J. Rozman 38 Trije težaki Gospodovi. (Osnova.) S. Gaberc .43 Neizgovorljiva potrata drazega časa. J. Škofič .... 70 Kaj je pekel. (Osnova.) S. Gaberc .76 Delo v vinogradu naše duše. V. Bernik ...... 34 Najhujše rane sedanjega časa. I. M. Torkar ..... 38 Nagib marljivosti: sodba. S. Gaberc .42 Druga predpepelnična nedelja. Kaj je kristijanu beseda božja? —c—.69 S pridom poslušajte besedo božjo!.84 Sejavec (Osnova.) J. Kobilica .93 6 Letnik Stran 1886 Pridiga po pridigi! S. P—n. .109 » Spolnuj svoje dolžnosti! J. Kobilica .113 1887 Lastnosti božje. — XIf. Bog je duh. A. Žlogar .... 83 » Koristno je brati dobre knjige. A. Kalan .90 1888 Cerkveno leto,—XI. Kako preživimo predpepeltiično dobo V A. Kalan 64 > Seme, zasejano po sv. Mohorju rodi med Slovenci v Mohorjevi družbi stoteren sad. A. Kalan .70 1889 Vodilo krščanskega življenja. A. Kalan .88 » Družba sv. Mohora. A. Kalan . ....... 94 1890 Družba sv. Mohora. Krešimir .56 > Škodljivo seme med setvijo božje besede. M. Torbar ... 61 1891 Tri stopinje krščanskega življenja. A. Karlin ..... 48 > Čudoviti sad božje besede. (Osnova.l S. Gaberc .... 54 1892 Ražličen sad božje besede, — v izgledih pokazan. A. Simcnec . 79 » Trdovratni grešnik — podoben skali. V. Bernik .... 85 » Prava pokora zveliča grešnike. (Osnova.) S. Gaberc ... 89 1893 Trojne vrste škodljivih tičev. J. Kerčon .57 » Najhujše rane sedanjega časa. II. M. Torkar ..... 62 Tretja predpepelnična nedelja. 1884 Silno nevarno je odlašati pokoro. J. Vole .77 1885 Kako dolgo že!—.96 1886 Ozka vrata. —..133 1887 En Bog, ena smrt, ena duša! A. Golobič .95 1888 Večnosti se bližamo. A. Potočnik .... ... 75 1889 Spominjanje na smrt. J. Vole .105 1890 Vedenje slabih in dobrih kristijanov o pustu. F. Rihar ... 65 1891 Presveto rešnje Telo — dušno solnce. J. Gostiša .... 66 1892 Pripravljanje za smrt. J. Vole . 91 1893 Kaj nam najbolj priporoča nebeški Učenik. J. Marii ... 66 » Najhujše rane sedanjega časa. III. M. Torkar .... 74 Prva postna nedelja. 1884 Pridige za vseh šest postnih nedelj: L. Jeran. Najsvetejše srce Jezusovo ...... 86, 130, 137, 143, 149, 165 » Skušnjave so nam koristne, ako se prav vojskujemo. (Osnova) . 97 1885 I. Prva Jezusova beseda na križu.105 » Priprava k pokori. J. Bohinec .113 1886 I. Izgubljeni sin zahteva in dobi od očeta svojo dedščino. I. Žitnik 142 » Homilija. J. Rozman .148 1887 Napačna pokora. — I. Kaj je največja zmota nasvetu? F. Kosmač 106 » Zakaj naj se postimo? A. Kukelj .111 1888 čudeži v trpljenji G. N. J. Kr. — I. Prikazen Angeljeva na Oljski gori. A Žlogar ..85 » Cerkveno leto. — XII. Pomen in namen postnega časa sploh in da¬ našnje nedelje posebej. A. Kalan .92 7 Letnik 1889 Najlepša čednost in najgrša pregreha — dokazana s pozemeljskimi rečmi. J. Kerčon . . * Dvojno orožje zoper skušnjave. 1890 I. Sv. križev pot. A. Šimenec . » Nevarnosti za sv. čistost I. Od strani domačih. J. Kerčon 1891 a) I. Jezus na Oljski gori. L. Škufca . » h) I. Stari križ. J. Kerčon . 1892 a) I. Pokora mesa — telesni post (zadostovanje.) A. Šimenec » b) I. »Ki je za nas krvav pot potil*. J. Kerčon . 1893 a) 1. Jezusova trnjeva krona. 1. Trnje v človeškem življenju P. Hugolin . » b) Najhujše rane sedanjega časa IV. M. Torkar . . . . Druga postna nedelja. 1884 Nebesa si moramo s trudom prislužiti. (Osnova) .... 1885 II. Spokorni razbojnik. » Nedolžnost — prva pot v nebesa. A. Potočnik . . . . 1880 111. Izgubljeni sin služi meščanu. J. Žitnik . * Jezusa posnemajmo! M. Torkar ....... 1887 Napačna pokora. — II. Prazne želje po pokori. F. Kosmač . > Večnost. F. Veriti . 1888 Čudeži v trpljenji G. N. J. Kr. — II. Zgrudenje rabeljnov ob vjelji Jezusovem. A. Žlogar ........ » Cerkveno leto. — XIII. Božje višave in človeške nižave. A. Kalan . 1889 Najlepša čednost in najgrša pregreha — dokazana iz splošnega mnenja ljudi. J. Kerčon . » Dvojno izpremenjenje. A. Karlin . 1890 II. Žalostni del sv. rožnega venca A. Šimenec . » Nevarnosti za sv. čistost II. Od strani prilizovalcev. J. Kerčon 1891 a) II. Trnjeva krona. L. Škufca . » b) II. Težki križ. J. Kerčon . 1892 a) II. Pokora srca (kesanje). A. Šimenec . » b) II. »Kateri si za nas bičan bil«. J. Kerčon . 1893 a) Jezusova trnjeva krona. — 2. Abrahamov dar. P. Hugolin > b) Najhujše rane sedanjih dni. V. M. Torkar . Tretja postna nedelja. 1884 Pometanje hiše — zgled dobre spovedi. (Osnova) .... 1885 lil- Marija in sv. Janez poleg križa. » Pokora — druga pot v nebesa. A. Potočnik . 1886 V. Izgubljeni sin se skesa I. Žitnik ...... » Zadržki vredne spovedi. A. Žlogar . 1887 Napačna pokora. — III. Pomanjkljivo izpraševanje vesti. F. Kosmač » Kaj privede v nespokornost ? J. Škofič ...... 1888 Čudeži v trpljenji G. N. J, Kr. — III. Ozdravljenje Malhovega ušesa A. Žlogar . » Cerkveno leto. — XIV. Opravi dobro spoved v postnem času! A. Kalan . . Stran 114 119 73 80 75 85 105 111 86 92 101 121 130 166 173 117 123 97 105 127 132 89 97 91 100 116 124 96 103 105 135 143 189 196 127 134 109 116 8 Letnik 1889 Božje sodbe o čistosti in nečistosti. J. Kerčon .... » Domači prepiri — huda nesreča J. Ankrst . 1890 III. Krstni kamen in spovednica. A. Šimene c. » Nevarnosti za sv. čistost. — lil. Grešna znanja. J. Kerčon 1891 a) III. Žeblji in sulica. L. Škufca . » b) III. Krvavi križ. J. Kerčon . 1892 a) III. Pokora volje (trdni sklep). A. Šimenec .... > b) III. »Kateri je za nas s trnjem kronan bil«. J. Kerčon 1893 a) Jezusova trnjeva krona. — 3. Goreči grm. P. Hurjulin » b) Najhujše rane sedanjega časa. VI. M. Torkar .... Četrta postna nedelja. 1884 Priprava k sv. obhajilu. (Osnova). 1885 IV. Jezusova zapuščenost na križu. » Kako prečudna je božja skrb za čiste duše v potrebah. M. Torkar 1886 VI. Izgubljeni sin se vrne k očetu nazaj. I. Žitnik » Kako naj se kristijan zadrži na dan sv. obhajila. A. Potočnik 1887 Napačna pokora. — V. Omahljivi sklepi. F. Kosmač » čudežni kruhi — predpodoba presv. rešnjega Telesa. (Osnova.) A. Kalan . 1888 Čudeži v trpljenji G. N. J. Kr. — IV. Otemnenje solnca. A. Žlogar . Cerkveno leto,—XV. Prejmi vredno velikonočno sv. obhajilo! A.Kalan 1889 Kako je za človeško telo koristna sveta čistost, kako škodljiva pa nečistost. J. Kerčon . » Nebeška hranilnica. (Osnova). 1890 IV. Božji grob in velikonočno sv. obhajilo. A. Šimenec . »- Nevarnosti za sv. čistost. IV. Slabi shodi in družbe. J. Kerčon 1891 a) IV. Svete rane Jezusove. L. Škufca . > b) IV. Sveti križ. J. Kerčon . 1892 a) IV. Pokora misli ali pameti (izpraševanje vesli). A. Šimenec » b)-IV. »Kateri je za nas težki križ nesel«. J. Kerčon 1893 a) Jezusova trnjeva krona. — 4. Krona v presvetem zakramentu. P. Hugolin . » b) Najhujše rane sedanjega časa. Vil. M. Torkar . . . . Peta postna ali tiha nedelja. 1884 Jezus zapusti nr.spokornega. (Osnova). 1885 VI. Šesta beseda Jezusova na križi. » Nevarnost mlačnosti. S. P — v . 1886 VII. Izgubljeni sin veselo sprejet. I. Žitnik . > Kdo se z jezikom pregreši?. 1887 Napačna pokora. — VII. Trojne dolžnosti. F. Kosmač . » Komu se Jezus kaže, komu se skriva? (Osnova) . . . . 1888 čudeži v trpljenji G. N. J. Kr. — V. Pretrganje teinpeljnovega za¬ grinjala. A. Žlogar . » Cerkveno leto. — XVI. Pomen in namen zadnjih dveh tednov v postu. A. Kalan , .. Stran 147 152 102 110 109 120 140 148 110 116 113 148 156 213 220 152 157 120 128 167 172 115 122 126 137 158 165 121 128 125 173 179 225 233 171 177 132 139 9 Letnik 1889 Dobri nasledki sv. čistosti in hudi nasledki nečistosti za dušo člo¬ veško. J. Ker con . » Huda vest. J. Rozman . 1890 V. Sv. Križ. A. Šimenec . » Nevarnosti za sv. čistost. V. Premišljeno zapeljevanje. J. Kerčon . 1891 a) V. Presveta kri Jezusova. L. Škufca . » b) V. Močni križ. J. Kerčon . ■ ■ . . 1892 a) V. Pokora ust ali besedi (spoved). A. Šimenec . . . . » b) V. »Kateri je za nas križan bil.« J. Kerčon . . . . 1893 a) Jezusova trnjeva krona. — 5. Kronanje s trnjem. P. Hugolin . » b) Najhujše rane sedanjega časa. Vlil. M. Torkar Stran 177 182 134 144 143 153 172 181 132 138 Šesta postna ali cvetna nedelja. 1884 Kristusova in naša kraljevska čast. (Osnova) .... 1885 VII. Poslednja Jezusova beseda na križu .... » Pomočki zoper mlačnost. (Osnova). 1886 VIII. Izgubljenemu sinu napravi oče pojedino. /. Žitnik » Blagoslovljenje lesa. (Osnova). 1887 Napačna pokora. — Vlil Povrnitev v greh .... 1888 Čudeži v trpljenji G. N. J. Kr. - Vil. Razpokanje skal. A. Žlogar. » Cerkveno leto. — XVII. Kako se dogodki cvetne nedelje kažejo v cer kvenih obredih? A. Kalan . 1889 Pripomočki sv. čistost ohraniti. J. Kerčon .... » Kako je Jezus naš kralj? M. Šlibar . 1890 VI. Daritev sv. maše. A. Šimenec . » Nevarnosti za sv. čistost. — VI. Bližnja priložnost. J. Kerčon 1891 a) VI. Sveta tančica. L. Škufca . > b) VI. Častitljivi križ. J. Kerčon . . .... 1892 a) VI. Milosti sv. obhajila, in kdo jih je vreden. A. Šimenec . » b) VI. »Usmili se vernih duš v vicah!« J. Kerčon 1893 a) Jezusova trnjeva krona. — 6. Krona čednosti. P. Hugolin » b) Najhujše rane sedanjega časa. X. M. Torkar 161 194 199 241 249 181 158 165 188 193 155 163 170 178 186 193 153 158 Velikonočna nedelja- 1884 Sv. Velikanoč v Jeruzalemu pred 1851 leti. A. Kukelj . 1885 Jezus — naš Kralj.. » Kdo se Jezusovega vstajenja veseli, kdo ne? J. Ažman. 1886 Jezus Kristus je resnično od mrtvih vstal. J. Bohinec . » Duhovno vstajenje. M. Torkar . 1887 Velikonočno Jagnje. J. Škofič . . . » Stari kvas in opresni kruh. L. Ferčnik . 1888 Čudeži v trpljenji G. N. J. Kr. — Vlil. Odpiranje grobov. A. Žlogai » Velikonočno veselje. J. Škofič . 1889 Splošno prenovljenje. J. Tomažič . » Angelj pri grobu. (Osnova.) J. Kobilica . 1890 Jezus Kristus je vstal poveličan. V. Bernik . . ... » Iščimo Jezusa. (Osnova.) S. Gaberc . 172 201 210 260 267 195 200 181 187 203 211 174 179 10 Letnik Stran 1891 Vstajenje — naša tolažba v trpljenji. M. Torkar ... 202 1892 Jezus ponižan in poveličan nam v izgled. I. Slavec ... 207 „ Velikonočni piruhi. J. Ažman .213 1893 Jezus premagalee smrti. S. Gaberc 173 > Kaj nas uči Kristusovo vstajenje. M. Torkar ... 178 Bela nedelja. 1884 Petere sv. rane Kristusove pa trojna obleka ..... 186 1885 Sv. maša. — 1. Nastopne molitve. J. Kobilica .226 » Viri nejevere. A. Kukelj . ■ 232 1886 Nemirna vest. A. Požar . . . . 293 » Cvetlice, sveče, kelih. (Za prvo sv. obhajilo).297 1887 Svet nam pravega miru ne more dati. J. Bezenšek .... 210 » Zadnja večerja. (Za prvo sv. obhajilo). 214 1888 Cerkveno leto. — XVIII. Bela nedelja nekdaj in sedaj. A. Kalan . 201 > Kaj naj otroci darujejo Jezusu? (Za prvo sv. obhajilo) . . 206 1889 Najboljši pripomoček zoper padec v stare grehe. J. Kerčon . . 231 » Angeljski kruh. (Za prvo sv. obhajilo).235 1890 Svet je vedno nepokojen kakor morje. A. Potočnik .... 187 » Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem. (Za prvo sv. obhajilo) . . 193 1891 Krščanska popolnost . .213 » Neumnost nevere. (Osnova.) S. Gaberc .222 » Večna luč. (Za prvo sv. obhajilo).224 1892 Povrnitev v poprejšnje grehe — sramotno .224 > Jezus delivec miru. (Osnova.) S. Gaberc . 230 » Gospod nisem vreden. (Za prvo sv. obhajilo).232 1893 Obleka krstne milosti. S. Gaberc .189 > Lilija sv. Alojzija. (Dar za prvo sv. obhajilo) . 191 Druga nedelja po veliki noči. 1884 Lastnosti Jezusovih ovčic. A. Kukelj ...... 194 1885 Sveta maša. — II. Od vhoda do berila. J. Kobilica .... 237 » Dobri pastir in dobre ovčice (za prvo sv. obhajilo). J. Kerčon . 244 1886 Le v katoliški cerkvi je zveličanje. A. Kukelj .301 » Dobri in slabi pastirji. J. Ažman .307 1887 Jezus dobri in zvesti Pastir. L. Škufca .218 » Volkovi in najemniki. (Osnova) . . ... 223 1888 Cerkveno leto. — XIX. Kristus vstanovi cerkev in ji izroči Petra za poglavarja. A. Kalan .210 > Strah pred ljudmi. M. Torkar .215 1889 Jezus — dobri pastir. A. Potočnik .241 » Krščanska miroljubnost. F. Šušteršič .248 1890 Duhovnikovo opravilo v cerkvi. F. Rup ..... 196 »• Sprejemaj večkrat sv. zakramente! (Osnova.) S. Gaberc . . . 199 1891 Hodi za Kristusom. 1. Slavec . . 228 > Jezusa mili glas. (Osnova.) S. Gaberc .235 1892 Grešna navada se težko odloži.. 241 11 Letnik Stran 1892 Marija: najimenitnejša Božja ovčica. (Osnova.) S. Gaberc ■ 247 1893 Dobri pastir prebiva med nami. V. Bernik ..196 Tretja nedelja po veliki noči. 1884 Ne svetne, temuč bogoljubne duše veselje je pravo in stanovitno. P.J.B .217 1885 Sveta maša. — III. Od berila do darovanja. J. Kobilica . . . 247 » Prav cenite in rabite kratki čas! (Osnova).253 1886 Veselje in strah o prihodu Gospodovem. S. Vilfan .... 309 > Konec veselja in žalovanja na svetu. M. Torkar .... 313 1887 Žalost pa veselje dobrih in hudobnih. F. Šušteršič . . , 233 » Kaj mine, kaj pa ostane. (Osnova).243 1888 Cerkveno leto. — XX. Katoliška cerkev oznanuje nauke Jezusove, katere radi poslušajmo! A. Kalan ....... 218 > Kako gleda Bog ljudi in kako ljudje Boga. (Osnova) . . 223 1889 Komu se žalost spremeni v veselje in komu veselje v žalost. J. Kuzman 254 » K potrpežljivosti nas nagiba tudi misel na nebeško plačilo. J. Škofič 259 1890 Besedi »še malo« nas spominjate, svarite in tolažite. A. Šimence 206 > Sladkost pokore. (Osnova.) S. Gaberc .212 1891 Varstvo sv. Jožefa. J. Ažman .237 » Veseli hod k Očetu. (Osnova) S. Gaberc r ... 244 1892 Nasledek grešne navade je nesrečna smrt .... 250 » Veselje nad Marijo. (Osnova.) S. Gaberc . . ... 255 1893 Le sveta žalost jo pot do pravega veselja. A. Šimence . . . 203 Četrta nedelja po veliki noči. 1884 Malomarnost v ozir zveličanja J. Kerčon .222 1885 Sv. maša. — IV. Darovanje. J. Kobilica .265 » Podoba sv križa v našem stanovanju. (Osnova).271 1886 Romanje. J. Bohinec . . . . 316 » Kako človeka k Bogu gonijo: meso, svet in hudič. F. K—e . . 322 1887 Zakaj se človek ne sme lagati? A. Kalan .245 » Kaj naj se vprašujemo po poti proti nebesom? J. Potočnik . . 250 1888 Cerkveno leto. — XXI. Jezus je vstanovil v katoliški cerkvi svete zakramente, katere radi in vredno prejemajmo! A, Kalan 229 1889 Grešnikova pot. A. Šimenec . 263 » Štiri vrste izveličanih. (Osnova.) A. Karlin . ... 269 1890 Vsi gremo: v starost, grob. večnost. Adamič ... . 215 » Bog. (Osnova.) S. Gaberc .224 1891 Žalost na svetu bo"minula, nebeško veselje pa bo večno. P. B. . 245 » Kazni nevere. (Osnova.) S. Gaberc .249 1892 človek gre s telesom v grob, z dušo k sodbi. I. Slavec . . , 257 » Marija — dekla Gospodova. (Osnova.) S. Gaberc .... 264 1893 Je li tudi grešniku pripravljeno stanovanje v nebesih? V. Bernik . 214 Peta nedelja po veliki noči. 1884 Molitev — vrtnarica. J. Kobilica .227 1885 Sv.maša. — V. Darovanje kruha in vina do »tihe molitve«. J.Kobilica 273 12 Letnik 1885 Premalo molimo. (Osnova). 1886 Kratka zgodovina sv. leta. J. Ažman . » Pobožna molitev. (Osnova). 1887 Zakaj nekateri pravijo, da molitev nič ne pomagal 1 A. Šimence * Pravega prosilca dve imenitni lastnosti. J. Matek . 1888 Cerkveno leto. — XXII. Kako cerkev tolaži in pripravlja kristijane na vnebohod Gospodov? A. Kalan . » Česa moramo najprej prositi? (Osnova). 1889 Greh vniči moč molitve. J. Rozman . » >Oče naš« in poglavitni grehi. (Osnova). 1890 Molitev naša največja dolžnost, moč in čast. Št. Gnezda » Apostoljstvo molitve. A. Furmacher . 1891 Ali je res molitev nepotrebna. J. Rozman . » Molitev: dobro delo. (Osnova.) S. Gaberc . 1892 Kaj se pravi v »imenu Jezusovem« moliti. A. Šimence. . > Služabniki Marijini. (Osnova.) S. Gaberc ...... 1893 Velika moč molitve. J, Gostiša . Šesta nedelja po veliki noči. 1884 Mrtva vera — naša prihodnja tožnica pri Bogu. x. 1885 Sveta maša. — VI. Od >tihe molitve« do »tihe maše«. J. Kobilica » Povsod dajajmo spričevanje o Jezusu! (Osnova) 1886 Pohujšanje. J. Rozman . » Pogum sv. mučencev. (Osnova). 1887 Posvetnjakom pobožni niso všeč. Š. Zupan .... 1888 Cerkveno leto. — XXIII. Štirje značilni dnevi v življenji Gospodovem .4. Kalan .......... » Prepozni spomin božjih naukov. (Osnova) .... 1889 Tudi mi dajajmo Jezusu spričevanje. M. Šlibar . , . » Od kod nezadovoljnost in kako jej v okom priti? Š. Zupan . 1890 Posnemajmo aposteljne v spričevanji o Jezusu. Št. Gnezda . » Razodenje božje. (Osnova.) S. Gaberc . 1891 Zavidanje zbog milosti božje. A. Žlogar . „ Domača pobožnost. (Osnova.) S. Gaberc . 1892 Česa nas uči pomlad? V Bernik . » Marija : mati sirot. (Osnova.) S. Gaberc . 1893 Preganjanje prvih kristijanov. J. Marn . » Pohujšanje. J. Ažman . Binkoštna nedelja. 1884 Sveta vera nam je tolažba v življenju in smrti. J. Golob 1885 Delovanje sv. Duha. J. L. . 1886 Kaj dobrega je storil sv. Duh aposteljnom? M. Torkar . * Dvojni način delovanja sv. Duha. (Osnova) J. Kobilica . 1887 Duh moči in ljubezni. M. Torkar . 1888 Sveti Duh v katoliški cerkvi in v nas. A. Karlin 1889 Tempelj sv. Duha. F. Rihar . > Cerkveni obredi sv. birme. J. Kerčon . Stran 280 326 331 253 260 237 242 271 277 226 231 260 265 266 272 225 255 301 307 368 374 283 267 273 305 312 257 262 284 289 292 296 250 254 273 309 376 379 287 276 317 323 Letnik Stran 1890 Kaj so aposteljni prejeli od sv. Duha in kako so se pripravljali nanj. J. Rozman .264 1891 Trojna moč sv. Duha. I. A. Simenec .291 1892 Sveti Duh nekdaj in sedaj. 1. Slavec .301 » Sadovi sv. Duha 1. V. Bernik .308 1893 Ogenj sv. Duha. S. Gdberc .257 Prva nedelja po binkoštih ali praznik presv. Trojice 1884 Trojni klic. B.J.B .287 1885 Krstna krona. A. Žlogar . ..321 1886 Solnce na podnebji je neka podoba nevidnega Boga. S. Vilfan . 391 » Čast hodi Očetu in Sinu itd. (Osnova).395 1887 Katere dobrote nam deli sv. krst? J. Ankrat .... 297 > Bog je ljubezen. (Osnova.) A. Kalan .302 1888 Cerkveno leto. — XXIV. Kaj nas uči praznik presv. Trojice in kako ga cerkev obhaja. A. Kalan . 288 1889 Kako sv. Trojico prav častiti? J. Ažman .334 » Človek — podoba božja. F. D .339 1890 Častitev presv. Trojice. J. Rotnar . 277 1891 Imenitnost le skrivnosti. A. Karlin .309 » Dva trona milosti božje. (Osnova.) S. Gaberc .... 313 1882 Sv. Trojica nam milosti deli — kaj smo jej dolžni? A. Žlogar . 322 » Dobrota presv. Trojice. (Osnova.) S. Gaberc .328 1893 NebeSka krona. S. Gaberc ........ 275 Druga nedelja po binkoštih. 1884 Duhovno obhajilo. J. Erker .299 1885 Sv. maša. — VII. Od »lihe maše« do spremenjenja J. Kobilca . 338 » Sv. cerkev sili in vabi k večerji. (Osnova).344 1886 Homilija . .403 1887 Nevredno sv. obhajilo. A. Potočnik .312 » Šestero izgovorov zastran večkratnega obhajila. (Osnova) . . 318 1888 Cerkveno leto. — XXV. Sveti Duh, pravi Bog, nam deli milost božjo A. Kalan .301 > Trojna velika večerja. (Osnova).307 1889 Koga vabi Jezus na večerjo v presv. zakramentu. A. Šimenec . 350 » Dvojna gostija. (Osnova). 355 1890 Kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce.287 » Presv. režnje Telo: čudež ljubezni božje. (Osnova) S. Gaberc 294 1891 Naše dolžnosti do Jezusa v presv. altarnem zakramentu. A. Šimenec 319 » Presv. režnje Telo: brana Marijinih otrok (Osnova) S. Gaberc . 324 1892 Hodimo pogosto na sv. večerjo. A. Karlin .336 » Spremenitva: delo sv. Duha. (Osnova) S. Gaberc .... 340 1893 Homilija. J. Marn .285 » Prazni izgovori odvračajo kristijane od večkratnega sv. obhajila V. Bernik .291 Letnik Stran 1884 1885 » 1886 » 1887 1888 > 1889 1890 » 1891 > 1892 1893 1885 1886 > 1887 188S » 1889 » 1890 » 1891 > 1892 1893 1884 1885 > 1886 Tretja nedelja po binkoštih. O predrzni sodbi. S. P—v. . .... . 304 Sv. maža. — VIII. Spremenjenje ali povzdigovanje. J. Kobilica 346 Plamen Jezusovega presv. Srca.353 Jezus — dobri pastir.421 Spokorni grešnik. J. Golob .429 Spremljevalci nebeškega Kralja. (Za praznik Jezusovega presv. Srca.) 321 Zakaj je v nebesih toliko veselje nad spokornim grešnikom. (Osnova) S. Vilfan ..330 Cerkveno leto — XXVI. Dar strahu božjega. A. Kalan . . . 309 Dvoje neločljivih src ......... 315 Ljubezen Jezusovega Srca v presv. zakramentu. A. Simenee . 362 Odprto Srce Jezusovo — studenec milosti . . ... 296 Srce Jezusovo — naše zavetje. (Osnova.) S. Gaberc , 305 Jezus trka na vrata tvojega srca.. 328 Srce Jezusovo — studenec ljubezni. (Osnova) S. Gaberc . . . 339 Prijatelji in tolažniki Jezusovega presv. Srca . ... 343 Ljubezen do presv. režnjega Telesa. (Osnova.) S. Gaberc . . 352 Srce Jezusovo neusahljiv studenec. S. Gaberc . . 296 Homilija. V. Bernik .300 Četrta nedelja po binkoštih. Sv. maša. — IX. Od spremenjenja do spomina za mrtve. J. Kobilica 362 Podoba sv. Alojzija. A. Kuhelj .... ... 368 Kaj je kristijanu delo? A, Žlogar .435 Svet naše ljubezni ni vreden A. Potočnik . ... 440 Zakaj so naša dobra dela tolikokrat brez vrednosti in zasluženja. J. Škofič ... .332 Cerkveno leto. — XXVII. Dar pobožnosti. A. Kalan .... 324 Vspešno in nevspešno delo. J. Ažman .330 Naša dolžnost je za zveličanje bližnjega skrbeti. A. Potočnik . . 369 Satanove mreže. I. Nečistost. J. Kerčon .374 Dobra dela v stanu smrtnega greha nimajo nič zasluženja za nebesa. M. Torkar .307 Dve mreži bogoljubnega kristijana. (Osnova.) S. Gaberc . . . 312 Dobri namen. I. Slavec .341 Prazno delo. (Osnova). S. Gaberc . 345 Zakaj se ne da primerjati časno trpljenje nebeškemu veselju. I. Slavec 363 Riba: dobro delo. (Osnova.) S. Gaberc . ■ 371 Kako nam je tudi pomanjkanje v blagor in prid. J. Škofič 303 Peta nedelja po binkoštih. Strah pred ljudmi ... .... . . 329 Sv. maša. — X. Od spomina za mrtve do očenaša. J. Kobilica . 374 Vpliv vpijanljivih pijač na človeško telo in dušo. J. Kerčon . 381 Homilija. A. Kukelj . ... .... 445 Bog gleda na srce, (Osnova) . . . . ... 450 5 Letnik Stran 1887 Kaj nas učita sv. Ciril in Metod ob letošnjem svojem godu? A. Kalan 345 16 Letnik Stran 1891 Nesreča grešnika. (Osnova.) S. Gaberc .374 1892 Spolnovanje volje božje privede v nebeško veselje. A. Potočnik . 389 » Mati: najboljši prerok. (Osnova.) S. Gaberc .395 1893 Dvojna domovina. (Za god sv. Cirila in Metoda.) S. Gaberc . . 329 Osma nedelja po binkoštih. 1884 Otroci sveta pa otroci luči. A. Žlogar .349 1885 Sv. maža. — XIII. Zahvala po sv. obhajilu in sklep. J. Kobilica . 415 » Pijančljivost - • poglavitni vzrok siromnščine. J. Kerčon . . 423 1886 Spoved za sveto leto. A. J. Ažman .470 » Modra skrb starišev za premoženje otrok. A. Potočnik . . . 479 1887 Prava in napačna sramožljivost. A, Žlogar .368 > Kako si moremo dobre prijatelje delati. J Kerčon .... 375 1888 Cerkveno leto. — XXXI. Darova umnosti in modrosti A. Kalan . 364 » Kako prav gospodariti? F. Veriti .370 1889 Priprava za sodbo božjo. A. Karlin .409 » Satanove mreže: V. Odlašanje pokore. J. Kerčon .... 414 1890 Večerna molitev. A. Šimence .335 » Zapravljivci smo. (Osnova.) S. Gaberc .342 1891 Odgovornost za časno premoženje. J. Lavrič .375 » Žalostni nasledili zapravljivosti. (Osnova) 5. Gaberc . . . 381 1892 Pregrešne zaveze. (Osnova.) A. Kukelj .397 » Pobožna zvijača. (Osnova.) S. Gaberc .403 1893 V grehih umreti je prestrašno. J. Roman .333 » Moč jezika (za god sv. Mohorja). S. Gaberc .339 Deveta nedelja po binkoštih. 1884 Kaj čaka njega, ki božjega svarjenja ne sprejme ? P. -T. B. . . 377 1885 Sv. maša — Premišljevanje Jezusovega življenja, trpljenja in pove¬ ličanja. .7. Kobilica .427 > Smrt, sodba in večnost nespokornega žganjarskega pijanca J. Kerčon 432 1887 Trojno priganjanje k pokori. S. Vilfan .378 » Jezusove solze — najkrepkejši opomin (Osnova) . 383 1888 Cerkveno leto. — XXXII. Sveti zakramenti. A. Kalan . . . 375 » Prepozne solze. A. Žlogar . 380 1889 Obiskovanja Božja. Št. Gnezda .418 > Raznovrstne solze na svetu. (Osnova) ...... 424 1890 Posvečevanje nedelj in praznikov. BI. Bevk .343 » Nad kom Jezus joče. (Osnova) S. Gaberc ..348 1891 Greh — nesreča vseh nesreč. A. Adamič . . . . . 382 » Obnašanje Jezusa do grešnikov. (Osnova.) S. Gaberc . . . 387 1892 Jezusove solze nad Jeruzalemom veljajo nespokornemu grešniku I. Slavec .409 » Sv. obhajilo: čas obiskave božje. (Osnova) S. Gaberc . . ■ 414 1893 Kaj naj stori pravi kristijan med hudobnim svetom. A Potočnik . 343 17 Letnik Stran 2 18 Letni! Stran 1887 Človek popotnik. A. Kalan .. 418 » Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. (Osnova) J. Potočnik . 419 1888 Cerkveno leto. — XXXV. Dva nauka tesno zvezana z obredi sv. krsta. A. Kalan ... .405 » Kako moramo Boga ljubiti. (Osnova.) A. Karlin ... 410 1890 Grešnik pa njegov rešitelj. (Homilija.) A. Žlogar . . . 373 > Krščanska ljubezen je naša srečna tovarišica. (Osnova,) S. Gabcrc 578 1891 Jezus naš usmiljeni Samarijan. A. Šimenee .412 » Nevarnost slabe tovarišije. (Osnova.) S. Gaberc .418 1892 Jezus najboljši zdravnik bolnih src.441 » Srečna tovarišija. (Osnova.) S. Gaberc .446 1893 Bog je vse ljubezni vreden zavoljo svoje neskončne popolnosti. 1. Slavec 371 Trinajsta nedelja po binkoštih. 1885 Slabi nasledki nečistega greha. J. Vole ... » Nehvaležnost je grda in kaznjiva. A. Potočnik . 1887 Velika potreba večkratne spovedi. A. Kukelj > Ob petnajststoletnici spreobrnenja sv. Avguština. V. Bernik 1888 Cerkveno leto. — XXXVI. Zakrament sv. birme. A. Kalan > Nasledki smrtnega greha. 1890 Visoka vrednost duhovniškega stanu. I. Slavec . » Lepota sv. vere. (Osnova.) S. Gaberc . 1891 God sv. Roka. J. Rozman . > Zahvala naša. (Osnova.) S. Gaberc . . . 1893 Duhovska služba je častitljiva in težavna. L. Škufca 488 494 422 428 423 428 379 386 426 431 388 Štirinajsta nedelja po binkoštih. 1884 Kaj nas cvetlice učijo. 1886 Bogoljubnost je za vse koristna ....... » Bog malo zahteva, pa obilno plača. L. Škufca .... 1888 Cerkveno leto. — XXXVII. Obredi zakramenta sv. birme. A. Kalai » Kdo bodi naš gospodar: Bog ali satan? A. Kalan 1891 Prevelika skrb za časno. J. Rozman . » Izgled ptičic. (Osnova.) S. Gaberc . 1893 Ustava kraljestva božjega na zemlji. A. Žlogar .... > Lilija Marijinega srca. S. Gaberc . Petnajsta nedelja po binkoštih. 1885 Dvojna zgodnja smrt . . . » Kaj nam pogreb pridiguje? (Osnova) . . 1886 Dolžnosti do mrtvih. J. Vole . » Velika cena človeške duše. I. Pavlič . 1888 Cerkveno leto. — XXXVIII. Milosti in dolžnosti sv. birme. A. Kalan 1889 Homilija. A. Karlin . . » Dve žalujoči materi nebeški. (Osnova.) . . . 1890 Tri osebe iz evangelija. A. Žlogar . » Srečna mladina. (Osnova) S. Gaberc . 425 552 560 434 440 433 439 396 402 505 512 564 569 450 482 488 401 407 19 .Stran Letnik 1892 1884 1887 > 1888 1889 > 1891 > 1892 1884 1885 > 1886 » 1887 1888 1890 > 1893 1885 1888 > 1889 > 1890 » 1891 1892 » 1893 (Žalostna Mati božja.) Kako so kristijani krivi Marijinih bolečin. I. Slavec .471 Pogrebci duše. (Osnova.) S. Gaberc .477 Šestnajsta nedelja po binkoštih. Ljubezen se ne napihuje. J. Vole . .446 Posvečevanje Gospodovega dneva J. Rozman .... 460 Zakaj glejmo na bližnjega? (Osnova).466 Cerkveno leto. — XXXIX. Sv. rešnjega Telesa predpodobi in tvarini. A. Kalan ... 474 Katerih ljudi se bojmo, katerih ne ....... 491 Komu si podoben: angelju ali hudobnemu duhu? J. Ažman . 497 Glejmo na Jezusa — mogočnega vojvodo . 449 Skrb za dušo. (Osnova.) S. Gaberc .456 Posvečujmo nedelje in praznike. A. Šimenec .480 Presveto režnje Telo: dolžnosti vzajemne. (Osnova.) S. Gaberc . 486 Sedemnajsta nedelja po binkoštih. Ljubezen se ne da razdražiti. J .Vole .453 Trojni nagib Boga ljubiti. L. Škufca . . . , . 537 V čem se pokaže ljubezen do Boga? B. Potočnik .... 544 Ne skušajte Boga! J. Rozman . 584 Zakaj mora grešnik Boga ljubiti? J Erker ...... 589 Ljubimo Boga! A. Kalan 468 Cerkveno leto, — XL. Kaj smo dolžni Jezusu v najsv. zakramentu resnično pričujočemu. A. Kalan ....... 481 Kdo ima pravo ljubezen do Kristusa? A. Karlin . . . 487 Gorkomer ljubezni do Boga 419 Ljubezen do Boga. (Osnova.) S. Gaberc . 424 Kako različne misli imajo ljudje o Kristusu. A. Šimenec . . 431 Osemnajsta nedelja po binkoštih. Ljubezen ne misli hudega. J. Vole . . 548 Bolezen je znamenje ljubezni in milosti božje. A. Potočnik . . 565 Cerkveno leto. — XLI. Nevredno sv. obhajilo. A. Kalan . . 491 Pregrešne misli. — J. Ažman .497 Spreobrnenje srca. J. Rozman .516 Bolniška postelja — šola krščanske modrosti. (Osnova) . . . 520 Moremo in moramo za zveličanje bližnjega skrbeti .... 426 Odveza bolnikov. (Osnova.) S. Gaberc .433 Bodimo hvaležni za zakrament sv. pokore ..... 470 Jezus najboljši zdravnik. (Osnova.) S. Gaberc . 475 Visoka vrednost posvečujoče milosti božje. 1. Slavec . . ■ 497 Greh: zapaha nebeških vrat. (Osnova.) S. Gaberc . . 504 Štiri poslednje reči. V. Bernik . . 438 Štirje kvatri. J. Marn . .... 442 2 ' 20 Letnik Stran Devetnajsta nedelja po binkoštih. 1884 Dvojna pot v nebesa. L. Škufca .188 1886 Homilija. A. Kuhelj . 603 » Grešnik — svojega pogubljenja sam kriv. (Osnova) . . • 608 1887 Duhovite dobrote sv. obhajila in kako se jih vredno A.Šimenec 484 » Pretepi — krivični in škodljivi. (Osnova.) J. Škofič .... 491 1888 Cerkveno leto. — XL1I. Zakrament sv. pokore primeren naravi člo¬ vekovi in njegovim potrebam. A. Kalan .503 1891 Kraljeva gostija (homiletičen govor). A. Žlogar .... 477 » Ogenj v peklu. (Osnova.) S. Gaberc ... ... 482 Dvajseta nedelja po binkoštih. 1885 Ljubezen ne ravna napačno. J. Vole .573 > Kakoršni stariši, taki otroci. I. Podboj .581 1886 Pogled na evangelijske osebe. J. Rozman .610 > Stariši, fiujte nad otroci! J. Škofič ........ 616 1888 Cerkveno leto. — XLI1I. Zakramenta sv.pokore bistvo in sad. A.Kalan 515 1889 Čvetero znamenj dušne bolezni A. Potočnik .534 j> Molitev stari še v za otroke. (Osnova).540 1890 Za šolo in dom. J. Kerčon .444 » Dobrota nadlog. (Osnova.) S. Gaberc .448 1892 Sv. popotnica. I. Strnad .513 > Nebeška skrb. (Osnova.) S. Gaberc ....... 518 1893 Pametna in potrebna je vera. A. Žlogar .461 » Koristno za dušo in telo je v bolezni prejeti sv. obhajilo. A. Šimenec 467 Enaindvajseta nedelja po binkoštih. 1884 Ljubezen vse pretrpi, vse prenese. J. Vole .501 1887 Sužnost — telesna in dušna. J. Ažman . .501 » Dušni dolgovi. J. Ažman . 505 1888 Cerkveno leto. — XL1V. Spovedi niso ljudje iznajdli, pač pa jo je Bog vstanovil. A. Kalan .521 » Stari dolgovi ... .527 1891 Trpljenje zavrženih v peklu. A. Šimenec .... . 494 » Božje usmiljenje do grešnika. (Osnova.) S. Gaberc .... 502 1892 Spravljivost. A. Žlogar .520 » Posebna sodba. (Osnova.) S. Gaberc .527 Dveindvajseta nedelja po binkoštih. 1885 Ljubezen vse veruje, vse upa. J. Vole .598 » Ali je dovoljeno?.606 1886 Kaj hoče Bog od nas? L. Škufca .647 » Dajte Bogu, kar je božjega. J. P-k .652 1887 človeška duša — dragoceni denar. M. Šlibar .508 1888 Cerkveno leto. -XLV. Pomen spovedi v versko-nravnem oziru. A.Kalan 538 1889 Zgled sv. Martina škofa. A. Kuhelj .576 21 Letnik _ Stran 1889 Pregrešne in dopuščene zvijače. A. Šimenec .581 1890 Homilija. A. Karlin .457 » Hinavščina. (Osnova.) S. Gaberc . 463 1892 Vera: nebeška svetilnica. (Osnova.) S. Gaberc .... 561 1893 Imenitnost in dragocenost naše duše. V. Bernik . . . .477 Triindvajseta nedelja po binkoštih. 1884 Pravični veselo umrje.650 1888 Cerkveno leto. — XLVI. Cerkveni odpustki. A. Kalan . . . 544 » Spomin na smrt napeljuje k pokori in svetosti. J. Ankrst . . 549 1889 Smrt pravičnega kristijana je kratko in sladko spanje. A. Šimenec 586 » Naše solze ob smrti nam dragih oseb. (Osnova) .... 591 1890 Dvojno spanje. (Osnova.) S. Gaberc .479 1891 Spominjaj se smrti. F. Adamič .514 » Koga Jezus rad ima. (Osnova.) S. Gaberc .520 1892 Krvotočna žena po čudežu ozdravljena — kaj nas uči. I. Slavec . 564 » Nebeško plačilo: različno. (Osnova.) S. Gaberc .... 570 1893 časnost in večnost. A. Žlogar .483 Štiriindvajseta nedelja po binkoštih. 1884 Male pobožnosti. J. Kobilica .259 1887 Mali grehi. A. Kukelj .534 > Kaj nas ptice učijo? (Osnova).539 1888 Cerkveno leto. — XLVII. Svetega poslednjega olja obred in milost. A. Kalan .573 1890 Trije slabi sejalci. I. Miliš .486 » Dvojna potrpežljivost. (Osnova.) S. Gaberc .492 Petindvajseta nedelja po binkoštih. 1885 Kaj je k razširjenju krščanske cerkve pripomoglo? M. Torkar . 654 » Tri male, pa važne reči. L. Ferčnik .658 1888 Cerkveno leto. — XLVIII. Obred in pomen nižjih redov mašni- kovih. A. Kalan .582 » Dvoje svetlih žarkov iz življenja sv. Martina. V. Bernik . . 588 1890 Duhovna moč sv. katoliške cerkve. A. Šimenec .... 493 » Moč milosti božje. (Osnova.) S. Gaberc .498 1891 Sovražniki zveličanja našega. (Osnova.) S. Gaberc .... 540 1893 Zakaj pusti Bog dobre med hudobnimi. J. Rozman . . . 510 Šestindvajseta nedelja po binkoštih. 1888 Cerkveno leto. — XLIX. Obred in pomen višjih redov mašnikovih. A. Kalan .592 1891 Dvojno drevo. Št. Gnezda .542 » Kvas pri dobrih delih. (Osnova.) S. Gaberc .548 1893 Iz malega izraste veliko .. 516 Letnik a? Stran Zadnja nedelja po binkoštih. 1884 Sv. križ — tolažba pravičnim. 1885 Urno spolnujmo dobre sklepe! M. Torkar .... » Izvoljeni — v nebesa povabljeni. J. Kerčon . 1886 Vse časno je minljivo. J. Porenta . 1887 Poslednja sodba. A. Karlin . 1888 Cerkveno leto. — L. Krščanska družina. A. Kalan 1889 Kaj vera uči o sodnem dnevu. A. Potočnik .... „ Pokora na smrtni postelji je podobna zimi in saboti. (Osnova) 1890 Smrtni greh. J. Rozman . » Strah božji. (Osnova.) S. Gaberc . 1891 Poslednja sodba vesela za pravične, strašna za krivične. A.Furmachet » Vesela sodba. (Osnova.) 8. Gaberc . 1892 Grešnik na sodbi. L. Škufca . » Nebeška cvetlica: stanovitnost. (Osnova.) 8. Gaberc 1893 Prihod Kristusov k sodbi. A. Žlogar . 567 663 667 656 541 598 592 597 500 506 550 555 573 579 521 Prva adventna nedelja. 1884 Sv. križ — strah pogubljenim. 1885 Sad Kristusovega prihoda. — I. Slepi spregledujejo. J. Ažman » Pogubljeni zavrženi v večni ogenj. J. Kerčon . 1886 Lastnosti božje. — I. Resničnost in zvestoba. A. Žlogar |. » Odrešenje naše. (Osnova.) S. Gaberc . 1887 Cerkveno leto. — I. Zgodovina adventa, kako ga pričnimo. A. Kalan » Hrepenenje po Jezusu. J. Škofič . 1888 Poslednja sodba bo strašna za grešnike. J. Rozman 1889 Jezus je k nam prišel, prihaja, bo prišel. J. Globočnik . > Mane, tekel, fares! (Osnova). 1890 Grešnik pri sodbi I. J. Rozman . y> Znamenja prave pobožnosti. (Osnova.) S. Gaberc . . - . 1891 Lažnjivi jezik. A. Šimenec . > Klic k pokori. (Osnova.) S. Gaberc . » Ljubezen sv. Andreja do Križa. F. Bernik . 1892 Duhovno prenovljenje. A. Žlogar . » Dvojni čas. (Osnova.) S. Gaberc . 1893 Oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa. I. A. Šimenec . . . . 575 670 675 661 668 545 551 621 601 606 508 513 557 561 563 582 588 529 Druga adventna nedelja. 1884 1885 > 1886 S- 1887 Trstu podoben človek. A. Žlogar . Sad Kristusovega prihoda. — II. Hromi hodijo. J. Ažman Zatajevanje samega sebe. A. Potočnik . Lastnosti božje. — II. Božja pravičnost A. Žlogar Kako je Jezus sv. Janeza Krstnika hvalil. J. Kerčon Cerkveno leto. — II. Katera je skrivnost adventnega, časa in kako jo kaže cerkev v svojih obredih? A. Kalan . . . . Naša pohvala. (Osnova). 585 681 685 677 683 569 575 28 Letnik Stran 1888 Kaj govori Jezus sam o sebi in o Janezu? M. Hočevar . . 642 » Svet je bolnišnica in Jezus v svoji cerkvi je edini zdravnik, ki more pomagati. (Osnova).647 1890 Grešnik pri sodbi II. J. Rozman .517 » Obljuba božja. (Osnova.) S. Gdbere .523 1891 Obrekljivi in opravljivi jezik. A. Šimenec...... 569 » Jedro pokore. (Osnova.) S. Gaberc .576 » Tri jabolka sv. Nikolaja. (Osnova.) V. Bernik .577 1892 Ali je zdaj Odrešenik potreben ? A. Žlogar .593 » Božje bitje. (Osnova.) S. Gaberc .599 1893 Oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa II. A. Šimenec .... 542 Tretja adventna nedelja. Človeška imenitnost. J. Kobilica .597 Sad Kristusovega prihoda. — IV. Gluhi spreslišujejo. J. Ažman . 701 Janez — spokornik brez greha; mi — grešniki brez pokore. J.Škofič 705 Lastnosti božje. — III. Božja vsegapričujočnost. A. Žlogar . . 699 Spokorna pridiga sv. Janeza Krstnika. J. Kerčon .... 706 Cerkveno leto. — III. Kako se nam je v adventu pripraviti na bo¬ žične praznike? A. Kalan .585 Trojno vprašanje. (Osnova.) J. Globočnik .590 V vsakem stanu se more izveliCati ali pa pogubiti. J. Ankrst . 650 Jezus v sredi med nami. (Osnova.) A. Karlin .... 656 Kdo je glas upijofiega. A. Žlogar .620 Kako potrebna je stanovitnost v dobrem in kako si jo zagotovimo. F. Hribar .625 Grešnik pri sodbi III. J. Rozman .528 Sveti raj. (Osnova.) S. Gaberc .534 Nesramni jezik. A. Šimenec . .585 Sad pokore. (Osnova.) S. Gaberc .592 Katoličan sem. A. Šimenec .607 Bog: modri vladar sveta. (Osnova.) S. Gaberc .... 611 Oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa III. A. Šimenec .... 547 Četrta adventna nedelja. 1884 Smrt grešnikova ..606 1885 Sad Kristusovega prihoda. — V. Mrtvi vstajajo. J. Ažman . . 710 » Glas božji, ki nas kliče k pokori. M. Torkar ..... 715 1886 Lastnosti božje. — IV. Božje usmiljenje. A. Žlogar . . .709 » Spokorna pridiga sv. Janeza Krstnika. J. Kerčon .... 714 1887 Cerkveno leto. — IV. Kako preživimo »teden pričakovanja?« A.Kalan 593 » Smrt je gotova, njena ura negotova. J. Potočnik .... 597 1888 Ne odlašajmo pokore. Št. Gnezda .658 1889 Kdo bodi glas upijočega? A. Žlogar .629 » Tri jame, ki nam kratijo božji mir. L. Ferčnik .... 665 1884 1885 » 1886 > 1887 1888 1889 1890 > 1891 » 1892 » 1893 24 Letnik Stran 1890 Grešnik pri sodbi. IV. J. Rozman .536 » Božje drevo. (Osnova.) S. Gaberc .542 1891 Preklinjevalski jezik. A. Šimence .594 » Plačilo pokore. (Osnova.) S. Gaberc .600 1892 Kdo je mrtev na duši — kako naj oživi. J. Rotner . . • 614 » Sv. Janez Krstnik pa vest. V. Bernik .620 » Bog: zveličar naš. (Osnova.) S. Gaberc ...... 624 1893 Oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa. IV. A. Šimenec . . • 553 Nedelja pred novim letom. 1884 Pri vsakem delu misli, da utegne zadnje biti! — g. . . . 627 1885 Trojna slava sv. Janeza. J. Rozman .734 » Otroci največji zaklad starišev. (Osnova).739 1886 Lastnosti božje. — V. Božja nespremenljivost. A. Žlogar . . 725 1888 Naše življenje podobno vožnji na železniej. J. Ažman . . . 671 1889 Varujte se slabih časnikov in knjig. A. Š .953 1890 Beseda nemarnim poslušalcem božje besede. P. B. . . . 555 » Strup pijače. (Osnova.) S. Gaberc .* 558 1891 Dvojni ključ Zveličarjev. A. Žlogar .616 » Hvaležnost naša. (Osnova.) S. Gaberc .622 1893 Komu bo Jezus v vstajenje ? A. Žlogar .570 B. Ob praznikih. Praznik obrezovanja Gospodovega ali novo leto. 1884 Ogledalo prave sreče. L. Jeran .1 1885 Pomanjkljivost v mnozih rečeh. J. Vole .1 » To leto bo morebiti zadnje. J. Ažman .9 1886 Srečno novo leto 1 J. Lavrič .1 » Koliko si star ? M. Torkar . 7 1887 Cas je drag pa kratek. J. Rozman .1 » Katere občutke nam vzbuja novo leto? L. Fcrčnik ... 6 1888 Božje dete in njegovo spremstvo o Božiču. A. Kalan ... 1 > Petero voščil za novo leto. L. Ferčnik . 7 1889 Trojni pogled. Št. Gnezda .1 » Prava sreča. J. Ažman .• 7 1890 Število naših let je malo in še ta so negotova. L Škufca . . 1 » Trojni dar za novo leto. (Osnova).5 1891 Kaj nam bo prineslo novo leto, — kaj prinesimo mi v novo leto V. Aljančič .1 1892 Kje je prava sreča? I. Slavec .1 1893 Ne zanašajmo se na minljivo, skrbimo za večno! L. Škufca . . 1 Razglašenje Gospodovo ali sv. trije Kralji. 1884 Trojna pot k Jezusu. J. Kobilica .9 1885 Življenje po veri. J. Kerčon .24 25 Praznik sladkega imena Jezusovega. 1884 Liturgična pridiga o prazniku in podobi tega imena. A. Žlogar 1885 Hvaljen bodi Jezus Kristus! A. Žlogar . 1886 Trojno češčehje. 1888 Presladko ime Jezus. V. Bernik . 1889 Ime Jezus pomeni »Zveličar«. J. Rozman . 1890 Veličastvo presvetega imena Jezusovega. A. Žlogar 1891 Jezus je, kar pomeni njegovo ime; bodimo tudi mi, kar pomeni naše ime. A. Potočnik . > Ime Jezus: častito. S. Gabere . 1892 »Jezus« je najsvetejše in najskrivnostniše ime. M. Torkar 1893 Kje je za grešnika strašno — Jezusovo ime. M. Horvat » Jezus naša pomoč. S. Gabere . 21 48 34 31 29 29 29 36 34 19 24 1884. 1885 » 1886 1887 » 1888 » 1889 •» 1890 » 1891 Darovanje Gospodovo ali svečnica. Naše srce — tempelj Marijih. Podoba krščanske žene A. Kuhelj . Srečna zadnja ura. J. Ažman . Sveča blagoslovljena, podoba krščanskega življenja. J. Bohinec Čistost v mislih. J. Vole . Blagoslovljenje sveče m— pa razni stanovi. J. Anlcrst Srečna smrt, če Marija mrtvaško svečo drži Š. Zupan . Daritev svete maše. A. Kuhelj . človek in goreča sveča. (Osnova.). Trojni pomen praznikov. A. Kalan . Dan veselja in žalosti za Marijo. J■ Škofič .... Trojni pomen prižgane sveče. J. Rotner . Marijin dar. M. Torkar . .. Itedaj naj nam Marija pokaže Jezusa? A. Žlogar . , Marija vesela in žalostna mati. V. Aljančič .... 49 74 80 69 75 65 69 57 62 49 55 49 52 55 61 26 Letei t Stran 1892 Kaj se učimo od Marije? I. Slavec .57 1893 Prava pokorščina je Bogu nad vse ljuba. A. Šimenec ... 49 » Homilija. V. Bernik .55 Praznik sv. Jožefa. 1884 Pojdite k Jožefu! A. Žlogar .108 1885 Jezusova žeja. (Postna pridiga).161 » Čast sv. Jožefa. J. Rozman .167 1886 Izgubljeni sin zapravi svojo dedščino. I. Žitnik .... 153 » Zakaj je letošnje sv. leto?.160 1887 Napačna pokora. — IV. Pomanjkljivo kesanje. F. Kosmač . . 138 » Zakaj moramo posebno mi častiti sv. Jožefa? A. Kalan . . 146 1888 čudeži v trpljenji G. N. J. Kr. — VI. Zemeljski potres. A. Žlogar . 143 » Sv. Jožef — pa pijanci, zlasti žganjepivci. (Z ozirom na družbo treznosti.) A. Šimenec .150 1889 Sv. Jožef ženin Marijin, rednik Jezusov, zavetnik katoliške cerkve. A. Kalan .137 » Kaj nas uči lilija sv. Jožefa. M. Torkar .143 1890 Sv. Jožef izgled in varuh. A. Žlogar .128 1891 Sedmero britkosti in radosti sv. Jožefa. V. Bernik .... 159 » Sv. Jožef naš mogočni priprošnjik v življenji in smrti. P. B. . . 165 1892 Nečistovanje velik greh. I. Slavec .129 » V čem sta si Jožefa starega in novega zakona podobna. A. Šimenec 135 Praznik oznanjenja Device Marije. 1884 Ave Marija. J. Kobilica .118 1885 Marijine besede.183 » S kakšno pobožnostjo moramo moliti angeljevo češčenje. J. Kerčon 190 1886 IV. Izgubljeni sin spozna svojo zmoto. I. Žitnik .... 177 » Češčena si Marija.184 1887 Napačna pokora. — VI. Slaba spoved.160 » Zakaj je angelj prišel ravno k Mariji? A. Šimenec .... 166 1889 Pomen praznika za Marijo in za nas. A. Kalan .... 157 » Marija je posebna pomočnica onim, ki žele nečiste grehe opustiti. M. Torkar ..163 1890 Milosti polna.149 1891 VII. Žalostna Mati božja. L. Škufca .184 1892 častimo in posnemajmo Marijo. J. Vole .153 1893 Kraljica Estera — predpodoba Matere božje. J. Marn . . . 142 » Najhujše rane sedanjega časa. IX. M. Torkar .... 149 Velikonočni pondeljek. 1884 Gospod pri nas ostani! J. L .179 1885 Nauki vstalega Zveličarja. A. Žlogar .214 27 Letnik Stran 1885 Stanovitna pokora. J. Rozman ....... 220 1886 Jezus v trojni podobi.272 > Kako Šmarnice prav obhajati? J. Ažman .281 1887 Od smrti vstali Jezus in grešnik. J. Rozman .203 » Važnost velikonočnega obhajila. (Osnova).209 1888 Jezusov in kristijanov grob.192 » Jezus je mnogim — tujec. (Osnova).198 1889 Častitljivost našega telesa.214 » Podoba velikonočnega Jezusa. St. Gnezda .222 1890 Molitev: Gospod pri nas ostani. M. Malenšek . . . 180 » Neversko življenje. (Osnova.) S. Gaberc .186 1891 Krščansko upanje v Boga nam je potrebno. F. Rup . . . 207 1892 Trije pomočki krščanske stanovitnosti. J. Rozman .... 217 1893 Trojna Aleluja. (Osnova.) S. Gaberc .181 Praznik vnebohoda Jezusa Kristusa. 1884 Skrb za nebesa nam bodi prva skrb. J. Ažman .... 249 1885 Za nebesa se moramo truditi. J. Vole .296 1886 V nebesih ne bo nobenega trpljenja!.357 » Kakšne občutke nam vzbuja ta praznik? A. Potočnik . . . 364 1887 Nebesa so za vse; a vsi niso za nebesa. .7, Rozman . . . 274 > Zakaj je šel Kristus v nebesa? (Osnova) A. Kalan . . . 281 1888 Nebesa dobljena — vse dobljeno.256 » Kaj nam nebeška vrata odpira, kaj zapira? Š. Zupan . . . 263 1889 Za Kristusom v nebesa. Fr. Šušteršič .291 » Okoliščine pri Kristusovem vnebohodu. J. Ažman . ■ . 297 1890 Ali je res vsaka vera dobra in zveličavna. A. Šimenec . . 248 » Štiri kolesa Elijevega voza. (Osnova.) F. Bernik .... 254 1891 Zakaj je za nas dobro, da je Jezus v nebesa šel? J. Rozman . 279 1892 Imejmo srce pri Jezusu v nebesih. J. Rozman .... 286 1893 Zapuščina Jezusova (Osnova.) S. Gaberc .242 Binkoštni pondeljelt. 1884 Boga, največjega dobrotnika, preradi pozabimo. A. Potočnik . 281 1885 Kako nesrečni so, kateri so gnadi božji nezvesti. M. Torkar . 315 1886 Judovsko sv. leto, predpodoba krščanskega sv. leta. J. Ažman . 382 > Kaj dobrega stori nam sv. Duh? M. Torkar .387 1887 Dvojna luč. J. Ažman .291 » Kaj nam ho Marija dala? (Sklep Šmarnic.) J. Ažman . . . 294 1888 Življenje pravega kristijana po prejeti sv. birmi. J. Kerčon . . 281 » Božja ljubezen. J. Pavlič .284 1889 Nočna tema — podoba grešnega življenja. A. Šimenec . . ■ 327 1890 Duh moči in ljubeznive edinosti. M. Torkar .270 1891 Kaj je krščanska ljubezen. J. Škofič .297 » Praznik zahvale in prošnje. V. Bernik .303 1892 Delež hudičev in delež Božji. A. Žlogar .312 28 Letnik 1892 Sadovi sv. Duha (II.) V. Bernik . 1893 človeški strah. S. Gaberc . » Dva nenavadna darova sv. Duha. A. Šimenec . . . . Praznik preš v. rešnjega Telesa. 1884 Današnja procesija — častna pot. J. Kobilica .... 1885 Jezus Kristus je čudež ljubezni na altarji v tabernakeljnu, zato ga pridno obiskujmo. J. Vole . 1886 Predpodobe presv. rešnjega Telesa A. Kikelj . 1887 Blagoslov s sv. rešnjim Telesom. A . » Čvetere postaje — čveterna čast Kristusova. J. Ažman 1888 Jezus Kristus v presv. altarnem zakramentu. A. Šimenec 1889 Jezus naših duš ljubeznivi gost. J. Škofič . » Obhod tega dneva. (Osnova.) J. Ažman . 1890 Jezusova ljubezen in naša nehvaležnost. Št. Gnezda 1891 Jezus v sredi med nami — nepoznan, neljubljen. Št. Gnezda 1892 Kako sltazujmo češčenje presv. rešnjemu Telesu. A Žlogar . 1893 Sveti spomin. 8. Gaberc . Praznik sv. aposteljnov Petra in Pavla. 1884 Ne zanašajmo se na svojo moč; gnadi božji se ne ustavljajmo! J. Vole 1885 Dvojni pogled. — . 1886 Podobe sv. Petra in Pavla. A. Žlogar . 1887 Katoliška cerkev je nepremagljiva. A. Šimenec .... » Zveličanski spomin na sv. aposteljne (Osnova.) J. Kerčon 1888 Spričevanje, ki smo ga Jezusu dajati dolžni. J. Vole » Dva vzorna zgleda ljubezni do Jezusa. J. Rozman .... 1890 Kaj nam je rimski papež. A. Zupančič . 1891 Sv. cerkev je nezmotljiva — kolika sreča za nas! J. Rozman 1892 Jezusov trojni pogled na sv. Petra . 1893 Sveti Peter je skala. S. Gaberc . Praznik Marijinega vnebovzetja. 1884 Marija — najlepša rožica. J.Kobilica . 1885 Potrebno in nepotrebno. A. Žlogar . » Marijino trpljenje v življenji — in njeno poveličanje v smrti. P. J. B. 1886 Sveta čistost. — Krotenje oči in ušes. J. Vole .... » Marija Magdalena in Mati božja. M. Torkar . 1887 Marija podobna mavrici. L. Škufca . » Naša dvojna mati. P. J. B . 1888 Trojna skrivnost tega praznika. » Kaj nam je storiti, da bomo tudi.mi kdaj vzeti v nebesa? J.Škofič 1889 Marija — .Jezusova in naša mati. J. Rozman . » Marija je mati vseh pravičnih, vseh grešnikov, vseh umirajočih. M. Torkar . Stran 318 264 271 293 329 397 306 309 293 344 348 282 315 330 281 311 385 408 335 342 339 357 314 363 354 314 390 469 474 485 492 401 406 412 419 427 432 29 Letnik Stran 1890 Marijino vnebovzetje je bilo veselo za nebesa, njo in nas! A. Šimenec 367 1891 Marijino in naše življenje. I. Slavec .420 1892 Marijin najboljši del — v življenju, v smrti, v vnebovzetju. A. Žlogar 423 » Zakaj je bila Marijina smrt tako sladka. M. Torkar . . . 429 1893 Slava Marije Device. S. Gaberc .377 » Marija v smrti poveličana. V. Bernik .382 Praznik angeljev varuhov. 1884 Pomočniki v boju našega življenja . 408 1885 Ljubljenci angeljev varuhov.497 > Spridenost sedanjega časa. (Osnova) . 502 1886 Kaj so angelji nam ; kako bodimo mi do njih. J. Vole . . . 507 » Stariši in angelji njihovih otrok. (Osnova) . 515 1887 Angelji pomagajo v življenji in smrti. J. Resnik .... 433 » Podoba angelja varuha. (Osnova) . 440 1888 Posnemajmo angelje! A. Karlin . 445 1889 Podobe angeljev. A. Karlin . 457 > Najboljše češčenje angeljev božjih. M. Torkar .... 464 1890 Dobri pa zavrženi angelji. A. Žlogar . 388 » Previdnost božja. (Osnova.) S. Gaberc . 394 1891 Hvaležnost do angeljev varuhov. J. Ažman . 441 > Skrbljivost angeljev do človeka. (Osnova.) S. Gaberc . . . 444 1892 Vzrok angeljevega varstva — kaj nas uči? I. Slavec . . . 449 » Dva vidljiva angelja varuha. (Osnova.) S. Gaberc .... 454 1893 Nevarni kraji. S. Gaberc .409 Praznik rojstva Device Marije. 1884 Marija — jutranja zarija. J . Kobilica .433 1885 Sv. čistost — lepota našega telesa. J. Vole . 515 » Kaj je Marija svojim častilcem?.521 1886 Kje najdemo Marijo? M. Torkar .529 » Marija je konec noči, začetek dneva. L. Škufca .... 536 1887 Marijinega rojstva se vesele nebesa in zemlja. A. Šimenec . . 443 » Marijine prednosti. A. M. Torkar .449 1888 Marija — naša ljuba mati . 457 » Posnemajmo Mater božjo. A. Potočnik . 464 1889 Marijini služabniki. J. Ažman . 467 » Marijin Božič. J. Mikš . 470 1890 Kaj je Marijino rojstvo svetu prineslo. A. Žlogar .... 409 1891 Marija naša mati — mi Marijini otroci. I. Slavec . . . .458 1892 Marija — Kraljica angeljev.457 > Naši darovi Mariji ob njenem rojstnem godu. A. Šimenec . . 460 1893 Marija: naša sreča. S. Gaberc . 414 » Marijino rojstvo v trojnem oziru. V. Bernik ..... 421 30 Praznik sv. rožnega venca. 1884 Imenitnost sv. rožnega venca, pa ničevost ugovorov. A. Žlogar . 481 1885 Sveta čistost — studenec notranjega miru in veselja. J. Vole . 561 » Spletajmo venec Mariji. Ž. Bohinec .569 1886 Sveti rožni venec v svetem letu J. Ažman ..... 678 > Trojni venec za trojne kristijane. I. Pavlič .578 1887 Sveti rožni venec je lepa in mogočna molitev. F 1 . Rihar . . 473 » Sveti rožni venec podoben palači s trojnim nadstropjem. V. Bernik 479 1888 Molimo radi sv. rožni venec. A. Šimenee ..... 509 1889 Marija duhovna roža. A. Žgur .505 » Sv. rožni venec — zmagovito orožje v hudih časih M. Torkar . 515 1890 Rožni venec posebna pomoč v trojni nadlogi. A. Karlin . . 436 > Rožni venec: svatovsko oblačilo. (Osnova.) S. Odbere . . . 442 1891 Rožni venec molitve in dobrih del F. B. .485 » Marija roženkranska je vodnica nebeška. (Osnova.) S. Gaberc . 492 1892 Molitev rožnega venca našim časom potrebna in koristna. J. Slavec 489 » Rožnati venec Marijinih čednosti. (Osnova.) S. Gaberc . . . 495 1893 Marija — kraljica trojne cerkve. V. Bernik .449 » Sveti rožni venec je dobra molitev in kako jo moliti. L. Škufca . 455 Praznik obletnice cerkvenega posvečevanja. 1884 Dvojno praznovanje. A. Potočnik .495 1885 Cerkev od zunaj in znotraj. A. Žlogar .586 » Cerkev — kraj duhovnih zakladov J. A .593 1886 Cerkev pa hiša — dvojno prebivališče A. Žlogar .... 593 » Častitljivost farne cerkve. J. Kerčon .599 1887 Pridno obiskovanje cerkve in lepo zadržanje v njej. A. Potočnik . 494 31 Letnik Stran 1887 Farna cerkev — skrbna mati (Osnova.).499 1888 Nage cerkve so hiše božje in vrata nebeška. A. Šimenec . . 532 1889 Posnemajmo Caheja. J. Tomažič . 524 > Krščanska hiša — je hiša božja J. Šafar .529 1890 Trije najvažniši prostori v cerkvi.449 » Znanje z Jezusom. (Osnova.) 8. Gaberc . 455 1891 Naši darovi za lepšanje domače cerkve. J. Vole .... 504 > Farna cerkev: veselja kraj. (Osnova.) S. Gaberc .... 512 1892 Naš dobiček v cerkvi. V. Bernik ....... 506 » Nebeški vratarji. (Osnova.) S. Gaberc .510 1893 Cerkev mesto veselja. S. Gaberc . 471 Praznik vseh svetnikov. 1884 Ohranitev edine duše. J. Vole . 529 1885 Praznik žetve. M. Kolar . 617 > Tudi nam je mogoče sveto živeti. J. Rozman . 624 1886 Kaj oznanuje občestvo svetnikov? A. Žlogar . 621 » Čveterna pot v nebesa. L. Ferčnik . 627 1887 Svetnike moramo posnemati. J. Rozman .513 » Svetniki — zmagoslavni junaki. (Osnova.).518 1888 Posebna častitljivost in važni pomen tega praznika. J. Ažman . 557 » Izveličani se v nebesih med saboj spoznajo in poznajo. V. Bernik 561 1889 Sreča in veselje izvoljenih v nebesih. A. Šimenec .... 546 » Pot žive vere, nedolžnosti in spokornosti. A. Kukelj . . . 552 1890 Svetniki v nebesih — kako so živeli na zemlji. J. Slavec . . 469 1891 Kaj se pravi svetnike častiti ter jih na pomoč klicati. J. Rotnar . 523 1892 Kaj nam svetniki pravijo? A. Adamič . 532 * Svete podobe. J. Ažman .539 1893 Zakaj in kako nam je svetnike častiti. J. Slavec .... 489 Praznik brezmadežnega spočetja Marije Device. 1884 Lepota Marijina.590 1885 Sv. čistost — nad vse cenjena v nebesih. J. Vole . . . 690 * Sad Kristusovega prihoda. — III. Gobovi se očiščujejo. .7. Ažman 697 1886 Podoba brezmadežne device Marije. F. Rihar .686 > Marija kot brez madeža spočeta od Boga napovedana v besedah in podobah! A, Šimenec .693 1887 Brez madeža spočeta, A. Karlin .576 » Sovražniki Marijini. J. Ažman ....... 582 1888 Cerkveno leto. — LI. Praznika pomen, primernost in zgodovina A. Kalan .633 * Ta praznik naj nas nagiba, Marijo posnemati in na pomoč klicati. ,J. Kerčon . 639 1889 Tri cvetlice za dekliško družbo. J. Molj .608 » Varujte se greha, posebno žganjepivstva. J. Kerčon . . . 616 1890 Kako dobro je brezmadežno M. D. častiti in kako naj jo častimo. J. Kerčon ........... 525 32 Letnik Stran 1891 Kaj se nam je učiti iz resnice, da je bila Marija brez madeža spo¬ četa J. Slavec .. 579 1892 Lepota Marije ob njenem spočetji. A. Šimenec .... 602 1893 Pompejska mati božja. J. Ažman .535 » Judita, predpodoba Device Marije. J. Marn .... 538 Praznik rojstva Jezusa Kristusa. 1884 Betlehem in tabernakelj. J. Kerčon .... . . 615 1885 Betlehemska Malica A. Žlogar .720 1886 Kristus je ljubezen. J. Ažman .717 1887 Cerkveno leto. — V. Trojna sveta daritev na treh svetih krajih. A. Kalan .601 1888 Zakaj je Jezus človek postal? J. Ažman .663 1889 Jaslice. A. Adamič . 638 » Znamenja ljubezni do presvetega božjega Deteta Jezusa. . . 644 1890 Jezusovi in naši darovi. A. Šimenec .544 1891 Kristus kralj miru, učenik, odrešenik. I. Slavec .... 603 1892 Betlehem — pri nas v domači cerkvi. I. Slavec .... 626 1893 Kristus — pot resnica in življenje.559 Praznik sv. Stefana. 1884 Duhovno mučeništvo. J. Kobilica .618 1885 Brez miru ni zveličanja.726 1886 Enkrat velja! ali vojska in zmaga. (Za sv. leto.) J. Ažman . . 720 1887 Kako se morejo trdi kamni posladiti? J. Anlcrst .... 607 > Krščanska srčnost in močnodušuost. (Osnova.) J. Škofič . . 611 1888 Cerkveno leto. — LIL Sv. Štefan naš vzornik. A. Kalan . . 666 1889 Štefan — mučenik, priprošnjik, pomočnik. A. Karlin . . . 647 1890 Sv. mučenci sploh in sv. Štefan posebej. F. Bernik . . . 650 1891 Kako so sv. mučeniki trpeli, in kako moremo mi mučeuiki biti. P. B. 609 1892 Kristusovi in satanovi mučenci. J. Jloeman .635 » Ljubezen do sovražnikov. V Bernik .640 1893 Naše dolžnosti do Jezusa. . 564 C. Priložnostni govori. Veliki petek. 1886 J. N. R. J. J. Kobilica ......... 250 1887 Ljubezen Križanega do nas in naša do njega, Tešemir G. . . 187 1888 Jezusova oporoka. A. Jaklič .169 1889 Dušno trpljenje Jezusovo. A. Šimenec .197 1890 Trije križi — trojna smrt. J Ažman .169 1891 Zlobnost smrtnega greha. I. Slavec .192 1892 Premišljevanje Kristusovega trpljenja koristno. I. Slavec . . 199 1893 Jezusova trnjeva krona. — 7. Nebeška krona. B. Hugolin . . 163 3.3 Letnik Strun God sv. Marka. 1884 Naše prošnje. A. Potočnik .201 1885 Dolžnost in potreba molitve. M. Malenšek .255 1886 Delo in molitev.284 1887 Naši zavezniki pri molitvi v nebesih in na zemlji. (Pri procesiji.) A. Šimenec .225 1888 Zakaj smo dolžni moliti? J. Ažman . 225 1889 »Oče naš« — tolažilna molitev v žalostnih urah. J. Ankrst . 226 1890 Kako moremo vedno molili. A. Šimenec ...... 201 1891 Kaj nas tolaži pri delu. I. Tomažič .256 1892 O skušnjavah hudičevih. ,7. Ažman . 236 1893 Ne opuščajmo molitve. A. Šimenec .209 Križev teden. 1884 V ponedeljek. Molitev — pastarica. J. Kobilica .... 234 » V torek. Molitev — družica. J. Kobilica .238 > V sredo. Molitev — vratarica J. Kobilica .244 1885 Pregreški pri molitvi. 1. Raztresenost ali razmišljenost. J. Ažman . 283 » » » » 2. Zaspanost. J. Ažman .... 287 » » » » 3. Lažnjirost. J. Ažman .292 1886 Molitev — lahka, prijetna in koristna dolžnost. J. Rozman . . 332 » Kako dušnih in telesnih darov prositi. J. Rozman .... 337 » Kako, kedaj in kje nam je moliti? J. Rozman .... 342 1887 1. Prva dva pogoja dobre molitve: stan milosti božje in zaupanje v Boga. J. Kerčon .264 » 2. Tretja in četrta pogoja dobre molitve: ponižnost in zbranost duha. J.Kerčon .267 » 3. Peta pogoja dobre molitve: stanovitnost v molitvi. .7. Kerčon . 271 1888 1. Verna molitev. J. Ažman .245 » 2. Vedna molitev. J. Ažman .248 » 3. Skupna molitev. J. Ažman .252 1889 1. Oroška molitev: ali: Molimo kakor otroci. J. Ažman . . 279 » 2. Beraška molitev ali: Molimo, kakor berači. J. Ažman . . 283 > 3. Prijateljska molitev, ali: Molimo kakor prijatelji in s prijatelji. J. Ažman .286 1890 1. Prerok Elija ob suši. V. Bernik .234 » 2. Prerok Elija na gori Karmeljski in v puščavi. F. Bernik . . 238 » 3. Elija in Kristus. F. Bernik .243 1891 Velika družina Božja. A. Žlogar .267 1892 1. Trije dnevi. I. Tomažič .274 » 2. Homilija. J. Rozman .278 » 3. Kako naj se opravlja znotranja in zunanja molitev. J. Ažman . 282 1893 1. Trojni križi. A. Karlin ■ .231 » 2. Jutranja molitev. J. Ažman ....... 237 » 3. Večerna molitev. ,7. Ažman .240 3 Za prvo sv. obhajilo. 1884 Šopek Jezusu prijetnih cvetic.208 1885 Dobri pastir in dobre ovčice. J. Keruon .244 1886 Cvetice, sveče, kelih.297 1887 Zadnja večerja.214 1888 Kaj naj otroci darujejo Jezusu.206 1889 Angeljski kruh ..235 1890 Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem.193 1891 Večna luč.224 1892 »Gospod, nisem vreden«.232 1893 Lilija sv. Alojzija . 191 Spomin vernih duš v vicah. 1884 Trpljenje duš v vicah opisano v podobah. A. Potočnik . . . 543 1885 Kaj nas grobi uče? J. Rozman .629 > Nauk, da so vice, in kako imamo pomagati duSam v vicah. A. K. 636 1886 Klic iz grobov in vic. J. Porenta .630 1887 Zmaga smrti; kaj nam vzame, kaj prinese. A. Šimenec . • . 521 1888 Marija, mati milostljivega srca, tolažnica in reševalka vernih duš v vicah. J. Ažman .566 1889 Žalost in veselje na pokopališči. J. Kobilica .568 » Presveta Jezusova kri je ubogim dušam največja pomoč. F. Bernik 564 1890 Klic vernih duš in naš odgovor. L. Škufca .481 1891 V vicah gori! — Gasimo! J. Ažman .535 Letnik Stran 1892 Duše v vicah v evangeljski podobi. V. Bernik .... 545 » Ne pustimo, da bi verne duše zastonj prosile. J. 1iotner • . 551 1893 Misli na grobeh. A. Simenee .496 » Kaj tolaži in razveseljuje duše v vicah. F. Bernik .... 502 Zahvaljena nedelja. 1884 Zakaj in kako moramo Bogu hvaležni biti?.436 1885 Pobožnost — vsakdanja zahvala. A. Kuhelj ..... 644 » Ljudje so tem nehvaležniši, čem več jim Bog da. J. Podboj . . 650 1886 Kaj nas žetev uči? J. Lavrič .638 » Kaj nam dobra letina veli ? P. J. Stavdahar .643 1887 Dolžnost hvaležnosti pa izgovori. A. Žlogar .528 1888 Prazno je delo brez blagoslova z nebes. M. Torkar . . . 579 1889 Bodimo zadovoljni. J. Bozman .568 » S ponižnostjo se storimo vredne, s prevzetnostjo pa nevredne tudi časnih dobrot. J. Ažman .572 1890 Najlepša zahvala: greha se varovati. J. Bozman .... 475 1891 Uboštvo je sreča. F. Bernik .535 1892 čveterni nagib naše hvaležnosti.556 1893 Zahvala za dobro letino. J. Ažman ....... 506 Nagovor pri slovesnosti sv. detinstva. V svetem letu. 1886 1. Judovsko sv. leto, predpodoba krščanskega sv. leta. J. Ažman . 382 » 2. V svetem letu je treba tudi sveto živeti. J. Ažman . . . 453 » 3. Spoved za sv. leto. J. Ažman .470 » 4. Sovraštvo in krščanska sprava (za sv. leto). J. Ažman . . 517 » 5. Sv. rožni venec v svetem letu. J. Ažman .573 » 6. Tretji red sv. Frančiška (za sv. leto). J. Ažman .... 670 » 7. Enkrat velja ! ali vojska in zmaga. J. Ažman .... 720 Za novo mašo. 1884 Mašnik je vojščak Kristusov. K. Ileidrich . . 1888 Obred in pomen višjih redov mašnikovih. A. Kalan 1890 Duhovnika opravila v cerkvi. F. Bup . . . » Visoka vrednost duhovniškega stanu. 1. Slavec . . . . 1893 Duhovska služba je častitljiva intežavna.(Tudipri umeščenji .)L.Škufca 355 592 196 379 388 3 ' 36 Letnik Strttn Za pobožnost sv. rešnjega Telesa o pustu ali o splošnih prilikah. 37 Letnik 1884 » » » » 1885 » » » > » 1886 » 1887 1888 » 1889 > > > > » 1890 Raje umreti, kakor lagali Otrok reži očeta Vrednost časa . Zadovoljnost Marijino svetišče v Lurdu Srečna smrt pobožne pastarice Ne žabi, da si kristijan . 268, Moč časa .. 583, Prilike Gospodove. 11. Figovo drevo » 12. Guječi hlape: » 13. Delavci v vinogradu > 14. Dolžnosti hlapčevskega stanu » 15. Zgubljeni sin » 16. Neusmiljeni hlapec > 17. Pametne in nespametne device » » 18. Krivični hišnik » » 19.—21. Tri prilike o molitvi Nauki krščanskim starišem o priliki izpraševanj za velikonočno spoved. F. Perpar . Nauki krščanskim dekletom o priliki izpraševanj za velikonočno spoved ali pri drugih priložnostih. F. Perpar Pomočki lepega življenja krščanskim devicam F. Perpa Prilike Gospodove. 22. Vinograd in hudobni kmetje > » 23. Bogati mož » » 24. Pokorni in nepokorni sin . » » 25. Farizej in cestninar » » 26. Hlapcem izročeni talenti » » 27. Usmiljeni Samarijan . > » 28. Setev, rast in žetev . > » 29. Velika večerja » » 30. Kraljeva ženitnina Lepi nauki krščanskim mladeničem o priliki izpraševanja za veliko nočno spoved. F'. Perpar .... Prilike Gospodove. 31. Bogatin in ubogi Lazar Podobe in primere v Gospodovih govorih: L Predrzno kritikovanje » » » » » »2. Sramota in škoda ob drznem podjetji » » » > » >3. Nepotrebne besede . »>»*,» »4. Apostoljski poklic » » » > » »5. Ribič ljudi. Stran 158 211 327 375 418 479 527 642 63 118 262 326 442 612 65 122 353 555 604 614 46 99 175 302 406 452 502 541 598 658 669 44 85 351 396 396 Stvarno kazalo Abrahamov dar: 1. je predpodoba, 2. Jezus je nadomesliven dar za naše grehe, 3. skrbi in napake starišev pri izreji otrok so trnji, ki zbadajo Jezusovo glavo. X. 96. — Abrahamov poklic k veri. V. 67. Advent, a) Kako se je advent začel in obhajal, b) Misli in čutila o nastopu adventa. IV. 545. — Hrepenenje po Je¬ zusu Kristusu: a) sv. očakov in prerokov, b) Naše lastno hrepenenje po prihodu Odrešenikovem. IV. 551. — Skriv¬ nost adventnega časa in obredi: a) Skrivnost je hrepenenje po trojnem prihodu Gospodovem: 1. v telesu in sla¬ bosti, 2. v duhu in kreposti, 3. v slavi, b) Obredi sv. cerkve. IV. 569. — Kako se nam je v adventu priprav¬ ljati na božične praznike: 1. z molitvijo in sv. za¬ kramenti, 2. s postom in zatajevanjem, 3. z deli usmiljenja. IV. 585. — Kako preživimo teden pričakovanja? IV. 593. Sv. Agata. V. 69. — Akolit — svetilec. V. 586. Aleluja trojna: 1. veselje grešnikov je grozno, 2. veselje po- božnikov v Gospodu, 3. veselje zveličancev. X. 181. Sv. Aleš V. 367. — Sv. Alfonz Lig. in sv. rešnje Telo. VII. 454, Sv. Alojzij. Podoba sv. Alojzija: 1. redovna obleka, 2. lilija, 3. bič, 4. razpelo in bukve, 5. mrtvaška glava, 6. krona. II. 368. — God sv. Alojzija: a) Sv. Alojzija nedolžnost, pa naša reva. b) Njegova pokora pa naš strah pred križem. VIII. 346. — Lilija sv. Alojzija (za prvo sveto obhajilo) : 1. njegove nedolžne oči, 2 . roke, 3. noge, 4. posvečena usta, 5. jezik, 6. ušesa. X. 191. Sv. Ane god: lahka sodba 1. za roditelje, 2 . za otroke (zgled). X. 354. Sv. Ana Julijana in rožni venec (zgled). VI. 513. Sv. Andreja ljubezen do križa. VIII. 563. — I. 570; I. 276; IV. 550. Sv. Andrej Avelinski in laž (zgled). VIII. 559. — Andronik cesar zasra¬ movan in umorjen (zgled). VIII. 91. Angelji. Angelji dobri in zavrženi, a) Zavrženi an- gelji so naši največji sovražniki: 1. glede časnega, 2 . večnega blagra, b) Dobri angelji so naši največji prijatelji: 1. naznanjajo 40 voljo božjo, 2. odvračajo nevarnosti, 3. varujejo v skušnjavah, 4. nagibajo k spokornosti, 5. podpirajo molitve, 6. ob smrti. VII. 388. — Podobe angeljev, kaj nas učijo: 1. člo¬ veška podoba, peruti, molijo; 2. obleka bela, venec, zlati pas; 3. v rokah kadilnice, zlate skledice, glasbeno orodje, trombe. VI. 457. — Podoba angelja varuha, a) Z eno roko vodi dete: 1. kolika ljubezen, 2. skrb, 3. sreča, 4. čast. b) Z drugo kaže proti nebu: 1. svojo domovino, 2. naš pravi dom, 3. kjer čaka plačilo, 4, kot naš učitelj, 5. kot opomin na sodbo. IV. 440. — Komu si podoben, angeljuali hudemu duhu? a) Kdor posnema dobrega angelja, bo prejel angeljsko plačilo; b) kdor pa hude duhove, hudičevo plačilo. VI. 497. — Angelji se za nas vojskujejo, a) V mladosti: 1. za naše telo, 2. za dušo. b) V poznejšem življenju: 1. za telo, 2. za dušo. c) Na zadnjo uro: 1. za telo, 2. dušo. I. 408. — Ljubljenci angeljev varuhov so: 1. nedolžni, 2. spokorni, 3. trpeči. II. 497. — Angeljevo varstvo, a) Bog je dal človeku angelja va¬ ruha : 1. iz ljubezni, 2. zavoljo njegove slabosti, 3. zavoljo hudih duhov, b) Angelj človeka varuje: 1. da spolnuje voijo božjo, 2. da bi prišel v nebesa, 3. zato mu bodimo hvaležni, posne¬ majmo ga. IX. 449. — Skrbljivost angeljev za človeka: 1. za grešnika, 2. za spokornika. VIII. 444. — Angelji poma¬ gajo v življenji in smrti: a) V življenji v nevarnostih telesa in duše. b) Ob smrti: 1. lajšajo smrtne težave, 2. dajo orožje zoper skušnjave, 3. razvesele vstop v večnost. IV. 433. — Kaj so angelji nam, kako bodimo mi do njih? a) Angelji so naši čuvaji in varuhi v nevarnostih, ka- koršne so: 1. slabe tovarišije, 2. zapeljiva ženska, 3. igra in pijača, ples. b) Torej smo jim dolžni spoštovanje, pokorščino, hvaležnost. III. 507. — Najboljše češčenje angeljev, če posnemamo njih zadržanje: 1. proti Bogu, 2. proti ljudem. VI. 464. — Posnemajmo angelj e. a) Kako spolnujejo dolžnosti do Boga, ker ga 1. spoznajo, 2. ljubijo, b) Do ljudi, ker jih varujejo 1. na telesu, 2. na duši; tako delujmo tudi mi. V. 445. — Angeljem varuhom se zahvalju¬ jemo: 1. ako jih spoštujemo, 2. jim pokorščino skazujemo, 3. veselje delamo. VIII. 441. — Katere dolžnosti imajo stariši do angeljev svojih otrok? 1. Naj jih opomi¬ njajo, da jih časte, 2. sami naj jih časte, 3. naj se uče od angeljev prave odgoje. 111. 515. — Prikazen angeljeva na Oljski gori. a) Zakaj je Bog angelja poslal, b) Kaj je storil v tolažbo Jezusovo. V. 85. — Angelj pri grobu Jezusovem, kaj nas uči ? 1. Kar dela in govori, nam je v spodbudo v dušnem boju, 2. zunanja podoba kaže plačilo zmage naše. VI. 211. — Angeljski k r u h (za prvo sv. obhajilo). VI. 235. — Dva vidljiva angelja varuha: 1. stariši, 2. duhoviki. IX. 454. — Angelj sv. Frančiške Rim. VIII. 443. — Angelji v nebesih praznujejo Marijino rojstvo. X. 423. 41 Angeljevo češčenje. a) Od kedaj molijo kristijani to molitev, sv. Janez Kap. (zgled), b) Kakošne občutke nam vzbuja: 1. zjutraj, 2. opoldne, 3. zvečer. I. 118. — Kako moramo angeljevo češčenje pobožno moliti, premišljevati pri vsakem od¬ delku, kaj molimo. 11. 190. — Angeljevo češčenje molite. I. 561. — Angeljevo češčenje reši Dona Zavalo (zgled). VI. 162. Zvel. Angelja Folinjska se spreobrne. VII. 549. — Antigon in služabnik (zgled). V. 243. — Sv. Antim, škof, in laž. VIII. 559. — Sv. Anton Pušč., skušan, V. 47; in ponižnost, VIII. 394; pokoplje sv. Pavla. VIII. 170. — Sv. An toni n škof in vdova (zgled). V. 270.; VIII. 538. Aposteljni. Aposleljnov poklic. VII. 396. — Zveličanski spomin svetih aposteljnov: 1. kristijan se rad spominja aposteljnov, ker ga na Kristusa spominjajo, ker ga njih spomin vtrjuje v veri, upanju in ljubezni. IV. 342. — Kaj je s v. D u h storil pri aposteljni h, in kako so se nanj pripravljali: I. z edinoslnim, 2. čistim srcem, 8. s stanovitnostjo, 4. z go¬ rečnostjo. VII. 264. — Delovanje sv. Duha nad aposteljni in kristijani. IX. 302. — Aposteljne posnemajmo v spri- čevanji o Jezusu, zato moramo : 1. v srcu nositi Kristusovega duha, 2. v ustih Kristusovo besedo. 3. v življenji Kristusovo življenje. VII. 257. — Aposteljni zgled krotke ljubezni. I. 457. Apostoljstvo molitve. VII. 231.; 1.170.; IX. 346. — Sv. Arzenija prikazen. IV. 160. — Sv. Atanazij preganjan. VI. 585; obrekovan VIII. 572. — Atila in Leon. X. 267. — Atenčauov podoba. IV. 521. Sv. Avguštin, a) Zakaj je postal na duši gobov? b) Kaj je pri¬ pomoglo, da se je znebil dušnih gob. IV. 428. — Sv. Avguština spre¬ obrnete. III. 722.; VIII. 396.; X. 37. Bahanje. I. 446. — Bandero dvojno: Jezusovo in satanovo. VI. 119; VII. 65. — Sv. Barbara d. m. IV. 573. — Bazilij cesar nehvaležen. II. 653. Bela nedelja: a) nekdaj, b) sedaj. V. 201. Sv. Benedikta Labre prikazen. IV. 127. — Sv. Bernardin, častilec Marijin. VI. 478. — Marija poda sv. Bernardinu Jezusa. IV. 455. — Sv. Bernardin Sijenski in nevarna igra (zgled) IX. 47. Beseda božja. Kaj je kristijanu beseda božja? 1. Glas iz nebes, 2. živež naše duše, 3. ogledalo srca, 4. osrečenje živ¬ ljenja. I. 69.— Sejalec božje besede: J. dom, 2. šola, 3. cerkev. II. 93. — Sad božje besede: 1. donaša stoteren sad tistim, ki se varujejo smrtnega greha, 2. šestdeseleren sad tistim, ki se varujejo malih grehov, 3. stoteren sad tistim, ki vse delajo iz čiste ljubezni do Boga. VIII. 49. —- Božje besede čudoviti sad: 1. potrpežljivost, 2. zatajevanje, 3. zveličanje. VIII. 54. — Kako moramo poslušati besedo božjo? Kako se je treba vesti: a) Pred pridigo? 1. pripravljati se s hre¬ penenjem, 2. srce očistiti tujih misli, 3. sv. Duha na pomoč poklicati, b) Med pridigo poslušati: 1. spoštljivo, 2. pazljivo, 3. ponižno, e) Po pridigi: 1. ne pozabiti, 2. trdno skleniti, da se po nji ravnamo, 3. vojskovati se, 4. moliti. II 84. — Božjo besedo smo dolžni: 1. poslušati, 2. izvrševati. X. 17, — Božje 42 besede poslušalci v zgledih, a) Nepridni: 1. tisti, ki puste hudiču vzeti besedo božjo, 2. ki o času skušnjave od¬ stopijo, 3. ki jo zadušijo, b) Pridni poslušalci. IX. 79. — Nemarni poslušalci božje besede, kaj jih čaka? VII. 555. -- Škodljivo seme med božjo besedo: 1. krivi nauki, 2. nesramno govorjenje, 3. slabi zgledi. VII. 61. — Škodljive tiče, ki vzamejo besedo božjo iz srca: 1. vabljenke, 2. zasmehovalke, 3. roparice. X. 57. — Beseda božja je mogočna, sladka, zveličalna. X. 244. — Beseda božja je orožje mašnikovo I. 360; — kliče k pokori. II. 718. — Sejavec in seme, pri¬ lika o besedi božji razložena. I. 40. —■ Kaj prižnica uči. VII. 451. — Po¬ slušanje božje besede je pot k Jezusu. 1. 12. ■— Poslušajte radi besedo božjo. IV. 346; — da ohranimo sveto vero. VI. 12. — Sv. Pelagija se spre¬ obrne po besedi božji (zgled). II. 718. Besede naj bodo svete. III. 454. — Nepotrebne besede (prilika). VII. 351. Betlehem. Betlehem in tabernakelj, kako sta si po¬ dobna: 1. Betlehem in hiša kruha, 2. s Kristusom v jaslicah so se vse pobožne duše pečale, 3. Jezus v Betlehemu je skriti Bog, 4. le malo ljudij ga je obiskovalo. I. 615. — Betlehem v cerkvi: 1. Jezus nekdaj v jaslicah, sedaj v tabernakeljnu; 2. osebe, ki so ga častile v jaslicah in ga zdaj časte v taber¬ nakelj nu. IX. 626. — Betlehemska š tali c a je postala a) prva krščanska cerkev, ker je: 1. Jezus pričujoč, 2. altar, 3. molitev in petje; b) prva krščanska šola : 1. učenik, 2. učilna stolica, 3. učenci; c) prva krščanska hiša: 1. oče sveti Jožef 2. mati Marija, 3. Jezus. II. 720. — Jezusove solze v betlehemskem hlevcu. I. 320. — Betlehemke jaslice v Rimu. IV. 604. Birma. Zakrament sv. birme: a) kak pomen ima; b) kako seje treba pripraviti na ta zakrament. V. 423. — Obredi zakra¬ menta sv. birme. Sv. Genezij (zgled). V. 434. — Zakra¬ menta sv. birme a) milosti; b) dolžnosti: 1. za birmance, 2. stariše, 3. botre. V. 450. — Življenje kristijana po sveti birmi, kakošno mora biti, vidimo: 1. nad aposteljni po prihodu sv. Duha, 2, nad birmanimi prvimi kristijani, 3. sedaj nad birmanimi dobrimi kristijani. V. 281. — Obredi za¬ kramenta svete birme in kaj pomenijo. VI. 323. — Sv. birma m srce Jezusovo. VII. 298. Blago tirja Jezus od nas, ne za-se, ampak za sv. cerkev in za sužnje. X. 567. Blagoslov. Blagoslov s svetim Rešnjim Telesom: 1. ima veliko moč, 2. kako se ga moramo vdeležiti. IV. 305. — Sedem jerbasov za nebeški blagoslov: 1. ljubezen do Jezusa, 2. zaupanje v Boga, 3. molitev, 4. delavnost, 5. usmi¬ ljenje, 6. zadovoljnost, 7. varčnost. V. 354,— Sv.križ blagoslavlja. Vlil. 142. — Blagoslov mašnikov. II. 421. - Blagoslov vode. V. 39. — Za blagoslov pri žetvi prosimo. I. 207. — Prazno je delo brez blagoslova iz nebes. V. 579. — Blagoslova ne zasluži malomarni. I. 225. — Blago¬ slova ni brez miru. VI. 154. Blagoslovila. Blagoslovila svete cerkve: a) kaj so, b) kaj koristijo? 1. očiščujejo, 2. razsvitljujejo, 3. zedinjajo z Bogom. 43 VIII. 356. — Blagoslovljenje lesa jo : 1. Jezusu v čast, 2. nam v poduk in blagor. III. 249. Blanka, mati sv. Ludovika k. IX. 617. Bližnji. Dolžni smo za zveličanje bližnjega skrbeti, 'to dolžnost naklada 1. nekaterim stan, 2. drugim pravica, 8. vsem krščanska ljubezen. VI. 369. — Za zveličanje bližnjega skrbeti a) je vsem mogoče: 1. z opominjeva- njem, 2. z zgledom, 3. z molitvijo ; b) smo dolžni zavoljo lju¬ bezni, katero smo dolžni: 1. Bogu, 2. bližnjemu, 3 sami sebi. VII. 426. — Zakaj glejmo na bližnjega? 1. Da od¬ stranimo napake, 2. da vidimo njegova dobra dela, 3 da je posnemamo. IV. 466. — Skrb za zveličanje bližDjega. VIII. 429, X. 268. Sv. Ignacij Loj. in mladenič (zgled) VII. 433. — Bližnjega poboljšati 11.602; k dobremu napeljali. VI. 498. — Ubijalci duše bližnjega (tuji grehi). VI. 380- Zoper bližnjega greši, kdor slabe časnike naroča. X. 119. — Krivo preso- jevanje bližnjega. VI. 439. Bog. Resnica 1. cla je Bor/, 2. kaj se is tega učimo? a) Bogu služiti, b) Boga se bati. VII. 224. Božje litje spoznamo 1. iz vstvarjenega sveta, 2. iz razodenja božjega. IX. 599 — Solnce na nebu je podoba nevidnega Boga. III. 391.— Bog je moder vladar 1. sveta, 2. ljudi. IX. 611. — En Bog, ena smrt, ena duša. IV. 95. —• a) Boga ljudje radi pozabijo: 1. ker so v božjih rečeh nevedni, 2. preveč po časnih do¬ brotah hrepene, 3. ker je sprideno njih srce; b) kaj hudega iz tega izvira? 1. pobožnost se jim pristudi, 2. Boga se ne boje, 3. padejo v otrpnenost. I. 281.— Kaj hoče Bog od nas? a) Pokorščino, b) čast, c) ljubezen. III 647. — Bog malo zahteva, pa obilno plača, a) Bog zahteva: 1. da ga ljubimo, 2. za malo časa; b) plačilo je veliko: 1. večje kot vse naše zasluženje, 2. večje kot si misliti moremo, 3. za vse večne čase. III. 560. — Dajte Bogu, kar je božjega: 1. Dušne moči, pamet, voljo, vest, srce; 2. telo s počutki in udi; 3. vse, kar pride od Boga. III. 652. — Bog nas kliče v svojo službo l.ob vsaki starosti, 2. kako moramo njegov glas poslušati. VIII. 38. — Trije težaki Gospodovi: 1. kateri od mladosti Bogu služijo, 2. od poldneva, 3. od enajste ure ob koncu življenja. III. 391. — Bog ali satan, kdo naj bo naš gospodar? 1. Satan veliko obeta, pa malo dh; 2. Bog obeta veliko, pa še. več da. V. 440. — Služimo Bogu, 1. ker je najboljši Gospod, 2. ker nam daje najobilnejše pla¬ čilo v nebesih. VI. 80. — Bog je ljubezen: 1. ljubi nas Bog Oče, 2. Bog Sin, 3. Bog sv. Duh. IV. 302. — Boga lju¬ bimo nad vse: 1. zakaj vreden je vse ljubezni, 2. ljudje zanemarjajo to ljubezen; 3. kaj učini v človeku prava ljubezen do Boga. X. 371.— Kako Bog ljudi gleda, in kako ljudje Boga? a) Ljudje gledajo Boga 1. v življenji. 2. ob smrti, 3. v nebesih; b) Bog gleda: 1. vse ljudi sploh, 2. pobožne prijazno, 3. hudobne strašno, 4. zveličane z ljubeznijo. V. 223. — Bog gleda na 44 srce. Ta resnica je: t. za mnoge strašna, 2. za druge tolaž- ljiva. III. 450.— Božje obiskovanje, a) Kaj je? l.Vsak trud božji za naše zveličanje, 2. dobrote božje, 3. kazni, 4. sveti zakramenti, b) Kako si ga moramo v prid obračati? 1. spoznati moramo previdnost božjo, 2. obračati v posvečenje duše, 3. k Bogu se povrniti. VI. 418. — Boga spoznavati uči vse stvarjenje. VI. 621. — Bogatajec kaznovan (zgled). X. 431. — Bog je naj¬ boljši in najmodrejši Oče ljudi. III. 41. — Boga moramo pred očmi imeti. II. 28. — Bog hoče, da bi bili vsi ljudje zveličani. I. 65. — Boga zgubi človek z grehom 1. 15. — Bogu služimo, da pridemo v nebesa. VI. 294. — Hrepenenje po Bogu. VII. 24. — Bog Oče tolažba trpečim. I. 288. — Božjo ljubezen oznanuje sv. križ. VII. 141. — Dobrote, katere od Boga prejemamo. VII. 475. — Bog ponuja duši: 1. kruh verskih resnic, 2. meso in kri Jezusa Kristusa, 3. vino večnega veselja. VI. 356. — Božja čast in hvaležnost zahteva darove za sv. cerkev. VIII. 505. — Boga častimo du¬ hovno. IV. 88. — Boga imejmo za prijatelja IV. 375. — Bog kaznuje male grehe. IV. 538. — O Bogu govoriti. VII. 322. — Kako ravna Bog z greš¬ nikom ? I. 128. — Hrepenenje po Bogu. VII. 24. Božje lastnosti. I. Resničnost in zvestoba, a) Bog je ne¬ skončno resničen: 1. priča naš um, 2. nauk sv. vere; b) Res¬ ničnost božja je: 1. temelj naše vere, 2. zgled našega resnico¬ ljubja. — a) Bog je neskončno zvest.: I. drži vse, kar reče, 2. spolni, kar zažuga; b) torej moramo: 1. v obljube božje trdno zaupati. 2. bati se božjih žuganj, 3. zvesti biti v obljubah. III. 661. — II. Božja pravičnost, a) Kaj je pravičnost božja? 1. vse dobro plačuje, 2. hudo kaznuje; b) kako se razodeva? 1. po nravnem redu; a) po vesti, fi) deželni go¬ sposki, y) po cerkvi; 2. spričuje zgodovina; c) kaj nas uči? 1. bodimo pravični sami do sebe, 2. delajmo dobro tudi na skrivnem, 3. nas odvračuje od greha, 4. budi k pokori III. 677. — III. Božja vsega pričuj ofinost. a) 1. Kaj se to pravi ? 2. zakaj je Bog vsegapričujoč ? 3. ugovori; b) kaj nas uči ? 1. Boga moliti povsod, 2. bati se greha, 3. v skušnjavi nanj misliti, 4. spodbuja k čednosti, 5. tolaži v britkosti. III. 699. — IV. Božje usmiljenje, a) Kaj je? 1. se razteza čez vse ljudi in čez vse grehe, 2. zakaj je Bog usmiljen? b) k čemu nas opominja? 1. prosimo odpuščanja, 2. varujmo se predrznega zaupanja, 3. bodimo usmiljeni do bližnjega. III. 709. — V. Božja nespremenljivost., a) Kaj je? 1. Bog je nespremenljiv v svojem bistvu, 2. v lastnosti, 3. v sklepih, 4. v govoru; b) kaj uči? 1. Boga ljubiti, 2. ne v ljudi zaupati, 3. bodimo nespre¬ menljivi v dobrem. III. 725. — VI. Božja vsegavednost. a) Lastnost: 1. Bog mora biti vsegaveden, 2. kaj obsega vsega¬ vednost,? 3. kakošno je njegovo spoznanje, b) Nauki: 1. mo¬ ramo rasti v spoznanju resnice, 2. nas krepča v skušnjavah, 3. moramo tudi skrivaj dobro delati, 4. tolaži v britkostih. IV. 11. — VII. Božja modrost, a) Lastnost: 1. Bog stori vse popolnoma dobro, 2. iz najboljšega namena, 3. z najpriprav- nejšimi pomočki. b) Opomini: 1. nikar grajati, kar je od Boga, 2. podvreči se božjim naredbam, 3. prizadevajmo si za modrost. 45 IV. 28. — VIII. Božja svetost, a) Lastnost: 1. Bog ljubi in hoče dobro, 2. sovraži hudo. b) Nauki: 1. dolžni smo po¬ svečevati se, 2. hudega se varovati, 3. dobro ljubiti in delati, 4. kako to spolnujemo? IV. 36. — IX. Božja vsegamo- g o č n o s t. a) Kaj je ? 1. Bog vse premore, 2. le hoče in izvrši; b) kako se razodeva? 1. v stvarjenju sveta, 2. v ohranjenju in vladanju, 3. v čudežih; c) kaj nas uči ? 1. spoštovati božjo vsegamogočnost, 2. kako nespametni so grešniki, 3. tisti, ki ču¬ deže tajijo, 4. vabi k zaupanju, 5. vbogati božje namestnike. IV. 43. — X. Božja dobrotljivost, a) Lastnost: J. Bog hoče vsem stvarem dobro, 2. jim deli dobrote, 3. kaj je Boga nagnilo k tej ljubezni ? b) Opomini: 1. zalo ga moramo ljubiti, 2. mu hvaležni biti, 3. dobrotljivi bližnjemu, 4. tudi do živali. IV. 55. — XI. Božja večnost, a) Lastnost: 1. Bog je brez začetka, 2. brez konca, 3. zmirom. b) Opomini: 1. vanj za¬ upajmo, 2. v njem iščimo svoje sreče, 3. le njega se bojmo. IV. 73. — XII. Bog je duh. a) Lastnost: 1. Bog je duh, 2. neskončno popolni duh, 3. zakaj se govori o njegovih očeh itd. b) Nauki: 1. naša duša je podoba božja, 2. božje češčenje mora biti duhovno, 3. ali zunanje češčenje nič ne velja? IV 83. — XIII. Božja prizanesljivost: 1. je utemeljena v nje¬ govi dobrotljivosti, 2. Bog jo je vedno razodeval, 3. tudi mi jo skušamo. VI. 77. Bogastvo ne dajp pravega veselja. I. 27; je minljivo, X. 2; III. 657; — ni potrebno, II. 470; bogastvo svet rabi v pogubo, za strasti in krivico, VIII. 13; bogastva veljava. I. 430; bogati mož (prilika) VI. 99; bogatin in Lazar. VI. 669. — Bogokletstvo in kazen. VIII. 595. Bolezen. Bog pošilja bolezni: L da bi nas v življenju očistil, 2. v zadnji uri srečne storil. II. 555. — Zdravje in bo¬ lezni: 1. telesno, 2. dušno. IV. 399. — Bolniška postelja je šola krščanske modrosti: a) za bolnika, ker ga uči spoznati 1. sa¬ mega sebe, 2. vrednost svetnih dobrot, 3. vrednost ljudi, 4. mi¬ losti božje, 5. ljubezen božjo; b) zadruge ljudi, ker vidijo tu: 1. sveto ljubezen, 2. nasledke greha, 4. krščansko visokodušnost, 4. udanost, VI. 520. — Bolezni dušne čvetero znamenj: 1. če se bolnik ne dh zdraviti, 2. če zdravila ne pomagajo, 3. če zopet pade v bolezen, 4. če se noče poslužiti zdravil. VI. 534. — Bolnikov varuha in pomočnika: sveti Kamil in sveti Janez od Boga«.VI. 388. — Bolniki in njih strež¬ niki. Bolezen uči: a) bolnika 1. spoznavati samega sebe, 2. časne darove prav cenili, 3. spoznati vrednost teh, ki ga v bolezni ob¬ dajajo ; b) uči tiste, ki mu strežejo, prave modrosti. IV. 50. — Bolnikom pomagati je: a) njim potrebno : 1. zarad njih trpljenja, 2. zarad nevarnosti; b) nam koristno: 1. ker bolnik je na¬ mestnik Kristusov, 2. je zastava zveličanja. VI. 449. — Bol¬ nikov odveza: 1. bolnik je blizo večnosti, 2. zalo se mora greha znebiti, 3. skrbeti za odvezo. VIL 433. — Pri bolnikih najdemo Marijo; III. 533, — bolnikov ne zaničujte. VII. 356; — usmiljenje z bolniki (zgled: Sv. Ivana) IX. 605; — v bolezni je potrebno krščansko upanje. VIIL 209; — v bolezni zaupajmo v Jezusa. X. 25; — bolezen na¬ sledek pijančevanja. IX. 383; — bolezen nasledek mesenega vživanja. X. 160. — Nauk za bolnike. Vlil. 412. Sv. Bonifacij m. in Aglaja. V. 272. — Boško spreobrne nevernega zdrav¬ nika. VI. 473. — Sveti Boštjan in Kromacij. IV. 143. — Botrov krstnih dolžnosti. V. 405; — birmanskih botrov dolžnosti. V. 455. Božič. Trojna daritev na treh sv. krajih: a) zakaj so sveti dan tri svete maše? b) trije kraji: 1. Betlehem, 2. v Rimu Ma¬ rijina cerkev pri jaslicah, 3. naše srce. IV. 601. — Božic V. 269. Božja pota Marijina. lil. 531. — Bralec ali lektor. V. 585. Bratovščina. Kako je v Ljubljani bratovščina pre¬ svetega rešnjega Telesa nastala, rastla in kaj je Storila. I. 369. — Bratovščina presv. rešnjega Telesa in naše ljube Gospe. IX. 350. — Bratovščina sv. rešnjega Telesa. V. 484. — Bratovščina najsvetejšega Srca, I. 170. Brezverstvo sedanje. X. 114; — brezvernih ljudi se ogibati. X. 62. — Sveta Brigita d. obljubi vedno devištvo. X. 217. Caheja posnemajmo s tem, da aj Jezusa tudi mi sprejmemo: 1. po veri v Jezusa, 2. v pokori za grehe, 3. z dobrimi deli v spravo za grehe; b) da s Cahejem grešnemu življenju slovo damo. VI. 524. Cerkev katoliška. Ustava kraljestva božjega na zemlji: a) državni vladar je: 1. njegov ustanovnik Jezus Kristus, 2. vidni poglavar rimski papež; b) državni zakon: 1. deset božjih, 2. pet cerkvenih zapoved; c) državno vojaštvo so vsi katoliški kristijani: 1. po veri, 2. po prisegi; č) državni zaklad je zasluženje Jezusa Kristusa: 1. čegar cena vse preseže, 2. od njega vsak prejemlje; d) državni davek so: 1. naša srca, 2. naše blago ; e) državno sodišče je v spovednici: 1. odtnenjeno v naš blagor, 2. prevideno z najvišjo oblastjo. X. 396. — Kato¬ liška cerkev oznanuje Jezusove nauke, dolžni smo jih verovati V. 218. — Sv. cerkev je: a) nezmot¬ ljiva ; b) velika sreča za nas. Vili. 363. — Sv. katoliške cerkve duhovna moč: 1. prenovila je posamezne ljudi, njih dušo in telo, 2. zboljšala družinsko življenje, 3. požlahtnila cele narode, 4. prekvasila vidno naturo. VII. 493. — Le v ka¬ toliški cerkvi je zveličanje: a) zakaj je sv. katoliška cerkev edino zveličalna? 1. ker ima le ona pravo vero, 2. po- močke k zveličanju; b) kako je s tistimi, ki so zunaj katoliške cerkve? 1. s krivoverci, 2. razkolniki, 3. neverniki. III. 301.— Katoliška cerkev je nepremagljiva: 1. rimsko ce¬ sarstvo, 2. krivoverci, 3. mohamedani, 4. Luter, 5. v novejšem času na Francoskem (Voltaire). IV. 335. — a) Svete cerkve boj in zmaga; bi naše orožje zoper nasprotnike cerkve: 1. molitev, 2. življenje po veri. Vlil. 462. — a) Sovražniki sv. cerkve: 1. socijalisti, 2. liberalci; b) kako se razo¬ deva njih sovraštvo? 1. izpodkopavajo papeštvo, 2. hočejo šolo od cerkve ločiti, 3. zakon brez cerkve. X. 74. — Kaj 47_ moramo kristijani storiti ob preganjanju svete cerkve? 1. delali, 2. moliti, 3. v Boga zaupati. X. 92. — Marija, kraljica trojne cerkve: a) zmagoslavne, b) voj¬ skujoče, c) trpeče. X. 449. — Cerkev Jezusova je podobna veliki ve¬ čerji (prilika). X. 286. — Cerkev v njenem začetku in njene lastnosti. I. 156. — Sv. cerkev je skriti zaklad in biser, kaj ponuja (prilika) I. 266; — ribja mreža (prilika) I. 873; — cerkev je njiva, lil. 83; — sejalec božje besede, II. 95. — Katoliška cerkev je naša mati, IV. 409; skrbi za nas, IV. 411; — je naša nebeška mati, VI. 489; — naša žalostna mati, VIII. 118. — Sveti Duh ohrani cerkev neskaljeno, V. 277; — delovanje sv. Duha v cerkvi, IX. 304; — cerkev hrez sv. Duha ne more biti, II. 311. — Sv. cerkev de¬ luje kot kvas na človeka, I. 211. — Vojskovalna cerkev, Vlil. 268; — ozuanuje usmiljenje božje, III. 622; — zmagovalna cerkev, VIII. 275. — Sv. cerkev ljubi pravi krislijan, svet jo sovraži, IV. 237. — Sv. cerkve pre¬ ganjanje, III. 48; — sovražniki cerkve so volkovi, IV. 224. — Zoper sveto cerkev greši, kdor naroča slabe časnike, X. 118. — Kmet osramoti sovraž¬ nike cerkve (zgled). X. 64. Cerkev (hiša božja) Cerkev od zunaj in znotraj, a) Kaj nam oznanjuje zunanjost cerkve: 1. poslopje, 2. lega, 3. zvo¬ niki, 4. zvonovi, 5. ura, 6. petelin, 7. križ. b) Znotranjost: J. ladija, 2. kropilnik, 3 krstni kamen, 4. spovednica, 5. skri¬ njica, 6. bandera, 7. prižnica, 8. podobe, orgije, 9. svetišče, 10. altar, 11. pregraja. II. 586. — Cerkev je kraj duhov¬ nih zakladov: a) kje je tisti kraj, kjer se zakladi kopljejo? b) kateri zakladi so v cerkvi ? c) kako treba zaklade vzdigo¬ vati ? II. 598. — Naše cerkve so: a) hiše božje, b) vrata ne¬ beška. V. 532. — Betlehem v cerkvi: 1. Jezus nekdaj v jaslicah, zdaj v labernakeljnu; 2. osebe, ki so ga častile v jaslicah, ki ga zdaj časte v tabernakeljnu. IX. 626 — Trije najvažnejši prostori v cerkvi: kaj uči 1. prižnica, 2. spovednica, 3. veliki altar. VII. 449. — Naš dobiček v cerkvi: 1. vidimo Jezusa, 2. Jezus nas vidi, 3. nas usliši, 4. nam odpušča grehe. IX. 506. — Častitljivost farne cerkve: a) prednost farne cerkve, b) dolžnosti farmanov do nje III. 599. — Farna cerkev dobra mati, skrbi za svoje otroke: a) v življenji; od nje imamo: 1. nauk, 2. mo¬ litev, 3. sv. zakramente; b) ob smrti: 1. v bolezni, 2. precej po smrti, 3. pozneje. IV. 499. — Farna cerkev kraj ve¬ selja. VIII. 512. — Cerkev: 1. radi obiskujmo, 2. lepo se v nji zadržimo. IV. 494. — Darove za cerkev zahteva 1. čast božja, 2. hvaležnost do Boga, 3. Cerkev jih zasluži s svojo skrbjo za našo časno in večno srečo. VIII. 504. — Posvečenje cerkve — dvojni praznik, a) praznik cerkve, ki je tempelj božji, zato ji grč: 1. spoštovanje, 2. pogosto obiskovanje; b) praznik nas vseh, ki smo tempelj božji, zato: 1. se moramo spoštljivo vesti, 2. greha se va¬ rovati, 3. stanovitni ostati. I. 495. — Cerkev pa naša hiša, dvojno prebivališče: 1. hiša je rojstni kraj, cerkev kraj duhovnega prerojenja, 2. v hiši prebiva družina, v cerkvi je duhovno sorodstvo; 3. v hiši dobivamo vse za 48 (desne potrebe, v cerkvi za duhovne potrebe; 4. v hiši iščemo varstva, cerkev je pravo zavetje; 5. v hišah je začasno bi¬ vališče, pri cerkvi pa pokopališče. III. 593. — Cerkev je tempelj božji, kaj nas uči. I. 496. — Obiskovanje cerkve (zgled sv. Elizabeta in služabnik). V. 366. Cesar. »Dajte cesarju, kar je cesarjevega.« (Homilija.) VII. 457. — Cesarja (vladarja) se bati. X. 266. — Cesar Franc Jožef; čed¬ nosti našega cesarja: 1. verno mišljenje, 2. pravičnost, 3. rado¬ darnost. V. 628. — Cesar Franc Jožef obvarovan smrti, (zgodba). V. 631. — Cesarica Marija Terezija skrbi za deklico (zgodba). IX. 461. Cesta velika je nevarna. X. 412. — Sv. Cit a zabrani nespodobno govorjenje (zgled). IX. 437. Sv. Ciril in Metod, a) Kaj sta storila za Jezusov nauk, in b) kako ju posnemajmo, 1. kažimo se zveste katoli¬ čane, 2. trpimo za sv. vero, B. molimo za razkolne Slovane. 1. 364. — a) Življenje sv. Cirila in Metoda; b) njuno delovanje iz ljubezni do Boga in bližnjega. II. 436. — Kaj nas učita sv. Ciril in Metod; 1. poslušajte radi besedo božjo; 2. nauke, katere oznanjujejo namestniki Kristusovi; 3. ne pozabite svojih bratov, ki še ne poslušajo teh naukov. IV. 345. — Sv. Ciril in Metod, moč sv. Duha. V. 353. — Njuna podoba poslednje sodbe (zgled). IX. 573. Sv. Ciril, deček mučenik, moč sv. Duha (zgled). IX. 304. Cvetice. Šopek Jezusu prijetnih cvetic (za prvo sveto ob¬ hajilo): 1. nedolžnost, 2. živa vera, 8. ponižnost, 4. kesanje, 5. trden sklep, 6. hrepenenje, 7. pobožnost, I. 208. — Kaj nas cvetice učijo: a) Kaj je človeško življenje? 1. kratko, 2. rahlo; b) kaj je telesna lepota in moč, spremenljiva; c) kaj je človeška slava; d) prav ceniti obleko; e) kaj velja premoženje; f) kaj veljajo krščanske čednosti, 1. zaupljivost v Boga, 2. zado\oljnost, 3. ponižnost, 4. hvaležnost, 5. krščansko veselje, 6. čistost. I. 425. — Cvetice, sveče, kelih (za prvo sv. obhajilo.) III. 297. Cvetna nedelja: a) njeni dogodki; b) kako jih kaže cerkev v svojih obredih. V. 165. — Cvetni in veliki teden, njun pomen in namen. V. 139. Čas. Čas je drag pa kratek. IV. 1. — Dvojni čas: a) zdajni čas je 1. bežen, 2. negotov, 3. dobro ga rabimo ; b) večni čas jel. dolg, 2. strašen, 3. nespremenljiv. IX. 588. — Vse časno je minljivo, a) minljivo je: 1. čast, 2. bogastvo, 3. veselje, 4. ljudje; b) kaj nas to uči? 1. ne ljubiti sveta, 2. skrbeti za zveličanje, 3. ker je blizo konec življenja, 4. vsak trenutek utegne priti. III. 656. — Kratki čas prav cenite in rabite! a) prav cenite, ker 1. hitro mine, 2. se ne da nadomestiti, 3. prihodnjost je negotova, 4. s časom si pridobimo nebesa; b) prav rabite: I. ako se greha varujete, 2. lenobe, 3. delate z dobrim namenom, 4. veliko dobrega storite. H. 253. — Pre¬ velika skrb za časno: 1. kako se je obvarovati, 2. kako 49 jo moramo odložiti. VIII. 433. — Časa potrata: a) kako malo kristijanov čas obrača Bogu k časti in v svoje zveličanje: 1. ne¬ delavni dninarji, 2. delavni postopači; b) kako lahkomiselno ga zapravljajo. IX. 70. — C a s n o s t in večnost: a) čas živ¬ ljenja je kratek: 1. sam na sebi, 2. v primeri z večnostjo; b) zelo imeniten, ker večnost odločuje, ker: 1. tukaj je delo, tam plačilo, 2. tu setev, tam žetev; e) zato je treba ga dobro porabiti, tirja: 1. pamet, 2. beseda in zgled Jezusov. X. 483. — Časa vrednost I. 268; — moč I. 583, 641; zguba I v 609. — Čas zgubljen, vekomaj zgubljen, II. 46; — hitro beži, V. 79. — časne dobrote so neči- merne, negotove, nepopolne, memogredoče. VI. 8. — Čas življenja je kratek, dragocen, negotov. VI. 21. — Časne dobrote storijo, da človek Boga po¬ zabi. I. 283. — Sedanjega časa naj hujše rane. I. P e- šanje in slabljenje vere. X. 38. — II. Kaj nam je storiti, dasv. vero ohranimo. X. 62. — III. So vraštvo in preganjanje cerkve; socijalisti, liberalci so temu pri¬ pomočki X. 74.— IV. Temu sovraštvu nasproti mo¬ ramo: 1. delati, 2. moliti, 3. v Boga zaupati. X. 92. — V. Kaj brezbožni časniki počenjajo na kvar katol. cerkve? X. 103. — VI. Slabi časniki gr e še: 1. zoper Boga, 2. zoper bližnjega, 3. zoper samega sebe. X. 116. — VII. Po¬ svetni duh, kako se razodeva med sedanjim svetom. X. 128. — VIII. Posvetni duh nas ne more srečnih sto¬ riti: 1. ne v življenji, 2. ne v smrti, 3. ne v večnosti. X. 138. — IX. Hrepenenje po vžitku se razodeva: 1. na lišpu, 2. na zevanji po zabavah, 3. v zadoščevanji mesenega pože¬ lenja. X. 149. — X. Iz tega vžitka izvira: !, nezado¬ voljnost, 2. uboštvo, 3. bolezen, 4. pogubljenje. X. 158. Časniki. V a r u j t e se slabih časnikov in knjig, ker jih prepoveduje: 1. natorna postava, 2. božja postava, 3. cerkvena postava, 4. prepovedani so pod smrtnim grehom. VI. 653. — Brezbožni časniki delajo na pogin katoliške cerkve: 1. nekateri brezverstvo očitno razglasujejo, 2. drugi skrivaj pritrjujejo, 3. vsi delajo na njen pogin. X. 103. — Kdor slabe časnike naroča, greši: 1. zoper Boga, 2. zoper cerkev, 3 zoper bližnjega, 4 zoper samega sebe. X. 116. — Slabi časniki so vzrok nevere. II. 236. — Časnikarji so glas vpijočega v puščavi. VI. 631. čednost. Tri male čednosti za vsaki dan: 1. prizaneslji¬ vost do bližnjega v malih rečeh, 2. potrpežljivost v malih križih, 3. skrbljivost za male pobožnosti. II. 658. — Skušnjave pospešujejo razne čednosti. 1. 38. — Krivo presojevanje čednosti. VI. 438. — Osem zveličanskih čednosti. VII. 470. »Češčena Marija«. IV. 475 ; — V. 511. čistost, čistost najlepša čednost; nečistost najgrša pregreha: I. to spoznamo iz natornih reči, VI. 114; — II. kako ljudje o nji mislijo in sodijo, VI. 127; — III. kako Bog sodi, plačuje in kaznuje, VI. 147; — IV. vpliva na telo, VI. 167; 4 50 — V. nasledki za dušo, VI. 177; — VI. pripomočki sv. čistosl, ohraniti: 1. sramožljivost, 2. ponižnost, 3. varovati se slabih misli, 4. misel na božjo pričujočnost, 5. premišljevanje Kristu¬ sovega trpljenja, 6. priporočati se angelju varuhu in Mariji, 7. sv. zakramenti. VI. 188. — Čisto živimo po Kristu¬ sovem zgledu: a) čistost je najlepša čednost, proč z vso nečistostjo; b) pomočki za čistost: 1. beg in čuječnost, 2. post in zatajevanje, 3. molitev in prejemanje svetih zakramentov. X. 547. — Čistost lepota našega telesa: 1. ker pri¬ pravlja v čistem telesu lepo prebivališče duši, 2. sv. Duhu, 3. pripomore k zdravju in dolgemu življenju, 4. primere či¬ stosti: lilija, solnce, zarija. II. 515. — Čistost oživlja in posvečuje dušo: 1. da se lahko k Bogu povzdiguje, 2. užiga v nji hrepenenje po Jezusu, 3. jo z njim zaročuje v sv. lju¬ bezni (zgled sv. Neža). II. 525. — Čistost: a) studenec notra¬ njega miru in veselja: 1. v življenji, 2. v smrtni uri; b) ne¬ čistost vir nepokoja in britkost. II. 561. — Čistost nad vse cenjena v nebesih: 1. nas dela angeljem podobne, 2. Bog čiste duše ljubi s posebno ljubeznijo (zgled sv. Katarina Sijenska), 3. jih plačuje s posebnim veličastvom. II. 690. — čistost v mislih; za to je najpotrebniši pomoCek čuječnost in sicer: 1. nečiste misli precej iz glave potrebiti, 2. v srcu naglo zavreči, 3. postopanja se varovati, 4. spomniti se na ne¬ besa in pekel. III. 75. — čistost: krotenje a) oči in b) ušes. III. 485. — Varuj svojih nog! 1. V slabe dru¬ ščine, 2. v obhoji z drugim spolom, 3. v plesu. III. 496. — »Hočem, bodi čist!* 1. Mi moramo biti čisti in sveti, 2. ta zapoved velja vsem, 3. kako bomo čisti postali in ostali. VII. 34. — Lilija sv. Jožefa, trojni pomoček čistost ohra¬ niti : 1. molitev, 2. sramožljivost, 3. zatajevanje. VI. 143. — Nevarnosti za čistost: I. od strani domačih. VII. 86; — II. od strani prilizovalcev. VII. 97; — III. grešna znanja. VII. 110; — IV. slabi shodi in družbe. VII. 123; — V. premišljeno zapeljevanje. VII. 144; — VII. bližnja priložnost. (Sv. Marjeta Kort.) VII. 163. — Čistost. VI. 612. — Čistost srca. II. 33. — Čistosti podoba je cvetica. I. 433. — Čistost, zlato samskega stanu, je draga, svitla, koristna čednost. II. 18. — Čistost srca, mreža kristijana. Vil. 312. — Čistost je sad sv. Duha. IX. 321. — čiste oči. X. 192; — roke, noge. X. 193. — Blagor jim, ki so čistega srca. VII. 472. — Čistost zaničuje svet. IV. 237. — Po¬ močki za čistost. VI. 507. — Jezus ljubi čiste duše; sv. Katarina Sijenska, nevesta Jezusova (zgled) II. 694. — Jera Angerer umrje za čistost (zgled) VI. 179. — Čistost sv. Alojzija. II. 370. Človek. Imenitnost človekova se razo.deva: a) v njegovem stvarjenju, če pogledamo : 1. na Boga, ki ga je vstvaril zase, 2. na svet, ki ga je vstvaril za človeka, 3. na človeka samega; b) v njegovem odrešenju; c) v njegovem posvečenju: 1. v za¬ kramentu sv. krsta, 2. sv. birme, 3. sv. pokore, 4. sv. rešnjega Telesa, 5. sv. mašnikovega posvečevanja in zakona, 6. sv. po¬ slednjega olja. I. 597. — Človek podoba božja: 1. kako 51 je Bog človeka naredil po svoji podobi, 2. v kaj moramo storiti, da postanemo podoba božja. VI. 339. — Človeka namen je: 1. Boga spoznati, 2. ga ljubiti, 3. mu služiti, 4. se zveli¬ čati. Kako se temu nasproti razodeva posvetni duh današnjih dni. X. 129. — Človek in goreča sveča: kakošen pomen ima goreča sveča za naše: 1. telesno, 2. dušno življenje. V. 62. — Clovek-popotnik, štiri postaje življenja: 1. Jeruzalem, postaja sreče, 2. roparski napad, 3. obup, 4. rešitev. IV. 413. — Človek, kam greš? a) s telesom v grob, b) z dušo k sodbi. IX. 257. — Človek trstu podoben, (glej »trst*.) — Trojno prašanje človeku : 1. kdo si bil? 2. kaj si zdaj? 3. kaj boš? IV. 590. — Človeška plemenitost. III. 72. — Človek, ljubljenec božji. II. 644. — Prenovljenje Človeka. VI. 204. Čolnič podoba življenja: a) nebeški čolnič so tisti, ki imajo pri sebi Jezusa: 1. vero v Jezusa, 2. ljubezen do Jezusa; b) peklenski čolnič so tisti, ki nimajo Jezusa, ker nimajo: I. vere v Jezusa, 2. ljubezni do Jezusa. VI. 60. Čudeži. Čudeži Jezusovi: a) kaj so čudeži? b) kaj nas Jezu¬ sovi čudeži uče: 1. da je Jezus poslanec božji, 2. da je Bog in človek skupaj, 3. da je_ resničen njegov nauk. III. 54. — Čudeži Jezusovi. VIII. 334. — Čudeži Kristusovi in aposteljnov. II. 655. Čuječnost nam je potrebna: 1. ker je slaba naša natura, 2. ker so močni naši sovražniki, 3. ker je duša neizmerne vrednosti, 4. ker Bog veleva čuti. III. 87. — Čuječnost, pomoč zoper skušnjave. VI. 120. 1. Danes storimo (kar Bog uči po pridigi), 2 jutri bo prepozno, III. 110. Daritev Aleksandra Vel. (zgled.) VII. 122. — Darujmo Bogu svoje srce. II. 268; — vse kar imamo. III. 652 — David zgled potrpežljive ljubezni. 1. 503; — zgled krotkosti. X. 311. — Dejanje vere obujati. VI. 15. — De¬ janje bodi sveto. III. 455. Dekliška družba: tri cvetice za njo: 1. rožmarin, spomin žive vere in pobožnosti, 2. vijolica, zgled ponižnosti, 3. lilija, spomin SV. čistosti. VI. 608. — Za dekleta trojno ogledalo (zgled.) IV. 171. Delo. Delo vspešno in nevspešno: 1. kaj nam je storiti, kadar nam delo spodleti, 2. kadar nam srečno izide. V. 330. — Delo je potrebno: a) zakaj moramo delati? 1. ker je volja božja, 2. ker smo grešniki; b) kaj nas tolaži pri delu: 1. da po delu pride počitek, 2. plačilo. VIII. 256. — Vsako delo stori, kakor bi bilo zadnje. I. 628. — Delo je prazno brez blagoslova božjega, kako moremo deležni biti blagoslova. V. 579. — Prazno delo: 1. kdor dela iz slabega namena, 2 nezvesto, 3. v smrtnem grehu. VIII. 345. — Kaj je kristijanu delo? 1. dolžnost, 2. kazen, 3. čast. III. 435. — Delaj in moli. III. 284. — Trojna ljubezen človeka k delu priganja: a) ljubezen do samega sebe, ker delo: 1. za¬ služi živež, 2. razvija dušne in telesne moči, 3. osrečuje, 4. daje čast in veljavo, 5. varuje hudega; b) ljubezen do bližnjega, 4 * 52 ker delavnost: 1. daje priliko k zaslužka, 2. druge podpira, 3. zahteva občni blagor, 4. lep zgled; c) ljubezen do Boga: 1. ker prva človeka sta delala, 2. Bog je zapovedal, 3. zgledi svetnikov. II. 71. — Delavnost v duhovnem pomenu po besedah: I. »kaj«, 2. »brez dela«, 3. »tukaj«, 4. »stojite«, 5. »celi dan«. III. 99. — Delo je častitljivo. III. 70. — Zlate ribice dobrih del: 1. kaj je dobro delo, 2. kaj si ž njim zaslužimo. IX. 371. — Rja pri dobrih delih: 1. častilakomnost, 2. jeza, 3. sovraštvo. IX. 378. — Kvas pri dobrih delih: l. marljivost, 2. krščanska ljubezen, 3. Marijina priporočba. VIII. 548. — Dobra dela so mnogokrat brez zaslužen j a: 1. ker niso v milosti božji storjena, 2. ne iz pravega namena, 3. le prisiljeno. IV. 332. — Dobra dela v stanu smrtnega greha so: 1. dela teme, 2. brez zasluženja za nebesa. VII 307. — Delavci v vinogradu (prilika). II. 262. — Delavnost zasluži blagoslov božji, V. 355; — delo za vsakdanji kruh, VIII. 9; — delo je potrebno (zgled sv. Janez Mali). V. 249. — Naša dela so Bogu: 1. dopadljiva, ako hočemo, 2. ali zoperna, ako hočemo. IX. 40. — Dobra dela so ključ do nebes, V. 266; — zlato za nebesa, IV. 21; — za nas Boga prosijo, VI. 290; — smrt jih ne uniči, X. 176; — gredo v večnost (zgled) IX. 576; so zahvala za dobro letino, X. 508; — iz majhnih dobrih del pride veliko dobrega, X. 517; — sodnik naših del je vest, VI. 186; — dobra dela pri sodbi, VII. 518; — delati za nebesa, I. 223; — k dobrim delom nas na¬ ganja misel: to leto je morebiti zadnje, II. 12; dela svetlobe delajmo, dela teme odložimo, IX. 583; — pomanjkljivost v delih, II. 7. — Dobra dela urno delajmo. I. 8 Denar zgubljen (prilika), I. 639; — ne daje prave sreče. IX. 2. Sv. Detinstvo. Podobica sv. Detinstva. VIII. 623. — De¬ janje sv. Detinstva. III. 732. Device pametne in nespametne (prilika). III. 65; — devištvo v sveti cerkvi. II. 187; — devicam pomočki lepega življenja. V. 614; — pirhi za dekleta: čistost. IX. 215; — devica zavrne brezbožneža (zgled). II. 468; — devic prebivališče v nebesih. X. 217; — trojno ogledalo za device (zgled). IV. 171. — Devištvo Marijino je potrebno, sv. Jožef njegov varuh. VIII. 237. Dijak o n. V. 594. — Dizma, desni razbojnik (zgled pokore). H. 123. Dobrotljivost božja in njeni opomini (glej : »božja dobrot¬ ljivost«), IV. 55 •— Dobrotljivost božja kliče na nebeško gostijo. VIII. 477. — Dobrotljivost Jezusova. IV. 324; V. 110; VIII. 8. — Dobrotljivost, sad sv. Duha. IX. 311. Dolgov se varujte. V. 371. Dolžnosti svoje spolnuj; zveličala nas bodo navadna opra¬ vila, ako jih opravljamo v pravem duhu, priča: 1. sv. pismo, 2. zgledi svetnikov. III. 113. Domovina dvojna (za god svetega Cirila in Metoda): a) zemeljska, slovenska je: 1. lepa, 2. verna zemlja, 3. k temu sta pomogla sv. Ciril in Metod; b) nebeška domovina je: 1. neskončno lepa, 2. tam je najlepši jezik ljubezni božje. X. 329. — Dom, se¬ jalec božje besede. II. 93. — Ljubezen do domovine (zgled: Rimski meščan in Mark Antonij.) VIII. 128. 53 Sveti Dominik in Katarina pa rožni venec (zgled). II. 561. — Sv. Dominik in rožni venec (zgled). IV. 477; V. 513. — Sveti Dominik pri sveti maši. VIII. 151. — Sv. Dominik vidi Marijo prositi za ljudi. X. 452. Dovoljeno. Ali.j e dovoljeno? prašaj se, 1. kadar hočeš telesu veselje privoščili; oči, ušesa, jezik, roke, noge; 2. da paziš nad dušnimi močmi; domislijo, nad srcem. II. 606. Dražiti nikogar. II. 479. Drevo. Dvojno drevo: 1. drevo življenja je Jezus Kristus, njegov sad so nauki in sveti zakramenti,- 2. drevo smrti — greh. VIII. 542. — Drevo božje: 1. v raju, 2. sv. katoliška cerkev. VII. 542.— 'Škodljivci na drevesu zveličanja: 1. črvi — strasti, 2. gosence — zapeljivci, 3. mraz — mlačnost, 4. viharji — skušnjave, 5. starost — nestanovitnost. IV. 366. — Drevo živ¬ ljenja. IV. 486. — Vsak kristijan bodi v rasti podoben dobremu drevesu: 1. kje je drevo vsajeno, 2. kako raste, 3. koliko sadu prinaša. III. 96. — Nerodovitno drevo — podoba grešnika: 1. »Vsako drevo«, 2. »katero ne rodi dobrega sadu«, 3. »bo posekano in v ogenj vrženo«. V. 362. Druščina. Druščine slabe se varuj! 1. Prostovoljno iskana je nevarna. 2. priča vsakdanja skušnja, 3. tudi dobri se v nji pohujšajo. VI. 70. — Nevarnost slabe druščine. VIII. 418. — Slaba druščina, III. 508; III. 497, 508; — nevarna čistosti. VII. 123; — družba je nevarna, X. 410; — druščina, slab sejalec. VII. 489. — Dru¬ ščina a) nesrečna: 1. doma, 2. v krčmah; b) srečna: l Marija, 2. Jezus. IX. 446. — Glej tudi »Tovarišija«. Družina. Družina božja: a) verniki na zemlji, b) duše v vicah, c) svetniki v nebesih. VIII. 268. — Družina: 1. pred Kri¬ stusom, 2. sveta Družina, 3. kakošna bodi krščanska družina. V. 598. — Družinska sreča bo , če vsi: 1. eden druzega z delom podpirajo, 2. skupno trpljenje prenašajo in se razveseljujejo, 3. eden druzega k dobremu spodbujajo. III. 15. Sv. Duh. Sveti Duh je: a) pravi Bog; b) nam deli milost božjo, 1. ki nam je potrebna, 2. kako je to za nas tolažljivo, 3. koliko hvaležnost smo dolžni sv. Duhu. V. 301. — Sveti Duh in aposteljni: a) kaj je sv. Duh storil pri aposteljnih, b) kako so se nanj pripravljali: 1. z edinostnim in 2. s čistim srcem, 3. s stanovitnostjo. 4. z gorečnostjo. VII. 264. — Delovanje sv. Duha: a) kako seje razodevalo nekdaj nad aposteljni in kristijani, b) sedaj v katoliški cerkvi. IX. 301. — Kaj je sv. Duh storil aposteljnom? 1. na njih srcu, 2. na njih umu. III. 376. — Delovanje sv. Duha: a) v cerkvi, I. brez sv. Duha bi bila cerkev ladija brez vetra, 2. vrt brez studenca, 3. hiša zidana na pesek, cerkev brez zvona; b) v naših srcib : 1. razsvitljuje pamet, 2. ogreva srce, 3. čisti dušo. II. 309. — Sv. Duh v katoliški cerkvi in v nas: a) v cerkvi deluje, 1. da se povsod ohrani, 2. neskaljena; b) v nas 54 deluje 1. pri sv. krstu, 2. sv. birmi, 3. sv. pokori, 4. pri mo¬ litvi, 5. budi ljubezen do Boga in bližnjega. V. 276. — Ogenj sv. Duha: a) pri svetnikih: 1. pri Mariji, 2. pri aposteljnih, 3. služabnikih božjih; b) pri nas, ako: 1. vse storimo za božjo čast, 2. skrbimo za dušo, 3. za zveličanje bližnjega. X. 257. — Trojna moč s v. Duha: 1. razsvetljuje, 2. očiščuje, 3. ogreva, VIII. 291. — Kaj dobrega stori sveti Duh: 1. našemu srcu, 2. našemu umu? III. 387. — Dvojni način delo¬ vanja sv. Duha: 1. kakor rahla sapica, 2. kakor silen piš. III. 379. — Tempelj sv. Duha: 1. je naša duša in telo, 2. z grehom nehamo biti tempelj sv. Duha. VI. 317. — a) Sadovi sv. Duha: 1. ljubezen, 2. veselje, 3. mir, 4. po¬ trpežljivost, 5. milosrčnost, 6. dobrotljivost, IX. 308; b) 7. pri¬ zanesljivost, 8. kratkost, 9. zvestoba, 10. zmernost, 11. zdrž- nost, 12. čistost. IX. 318. — Dva nenavadna darova sv. Duha: 1. dar jezika, 2. dar čudežev. X. 271. — Sedem darov sv. Duha. IV. 403. — Sv. Duh pomoč vojskujočim. I. 292. — Sv. Duh prežene napačni strah, X. 270; — osrčuje (zgled: deček Ciril) IX. 304. Duhovno vstajenje iz greha. II. 219; III. 268. — Duhovno orožje: molitev, za¬ tajevanje, zaupanje v Boga. IX. 586. Duhovnik. Vrednost duhovniškega stanu: 1. veljava du¬ hovnikova, 2. njegova moč in oblast, 3. njegovo delovanje v prid človeštva, a) po molitvi, $) po daritvi sv. maše, *f) po ozna- novanju besede božje. VII. 379. — Duhovnikovo opra¬ vilo v cerkvi: 1. moli, 2. daruje, 3. blagoslavlja, 4. uči. VII. 196. — Zaničevanje duhovnikov. VII. 354. — Spoštuj duhovnike (zgled: Atila) X. 267. — Duhovniki vidni angelji varuhi. IX. 456. (Dalje glej: »mašnik«.) Duša. Duše imenitnost in dragocenost kaže a) njena podoba, ker je vstvarjena: 1. po podobi božji, 2. po podobnosti božji; b) njen napis, ki je 1. sv. križ, 2. edina duša. (Zgled; papež Benedikt.) X. 477. — Veliko ceno človeške duše spoznamo, ako premišljujemo: 1. kdo jo je vstvaril, 2. kako jo je vstvaril, 3. kako ceno ji priznava Stvarnik in drugi. III. 569. — Duša — dragoceni denar: 1. denar kujejo cesarji, dušo je vstvaril Bog, 2. duša ima veliko vrednost, kakor denar, 3. varuj se, da je ne popačiš. IV. 508. — Urno in odločno skrbimo za dušo: 1. gledč skušnjav in dušnih nevarnosti, 2. glede pokore in poboljšanja, 3. glede dobrih del, 4. kedar Bog kaj težkega tirja. I. 7. — Ohranitev edine duše: 1. kar je edino, je človeku posebno ljubo, torej skrbno varuje, 2. človek rajši vse zgubi, kakor to edino ljubo, 3. dobro zapira, da mu kdo ne ukrade, 4. če zgubi, si prizadeva nazaj dobiti. I. 529. — Skrb za dušo: 1. za dušo moramo skrbeti, 2. posebno ob nedeljah. VIII. 456. — Delo v vinogradu naše duše je: 1. majhno, 2. kratko. X. 34. — Dušne bolezni čvetero znamenj: 1. če se bolnik ne da zdraviti, 2. če zdravila ne pomagajo, 3. če zopet nazaj pade v bolezen, 4. če se neče 55 poslužiti zdravil. VI. 534. — Ubijalci duše: a) bližnjega duše ubijalci so tuji grehi; b) samega sebe, 1. kdor duši hrano odtegne, 2. kdor ji daje strupeno hrano, 3. kdor greh dela, 4. kdor v grehu trdovraten ostane. VI. 379. — Pogrebci duše: 1. pijanost, 2. nečistost, 3. nevera, 4. nespokornost. IX. 477. — Dušni sovražniki — pomoč zoper nje : 1. trdna in odločna volja, 2. oklenimo se Jezusa, 3. Marijina priprošnja, 4. bežimo pred nevarnostjo. II. 20. — Duhovno prenovljenje: a) odložiti dela teme: 1. grehe, 2. dela starega človeka; b) obleči orožje svetlobe: 1. molitev, 2. zatajevanje, 3. zaupanje v Boga. IX. 582. — a) Mrtvi na duši so: 1. ki skrbijo za posvetno blago, 2. za čast, 3. za veselje; b) obudil jih bo Jezus Kristus, če store, kar je storil zgubljeni sin. IX. 614. — Koliko je vredna duša, VIII. 148; - eno samo dušo imamo, IV. 103; — duša je tempelj sv. Duha, VI. 318; — duša je denar, VII. 461; — dušno življenje je podobno goreči sveči, V. 63; — skrb za dušo, X. 262; duša je naš vinograd, VI. 85; — reši svojo dušo, X. 3. — duša gre v večnost k sodbi, IX. 261; — duša zveličana je nevesta Kristusova, I. 13; — duše življenje in posvečenje je čistost, II. 526; — dušni živež je beseda božja, 1. 72; — sv. obhajilo, IV. 485. — Sv. Katarina S. vidi lepoto duše v mi¬ losti božji (zgled). X. 503. — Dušnih darov prosimo, III. 338; IV. 262; V. 243; — dušna subota, II. 154; — na duši slepi, II. 672; V. 648; — na duši hromi, II. 682; V. 648; IV. 504; — na duši gohovi, II. 697; — na duši gluhi, II. 702; V. 648; — na duši mrtvi, II. 711; — dušna smrt (zgled: plemenitaš in njegova hči), IV. 527; — dušna slepota je strašna in in pravična kazen, V. 125; — dušni dolgovi, IV. 506; — dušna sužnost, IV. 504; — duše trinog je huda vest, VI. 183; — dušni ubijalci: 1. bližnjega, 2. samega sebe, VI. 379; — v dušnih nevarnostih angelji pomagajo, IV. 435, — Sv. Frančišek Sal. v dušni zapuščenosti. II. 148. — Sv. Hijacint, go¬ rečnost za rešenje duš. V. 409. — človek na duši mrtev je mrtev : 1. sam za-se, 2. za Boga, 3. za sv. cerkev, 4. za nebesa. II. 509. — Duhovno ubogi so: 1. neverniki, 2. krivoverci, 3. grešniki. I. 337. Ecce homo — podoba (zgled). VIII. 94. — Edinosti duh. VII. 274. »Efeta« trojni: a) Oko odpri se, glej pot, ki pelje: 1. v pogub¬ ljenje, 2. v nebesa, b) Usta odprite se, kedar zahteva: l.čast božja, 2. lastno zveličanje, 3. blagor bližnjega, c) Uho odpri se. ker Bog govori: 1. po vesti, 2. po prijateljih, 3. po stariših, 4. po mašnikih, IV. 393. Sv. Eligij in ples (zgled). IX. 51. Elija. I. Elija prerok ob suši in nauki iz tega VII. 234. — II. Elija na Karmelski gori in v puščavi. VII. 238. — III. Elija predpO'doba Kristusa. VII. 243. — IV. Štiri kolesa Elijevega voza: 1. vera, 2. upanje, 3. ljubezen, 4. stanovitnost. VII. 254. Sv. Elizabeta španjska kraljica (zgled). X. 414. — Sv. Elizabeta kraljica in njen služabnik (zgled obiskovanja cerkve). V. 366. — Sv. Elizabeta in trnjeva krona Kristusova (zgled). X. 278. — Sv. Elizabete ponižnost. VIII. 97. — E s t e 1 a Marija in duhovno obhajilo (zgled). I. 302. Estera, predpodoba Marije. X. 142; III. 697. Farizej. Učimo se od farizeja in posnemajmo ga v spolnovanji božjih zapoved. V. 391. — Farizej in cestninar (prilika). VI. 302. 56 Farna cerkev: 1. njena prednost, 2. dolžnosti farmanov do nje. III. 599. — Farna cerkev skrbi za svoje otroke: 1. v živ¬ ljenji z naukom, molitvijo, zakramenti, 2. v smrti, 3. po smrti. IV. 499. Sv. F e lici ta. V. 361. Figovo drevo podoba Človekova (prilika). II. 63. Sv. Filip ap. mučen. X. 215. — Sv. Filip Benicij, krotkost (zgled). 1. 135. Sv. Filip Nerij in mladenič. IV. 103; VI. 106; — zgled potrpežljivosti, I. 506; ljubezni do Boga. V. 292. — Filip, španjski kralj (zgled krotkosti). I. 459. Sv. Frančišek Asiški in jaslice (zgled), VI. 639; — vrže se v trnje, X. 158; — zvč, da bo izveliCan, X. 504; — zgled ljubezni do Boga, Vil. 423; — tretji red, III. 670 Sv. Frančišek Borgia in cesaričina smrt (zgled), V. 551; — bolan in sv. obhajilo (zgled), X. 468; — sv. Fr. B. in umirajoči grešnik. VII. 109. Sv. B'rančišek Salezij (zgled krokte ljubezni), 1.458; X. 42; — poskušan, II. 148; — obrekovan, Vlil. 288; — dela v Čast božjo, VII. 205. — Sv. BVan- čiška lepa duša. IX. 605. — Sv. Fr. in grešnik (zgled). IV. 138. Sv. Frančišek Ksaverij in rožni venec (zgled), IX. 489; — mati njegova, VIII. 276. — Sv. Frančišek Si jenski (spokornika zgled). II. 684. Zvel. Friderik in duhovno obhajilo (zgled). I. 301. — Sv. Genezij krščen (zgled). V. 438. Glas upijočega v puščavi — kdo je? 1. vesoljno stvarstvo, 2. Janez Krstnik z besedo in dejanjem, 3. Jezus Kristus s ču¬ deži, z naukom in smrtjo, 4. svetniki. VI. 620. — Kdo naj bo glas upijočega v puščavi? 1. katoliški kristijani sploh, 2. stariši in gospodarji, 3. pisalci, 4. gosposka deželska, 5. gosposka duhovska. VI. 629. Gluhi na duši. II. 702; IX. 435. — Kdaj je dobro gluh biti? 1. kadar pridejo skušnjave, 2. kadar nas zasmehujejo, 3. kadar se bližnji obrekuje. VIII. 405. Gorčično seme (prilika). I. 155. Gorečnost, prava. Kdor ima pravo gorečnost: 1. rad misli na Boga in o njem govori, 2. rad moli in službo božjo opravlja, 3. skrbi vedno več dobrega delati, 4. želi in vse stori, da bi drugi ljudje dobri bili. VIL 321. Gospodar. Gospodarji — njih dolžnosti do poslov: a) morajo lepo ravnati s posli: 1. sami, «) ne surovo, P) ne vetrasto, 7) ne prevzetno; 2. tudi otroci: a) naj posle ubogajo, (3) jih ne smejo zmirjati, y) če jih žalijo, posvarite jih; b) skrbeti morajo : 1. za njih časni blagor: a) jim plačilo dajati, (3) z delom ne preobla- gati, 7 ) v bolezni ne zapustiti, S) dober svet dajati; 2. za njih večni blagor: a) skupna molitev, g) služba božja, 7) greha jih varovati. II. 61. — Gospodarji slabi najemniki. IV. 224. — Gospodarji morajo skrbeti za zveličanje podložnih. VI. 370. — Zgled sv. Martin. VI. 580. — Kako prav gospodariti? a) česa se je treba varovati ? 1. lakomnosti, 2. dolgov, 3. zapravljivosti; b) kaj storiti? 1. živeti v božjem strahu, 2. pridno delati, 3. ubogim pomagati, 4. druge ljubiti. V. 370. Gosposka deželska. VI. 632; VII. 459; — duhovska. VI. 633. Gostija. Gostija dvojna: a) kaj ponuja svet svojim gostom? 1. po¬ želenje mesa, 2. oči, 3. napuh življenja; b) kaj ponuja Bog 57 svojim gostom ? 1. dušni kruh, 2. meso in kri Jezusa Kristusa, 3. vino večnega veselja. VI. 355. — Gostija kraljeva nas opominja: 1. na božjo dobrotljivost, 2. na človeško nehvaležnost. (Homilija). VIII. 477. Govorjenje. Bodimo varni v govorjenji, zato glejmo: a) kaj govorimo, 1. da ne žalimo edinosti med ljudmi, 2. da resnice ne zatajimo, 3. spodobnosti ne omadežujemo; b) s kom go¬ vorimo, 1. z višjimi govorimo s častjo, 2. s sebi enacimi varno, 3. z nižjimi pohlevno. VI. 443. — Pomanjkljivost v govorjenji, II. 5; — nesramno govorjenje, VI. 663; VII. 63; — govoriti o pravem času. II. 467. — (Glej tudi »beseda«.) Gracija in Danton X. 102. — Grajati bližnjega. I. 447. — Sv. Gregor in mladenič. III. 631. — Sv. Gregor čudodelnik (zgled molitve). VII. 333. Greli. Greh kristijanovje večji in večje kazni vreden, kakor greh judov in ajdov : 1. ker ima kristijan veliko večje spo¬ znanje in obilnejše pomočke, 2. ker je v veliko tesnejši zvezi z Bogom. I. 30. — Hudobija smrtnega greha: a) upor zoper Boga, ki je: 1. naš stvarnik, 2. gospodar, 3 oče; b) škoda, ki jo napravi: 1. poniža pod žival, 2. oropa dušo vsega dobrega, 3 ukrade mir vesti, 4. podjarmi dušo hudemu duhu; c) kazen greha: 1. pri angeljih, 2. pri Adamu, 3. v peklu, 4. greh je kriv Jezusovega trpljenja in smrti. VIII. 192. — Z grehom človek Boga zgubi, to je: 1. neizrečno velika zguba, ker duša zgubi Jezusa, vso svojo lepoto, bogastvo, svoje življenje, 2. pa ljudje se za to ne zmenijo, zlasti v sedanjih časih. I. 14. — Nasledki smrtnega greha vzamejo duši: 1. milost božjo in vso lepoto, 2. vse zasluženje za nebesa, 3. notranji mir V. 428. — Greh je največja nesreča, ker: 1. stori ljudi časno nesrečne, 2. jih tira v večno pogubo. VIII. 382 — Greh vniči moč molitve, ker stori: 1. da grešnik zastonj moli, 2. daje pri¬ prošnja pravičnih zanj zavržena. VI. 272. — Grehi so dušni dolgovi, primera denarnih dolgov z dušnimi. V. 505. — Greh in grešno življenje je tema naše duše, to je: 1. nesrečna, 2. grozna, 3. škodljiva, 4. pogubljiva tema. VI. 327. — Mali greh je veliko hudo: a) sam na sebi, b) zavoljo nasledkov: 1. omadeževa dušo, 2. pomanjša milost božjo, 3. pripelje v smrtne grehe IV. 534. — Nasledki malega greha: 1. majhni greh Boga razžali, 2. njegovo lju¬ bezen in milost zmanjšuje, 3. v velike grehe zapelje. III. 90. — Smrtnega greha se bojmo: a) zakaj se nam je smrtnega greha bati; b) če se ga res varujemo, to je: 1. če storjene grehe sovražimo, 2. če se prihodnjih bojimo. VII. 500. — Varuj se greha: 1. smrtnega, 2. malega greha. IX. 14. — V poprejšnje grehe povrniti s e je: 1. sramotna nezve¬ stoba, ker se prelomi zaveza z Bogom, 2. nehvaležnost za milost božjo, 3. lahkomišljenost, ker se zapravi dušni mir. IX. 224. — Grešne navade strašni nasledki; tak grešnik: 1. se čedalje težje poboljša, 2. postane trdovraten. 58 IX. 241. — Grešne navade nasledek je nesrečna smrt, ker grešnik ne bo imel: 1. volje, 2. milosti božje za spreobr¬ nitev. IX 250. — Povrnitev v grehe je: 1. naj večje hudo, 2. nehvaležnost, 3. njeni nasledki. IV. 182. — Grešnika smrt je grozna, ker je: 1. boleča, 2. edina, 3. večna. IX. 68. — Grešnika nevarnost je: 1. velika, 2. kje je pomoč? a) Pri Je¬ zusu, b) pri spovedniku, c) pri Mariji. IX. 53. — Greh je za¬ paha nebeških vrat, kako jih odpremo? 1. Izpraševanje vesti, 2. obžalovanje, 3. spoved, 4. sklep. IX. 504. — Trdovratni grešnik je podoben skali: 1. nima oči, 2. ušes, 3. jezika, 4. vonja, 5. čutila. IX. 85. — Stari dolgovi grehov: 1. v čem obstojč, — kdor spovedi prav ne opravlja, 2. kako jih poravnati — z dolgo spovedjo. V. 527. — Greh je gobova bolezen. X.31. — V grehih umreti je strašno: a) strašna bo tvoja smrt, če v grehih živiš, b) strašna bo tvoja večnost, če v grehih umrješ. X. 333. — Odpuščanje grehov in kazni izvira iz Srca Jezusovega. X. 296. — Vpliv greha in milosti: 1. po grehu človek ogluši, po milosti božji zopet sliši; 2. po grehu postane mutast, po milosti božji zopet govori. VII. 360. — Najboljši pomoček zoper padec v stare grehe je premišljevanje: 1. koliko je naše spreobrnenje Bogu truda prizadelo, 2. koliko truda nam samim. VI. 231. — Greh je sužnost, I. 6; — dušna smrt, II. 609. — Kaj je greh in njegovi nasledki, I. 385; — greh ni dovoljen, II. 608 ; — greh oropa dušo, III. 171; — greh je šiba, s katero človek samega sebe tepe, III. 553; — greh je kvas, IV. 201 ; — greh je največje hudo, X. 418; — greh prvih starišev, V. 66 ; — smrt v grehih je strašna, I. 79 ; — greh mine, kazen ostane, IV. 244; — grehi so dušni dolgovi, IV. 506 ; — z grehom nehamo biti tempelj sv. Duha, VI. 320; — dobra dela v grehu so brez zasluženja, VII. 308 ; — greh — drevo smrti, VIII. 546; — z grehom zgubi človek Jezusa, IX. 27 ; — mali grehi zapirajo nebesa, V. 264. — Grešna navada je huda, I. 140 ; —- greha se veliko zgodi zavoljo strahu pred ljudmi, I. 332; — kateri služijo grehu, zaidejo v nespokornost, IV. 136; povrnitev v stare grehe, VI. 41 ; — povrnitev v stare grehe je nevarna. VI. 537. — Grehu dajmo slovo, VI. 528 ; — grehi se odpuščajo v zakra¬ mentu svete pokore, V. 518 ; — spoznanje greha, III. 180; — zoper greh zavetje Srce Jezusovo, VII. 306; — greha nas bo varovala misel, to leto je morebiti zadnje za-me, II. 11 ; — prostost od greha je prinesla Marija, VII. 410; — sv. Duh očiščuje grehov, Vili. 293 ; — greha varuje spomin na smrt, VIII. 517 ; — greha varuje uboštvo, VIII. 538; — v stanu greha je dobro premišljevati trpljenje Kristusovo, IX. 204; — grehi v mislih, VIII. 97; — iz majhnih grehov pride veliko hudega, X. 519. — Zgledi: Zamolčani greh, IV. 427; — deklica svari mladeniča pred grehom, VI. 331; — zamolčani greh (pogubljena redovnica), IX. 175; — zamolčani greh, puščavnik Pelagij. IX 438. — Marija reši grešnika. X. 419. Grešnik. Trdovratnega grešnika Bog zapusti, to je: a) strašna kazen, 1. ker se tak ne spokori, to pričajo a) judje, kristijani, 2. še hudobnejši postane, a.) judje, p) kristijani; b) zaslužena kazen, če pomislimo: 1. kako Bog ravna z grešnikom, a) on je najboljši oče, grešnik se ne zmeni za njega, (3) po prvem grehu bi ga lahko zavrgel, pa čaka, Bog je naprej za- žugal; 2. kako predrzen je do Boga, a) bolnik neCe zdravila, 59 (5) revež neče pomoči. I. 125. — Grešnik je sam kriv svo- jega pogubljenja; ne bo se smel izgovarjati, 1. da ni vede), kaj je volja božja, 2. da je ni mogel spolnovati, III. 608. — Grešnika dvojni pekel: a) časni pekel, 1. zavržen od Boga, 2. huda vest, 3. zavržena družba, 4. druge kazni; b) večni pekel, to priča: 1. razodenje božje, 2. pamet, 3. naj pretrese dušo. IV. 351. — Nerodovitno drevo—podoba grešnika: 1. »Vsako drevo«, 2. »ki ne rodi dobrega sadu«, 3. »bo posekano in v ogenj vrženo.« V. 362. — Grešnikova pot je: a) zape¬ ljiva in goljufiva, b) težavna in huda, ker ga trpinči: 1. vest, 2. svet, 3- grenak spomin; c) naposled nesrečna. VI, 263. — Grešnika nesreča: 1. zgubi mir vesti, 2. dobra dela, 3. milost božjo, 4. nebesa. VIII. 374. — Grešnik je: 1. slep, 2. gluh, 3. mutast. IX. 433. — Grešnik, ki ne sprejme Jezu¬ sovega opominovanja, bo: 1. od Boga zapuščen, 2. po¬ gubljen. I. 377. — Grešniku bo strašno ime Jezu¬ sovo: 1. na smrtni postelji, 2. pred sodbo, 3. v peklu. X. 20. — Grešnik pri sodbi: I. Kako bo osramoten, ko bodo vsi njegovi grehi razodeti. VII. 508. — II. Kako bo osramoten, ker je dobra dela opuščal ali hinavsko opravljal. VII. 517. — III. Sojen bo: 1. po zgledih svetnikov, ki so se med večjimi težavami zveličali, 2. po zgledu pogubljenih, ki so zavoljo manjših grehov pogubljeni. VII. 528. — IV. Sodil ga bo Jezus; a) ta sodba bo: 1. pravična, 2. ojstra, 3. nepreklicljiva; b) kako se bo sodba spolnila v dejanji. VII. 536. (Glej tudi: »Sodba«) — Grešnik in njegov rešitelj (homilija o Samarijanu). VII. 373. — Jezusovo obnašanje do grešnikov: 1. jih podučuje, 2. čaka, 3. obiskuje, 4. kaznuje, 5. sprejema. VIII. 387. — Ljubezen božjo do grešnika kaže prilika: 1. o zgubljeni ovci, 2. o zgubljenem denarju (homilijaj. X. 300. — >Bog bodi mi¬ lostljiv meni grešniku «, ta molitvica je : 1. Bogu prijetna, 2. nam koristna, 3. za vse ljudi primerna. VI. 447. — Najboljši pomoček zoper padec v greh je premislek, koliko je naše spreobrnenje truda prizadejalo: 1. Bogu, 2. nam samim. VI. 231. — Veselje v nebesih nad spokornim greš¬ nikom: a) Kdo je grešnik, b) kdo dela pravo pokoro. III. 429. — J e - 1 i tudi grešniku pripravljeno prebiva¬ lišče v nebesih? V nebesih je: 1. prebivališče mučencev (zgled: sv.Filip in Jakob), 2. prebivališče devic (zgled: sveta Brigita), 3. prebivališče spokornikov (zgled: sv. Peregrin), X. 214. — Grešniki smo vsi, VII. 136; — kdo je grešnik, III. 430; — grešniki smo brez po¬ kore (zgled), II. 708; — grešnik je zgubljeni sin, lil. 145; — trdovratni grešnik, IV. 417. — Kateri služijo pregrehi, zaidejo v nespokornost, ker: 1. zadene jih nagla smrt, 2 . obupajo, 3. oslepijo in otrpnejo. IV. 135. — Grešnikov nesrečni stan, V. 116; grešnik je mutast, IX. 436; — grešnik zapravlja darove božje, III. 157 ; — grešniki so sovražniki Marijini, IV. 583; grešnikom veljajo solze Jezusove, IX. 410; — grešnikov veselje je grozno, X. 182 ; grešniki se ne poboljšajo zavoljo strahu pred ljudmi, 1. 330; — grešnikova slepota, IX. 433; — grešnik je predrzen do Boga, I. 129; — 60 grešnik Jezusa zavrže, III. 256; — grešniku so rane Jezusove strašne, I. 191; — grešniki so duhovno ubogi, I. 339; — grešnike kliče Jezus k pokori, I. 290; — za grešnika je grozilna beseda Jezusova: >Moj Bog, moj Bog!« II. 155; — grešnike vabi Jezus k sebi, VI. 351 ; — Bog potrpi z grešniki, da imajo čas se poboljšati in kaj dobrega storiti. X. 510. — Kaj dela sv. rešnje Telo srcu grešnikovemu, VIII. 68 ; — pri grešnikih naj¬ demo Jezusa, X. 10. — Grešnike boljša Bog s križi, VIII. 9; — grešnike uči križ prave modrosti, X. 369; — grešniku Bog odpušča, III. 590. — Pri grešnikih najdemo Marijo, III. 534; — grešnikom sveti Marija kakor luna, II. 521; — Marija pribežališče grešnikov, III. 550; — Marija mati grešnikov, VI. 434; — grešnikom je Marija rešilni angelj, IX. 467; — grešnika reši Marija, I. 444. — Grešniki, pojdite k Jožefu, I. 112; — on je varuh grešnikov, Vit. 131. — Grešnik naj moli sveti križev pot (zgled sv. Vincencij Pavl.). Vil. 75. — Spokornim grešnikom bo Jezus v vstajenje X. 572. — Grešnikov se ni treba bati, VI. 494; — z grešniki potrpeti, 1. 507. — Samarijanka zgled grešnikom. V. 118. — Zgledi: Stari grešnik na smrtni postelji se spreobrne po Mariji 1. 1839, lil. 534, — Sv. Frančišek Borgija in umirajoči grešnik. VII. 109. — Grešni mladenič in podoba spo¬ kornega Davida. II. 708. — Grešnica pribeži k Mariji. II. 522 ; II. 534. — Bog obišče grešnika s šibo (sv. Norbert). II. 719. — Peter Korbeljski in ske¬ sani grešnik. IX 120. Grob. Kaj nas uče grobovi? 1. spomin pokojnih z žalostjo obhajati, 2. njih poslednjo voljo spolnovati, 3. veseliti se, da se bomo z rajncimi videli, 4. jim pomagati iz vic. II. 629. — Kaj nas grobovi uče? a) da je kratko življenje človekovo, b) da moramo dušam v vicah pomagati: 1. zavoljo ljubezni, 2. zavoljo sebe, 8. zavoljo hvaležnosti; c) da moramo misliti na to, kar nas čaka po smrti. X. 496. — Žalost in ve¬ selje, ki nam prihaja iz groba; 1. žalost, zavoljo lo¬ čitve, 2. veselje, ker se bomo zopet videli. VI. 558. — Grob Jezusa in kristijanovje: 1. kraj počitka, 2 . miru, 3. svet kraj, 4. častitljiv prostor. V. 192. — Božji grob in veli¬ konočno sveto obhajilo. Naše srce mora biti podobno Jezusovemu grobu : a) grob Jezusov je bil nov, — srce mora biti brez greha, nevredno sv. obhajilo; b) Jezusovo telo, zavito v tančico z dišavami: 1. tančica so sv. čednosti. 2. dišave so živa vera, češčenje, trdni sklepi, ljubezen. VIL 115. — Grobovi se odpirajo ob Jezusovi smrti. V. 182. — Vsi gremo v grob. VII. 220; — naš grob (zgled: sv. Jakopon in meščan). VIL 220. Sv. Hedviga — njena ljubezen do Marije. IX. 461. — S v. H e 1 e n a , ce¬ sarica. V. 214. — BI. Henrik Suzo in duše v vicah (zgled) IX. 548. — Herod — satanski kralj. VIII. 21. — Sv. Hijaeint, njegova go¬ rečnost za rešenje duš (zgled). V. 409. — Sv. Hijeronim, živi spo¬ korno. V. 507; — se veseli smrti. VI. 589. Hinavščina. 1. Kaj je hinavščina? 2. varujmo seje. VII. 468. — Hinavci VIII. 372. Hiša krščanska — podobna hiši božji: 1. večna luč — po¬ nižnost, 2. oltarji — bogaboječnost, 3. hiša miru, 4. služba božja, 5. svete podobe. VI. 530. — Hišica v Nazaretu je: a) zgled krščanski hiši, ker je bila: 1. hiša molitve, 2. strahu božjega 3. ljubezni, 4. zadovoljnosti, 5. dobrotljivosti; b) to¬ lažba za vsako hišo: l.v skrbi za živež, 2. v križih. Vlil. 6. — 61 Vesela hiša, zanjo je treba treh reči: 1. gospodar mora biti podoben sv. Jožefu, 2. gospodinja Mariji, 3. otroci Jezusu. VIII. 27. — Nova bodi vsaka hiša: 1. zakonski, 2. stariši in otroci, 3. posli. VI. 206. — Krščanska hiša pa cerkev — njuna zveza III. 594. Hlapci čuječi (prilika). II. 118. — Hlapcev dolžnosti (prilika). II. 326. Hranilnica nebeška: 1. kapital, ki se sprejema, 2. obresti, ki se dajejo. VI. 172. Hrepenenje po Bogu. VII. 24; — po Jezusu Kristusu. IV. 551. — Hromi na duši. II. 682. — Sv. H u b e r t šk. moli za dež (zgled). VII. 242. Hudič. Hudičev delež in božji delež: a) hudičev delež so: neverniki, krivoprisežniki, mlačni, pohujšljivci, nezmerni, nečisti, krivičniki, neusmiljeni, jezni; b) božji delež so: nedolžni in spokorniki. IX. 312. — Hudič nas: 1. skuša, 2. nad katerimi ima hudič večjo moč, 3. kako se moramo braniti. IX. 236. — Hudiči se tresejo pred Marijo. I. 474; — hudim duhovom je Marija vojskina truma. II. 524; — hudobni angelji so naši sovražniki. VII. 389. — (Glej tudi: »satan«'. Hudobni. Tudi med hudobnimi je mogoče lepo živeti. VI. 397. — Hudobnih sreča na zemlji. I. 4. Hvala. Hvala lastna je: a) ostudna in Bogu zoprna, b) varujte se je. IV. 385. — Naša pohvala: kako se nam je vesti: 1. ko druge hvalimo, 2. če drugi nas hvalijo. IV. 575. — Hvalo smo Jezusu dolžni: 1. z molitvijo, 2. s sv. petjem. X. 565. »Hvaljen bodiJezusKristus«, pomen in moč tega pozdrava: a) pomen: 1. v njem je zapopaden vzrok in spoznanje naše vere, 2. vzrok našega upanja, 3. vsa ljubezen; b) moč: 1. ime Jezusovo je tolažba stiskanih, 2. tolažba pravičnim, pribežališče grešnikom, strašilo trdovratnežem, 3. posebno ob smrtni uri. II. 48. Hvaležnost. Hvaležni moramo biti Bogu: a) zakaj ? 1. za zdravje, 2. za živež, 3. za trpljenje; b) kako? Zahvalimo se: 1. z molitvijo, 2. v dejanju, da božje dari prav obračamo. I. 536. — Zahvaljevati Boga: a) smo dolžni, b) zoper to ni nobenega izgovora. IV. 528. — Hvaležni moramo biti Bogu: 1. ker je vredno, 2. pravično, 3. pristojno, 4. zveli- čalno Boga hvaliti. IX. 556. — Hvaležnost naša: 1. za zunanje nadloge, 2. za telesne, nadloge, 3. za dušne nadloge. VIII. 622. - Hvaležna molitev. VI. 285; — hvaležnosti zgled so cvetice. I. 432; — hvaležnost do Boga zahteva darove za cerkev. VIII. 507. Sv. Ignacij Loj. bere življenje svetnikov (zgled). JV. 92; — njegova ljubezen do sovražnika (zgled). IX. 643. — Sv. Ignacij in grešni mladenič (zgled). VII. 433. — Sv. Ignacij šk. m. želi umreti (zgled). X. 206. — Sveta Ivana d., streže bolnici (zgled). IX. 605. Izvoljeni v nebesa povabljeni: 1. »Pridite« — 2. »blagodar- jeni« — 3. mojega Očeta«, — 4. »posedite kraljestvo« — 5. »ka¬ tero vam je pripravljeno od začetka sveta«. II. 667.—Sreča in veselje izvoljenihv nebesih: a) dušno veselje: 1. spo- 62 znajo Boga, 2. vse njih želje so izpolnjene, 3. veseli jih vse dobro, kar so na zemlji storili; b) telesna sreča: 1. telesa bodo nestrohljiva, 2. brez vse slabosti, 3. častitljiva, 4. duhovna. VI. 545. — Poklicani pa izvoljeni, (glej : »poklicani«.) Jagnje velikonočno je: 1. nedolžno, pobožno, 2. potrpežljivo, 3. zaklano jagnje. IV. 196. Sv. Jakoba a p. delo in plačilo: a) njegov poklic in goreč¬ nost, b) njegovo plačilo: 1. od sveta, 2. od Boga. VIII. 389. —• Sv. Jakob manjši, ap. (zgled). X. 215. — Jakob puščav n ik, spo¬ kornik (zgled) VIII. 43. — Sv. J a k o p o n in meščan (zgled). VIII. 43. Sv. Janeza e v. trojna slava: 1. kakor učenca, katerega je Jezus ljubil, 2. kakor apostola, 3. kakor evangelista. II. 734. — Sv. Janeza ev. prednosti. V. 4; — Jezus zapusti sv. Janezu svojo mater. V. 173; — sv. Janez pod križem. II. 139; — pred latinskimi vratmi. V. 242. Sv. Janez Krstnik: a) spokornik brez greha, b) mi grešniki brez pokore, (zgled : grešni mladenič). II. 705. — Kako je Jezus hvalil sv. Janeza Krst n. III. 683. -- I. Spo¬ korna pridiga sv. Janeza K., kako je sploh k pokori opominjal. III. 706. — II. Spokorna pridiga svetega Janeza K., kako naj delamo pokoro. III. 714. — Kaj go¬ vori Jezus: 1. sam o sebi, 2. o Janezu. V. 642. — Sveti Janez K., pa vest: kako sta si podobna? 1. je dar božji, 2. oznanuje voljo božjo, 3. kako se mu godi. IX. 620. — Sv. Janez K. glas vpijočega v puščavi z besedo in dejanjem. VI. 622. Sv. Janez od Boga pomočnik bolnikov. VI. 389. Sv. Janez Kapistran v vojski kliče Marijo (zgled). I. 120. — Sv. Janez K a 1 i b i t živi doma nepoznan (zgled). V. 22. — Sv. Janez K o 1 u m b i n spokornik. V. 379. — Sv. Janez Krizostom se boji samo greha (zgled). VJU. 505. — Sv. Janez Miloščinar (zgled, moč molitve.) IX. 269. — Sv. Janez Tebajski služi zvesto (zgled). VII. 39. — Japonski mu¬ čenci. VIII. 206. Jaselce na duhovni način. VI. 638. — Jaselce in sv. Frančišek As. VI. 639. — Jezus v jaslicah. II. 538. Jed. Molitev pred jedjo in po jedi. III, 457. Jerbasov sedem za nebeški blagoslov: 1. ljubezen do Jezusa, 2. za¬ upanje v Boga, 3. molitev, 4. delavnost, 5. usmiljenje, 6. za¬ dovoljnost, 7 varčnost. V. 354. Jeruzalem (zgled: Gorjč, Jeruzalem!) X. 529. Jeza. 1. Kaj je jeza, ali je vsaka jeza pregrešna? 2. odkod izvira in kam pripelje? 3. pomočki proti jezi. IX. 373. — Jeza nepo¬ trebna in nezmerna. I. 459; — jeza pregrešna. III. 448. — Zgledi: Jeza spodkopuje zdravje. II. 509; — jeza vzrok zgodnje smrti. II. 508; — dva brata se v jezi ranita. IX. 373; — v jezi puščavnik razbije vrč. IX. 374. Jezik. Prava raba jezika: 1. svoj jezik vselej krotite, 2. ne govorite, kedar bi imeli molčati, 3. ne molčite, kedar bi imeli govoriti. II. 465. — Prava raba jezika: 1. doma, 2. v sodniji, 3. v spovednici. VII. 365. — M o č j e z i k a (za god sv. Mo- 63 liora) kaže : 1. sv. Mohor, 2. družba sv. Mohora, 3. udje Mo- horski. X. 339. — Previdnost z jezikom, k previdnosti nas opominja jezik sam. VIII. 405. — I. Laž njivi jezik: laž 1. žali Boga, 2. jemlje lažnjivcu čast, 3. rani bližnjega. VIII. 557. — II. Opravljivi in obrekljivi jezik: 1. kdo je kriv opravljanja in obrekovanja? 2. kako velik greh je to, 3. kako ga popraviti. VIII. 569. — III. Nesramni jezik; greh nesramnega jezika je: 1. velik sam na sebi, 2. v nasledkih, 3. kako ga ljudje zagovarjajo, 4. kako se moramo varovati. VIII. 585. — IV. Preklinjevalski jezik: 1. bogokletstvo, 2. preklinjevanje sv. reči. VIII. 594. — Cist jezik. X. 194. Jezuit P. Spee preganjan in ranjen; — dobri pastir (zgled). VIII. 126. Jezus Kristus. Jezusovega imena praznik in podoba, a) Zakaj je cerkev praznik 1. vpeljala, 2. kedaj, 3. kako ga posvečuje; b) podoba, 1. kakošna je, 2. kaj pomeni. 1.21. — Jezusovo ime je: a) naj svetejše, ker 1. prihaja od Boga, in je 2. polno moči; b) najskrivnostnejše, ker je zapopadek njegovega življenja in trpljenja. IX. 34. — Jezusovo ime častimo: 1. v mislih, 2. v besedi, 3. v dejanji. III. 34. — Ime Jezus pomeni Zveličar; 1. kako nam je Jezus Zveličar, 2. kaj moramo storiti, da nas bo zveličal: a) vero¬ vati vanj, P) upati, ga ubogati. VI. 29. — Presladko ime Jezus se razodeva a) v človeškem življenji, ker poslajša : 1. telesne, 2. dušne grenkosti; b) v smrtni uri polajša: 1. smrtne težave, 2. strah pred sodnikom. V. 31. — Jezusovo ime; a) Jezus je res to, kar pomeni njegovo ime, naš Zveličar; b) tudi mi moramo biti, kar pomeni naše ime kristijan, živi udje Jezusa Kristusa. VIII. 29. — Imena Jezusovega veličastvo, to .je: l. božje ime, 2. najsvetejše, 3. ču¬ dovito, 4. najmogočnejše, 5. milosti polno, 6. zdravilno, 7. sladko, 8. tolažbe polno, 9. strahovito, 10. zveličalno. VII. 29. — Jezusovo ime bo grešnikom strašno: 1. na smrtni postelji, 2. pred sodbo božjo, 3. v peklu. X. 20. — Jezusovo ime častito: a) v nebesih, 1. ker je iz nebes, 2. častijo ga angeiji, 3. svetniki; b) na zemlji. VIII. 36. — Hvaljen bodi Jezus Kristus; tega krščanskega po¬ zdrava a) pomen: 1.-v njem je zapopaden vzrok in spo¬ znanje naše vere, 2. vzrok našega upanja, 3. vsa ljubezen; b) moč, 1. ime Jezusovo tolažba stiskanih, 2. tolažba pra¬ vičnim, pribežališče grešnikom, strašilo trdovratnežem, 3. po¬ sebno ob smrtni uri. II. 48. — Jezus razglasi s čude- dežem slavo svojega imena: 1. čudež v Kani, 2. Je¬ zusovo ime je luč, 3. hrana za večno življenje, 4. zdravilo za telesne in dušne bolezni. V. 26. — Hrepenenje po Je¬ zusu: 1. sv. očakov in prerokov, 2. t naše hrepenenje. IV. 551. — Elija predpodoba Jezusa Kristusa. VII. 243. — Jezus Kristus naš kralj, po njem je kristijan deležen kraljevske 64 časti: a) Jezus kralj, povedali so: 1. preroki, 2. angelj, 3. Modri, 4. apostelj Jernej, 5. Jezus sam, 6. kraljuje v nebesih, 7. na zemlji, 8. sodnji dan; b) po njem postane kristijan kralj: 1. na zemlji a) pri sv. krstu, £) pri sv. birmi, -jj kraljuje nad grehi; 2. v večnosti ga čaka a) kraljeva krona, P) sedež, y) obleka, S) oblast. I. 161. — Jezus naš kralj. II. 201. (Glej osnovo I. 161 .) — Jezus naš kralj: 1. njegovo kraljestvo, 2. služabniki, 3. kraljevi sedež, 4. krona, 5. zakladi. VI. 193 — Jezus Kri¬ stus in trije angelji; 1. prvi angelj pravi: Jezus je knez miru, ali ga ljubiš? 2. Drugi angelj : Jezus je učenik, ali ve¬ ruješ vanj? 3. Tretji: Odrešenik, ali zaupaš vanj? VIII. 603. — O Jezusu Kristusu imajo ljudje različne misli; a) dobri kristijani verujejo in molijo Kristusa, kot pravega Boga; b) slabi kristijani ga žalijo, sovražijo, ker: 1. se ne zmenijo za cerkev in njene zapovedi, 2. ga zasra¬ mujejo v svetem zakramentu X. 431. — Odrešenik je tudi zdaj potreben, 1. ker vlada med ljudmi verska nevednost, 2. pregreha, 3. jih tare težek jarem. IX. 593. — Jezus dobri in zvesti pastir: a) njegova ljubezen, daroval je za nas: 1. svojo lepoto, 2. bogastvo, 3. čast, 4. telo, 5. kri, 6. življenje; b) njegova zvestoba: 1. kaže ovčicam pravo pot, 2. prebiva med njimi, 3. jih pase s svojim mesom, 4. se zanje daruje, 5. zanje prosi, 6. išče zgubljenih (zgled). IV. 218. — Jezus dobri pastir; 1. ljubi svoje ovce, 2. jih vodi v najboljšo pašo, 3. išče zgubljene, 4. privede k čedi nazaj, 5. db zanje svoje življenje. VI. 241. — Jezus dobri pastir je daroval za nas: 1. svoje rojstvo, 2. delo svojih nog, 3. delo svojih rok, 4. dar govorjenja, 5. lakoto, žejo, počitek, 6. svoje dušno življenje, 7. svoje zasluženje. lil. 421. — Kaj govori Jezus: 1. sam o sebi, 2. kaj o Janezu. V. 642. — Jezus naš usmiljeni Samarijan (homilija). Vlil. 412. — Jezus je mnogim tujec; a) Jezus je tujec: 1. grešnikom, 2. pobožnim; b) kaj naj storimo, da nam ne bo tujec. V. 198. — Jezus je naša pomoč: 1. v uboštvu, 2. v bolezni, 3. v grehih, zato za¬ upajmo vanj, a) to tirja Jezus od nas, P) spričuje zgodovina, y) Jezus vliva zaupanje v nas. X. 24. — Jezus Kristus je lju¬ bezen (zgodba). III 717. — Zakaj je Jezus človek po¬ stal? 1. Ker nas ljubi, 2. da nam kaže pot v nebesa, 3. da uči pokorščino, 4. ker je človek tako posveten, 5. da daje zgled potrpežljivosti. V. 663. — Zakaj je Kristus prišel na svet? 1. Da nam je pokazal pot k nebeškemu Očetu, 2. da nam je razodel pravo resnico, 3. da nam je prinesel večno življenje, X. 559. — Znamenje ljubezni do božjega deteta Jezusa: 1. uboštvo, 2. ponižnost, 3. pokorščina, 4. krotkost. VI. 644. — Darovi božjemu detetu: a) kaj pomenijo darovi Modrih? 1. zlato kralja, 2. kadilo Boga, 3. mira človeka; b) kaj mi darujmo? 1. ljubezen, 2. dobra dela, 3. ske¬ sano, ponižno srce. IX. 21. — Obrezovanje Jezusa Kri- 65 s tuša. a) Kaj se je zgodilo z Jezusom današnji praznik; b) nedolžni, katere časti cerkev v osmini rojstva Jezusovega: 1. Marija, 2. sv. Janez, 3. nedolžni otroci. V. 1. — Trojno pot k Jezusu uči praznik Razglašenja: 1. Modri vero, 2. krst Jezusov uči Jezusa poslušati, 3. ženitnina v Kani nebeško ženitnino. I. 9. — Jezusovi darovi in naši. a) Dete Jezus nam je prineslo: 1. izveličalno vero, 2. veselo zaupanje, 3. sveto ljubezen; b) kakošne darove moramo mi njemu vračati: svoje srce, 1. da bomo vanj živo verovali, 2. trdno zaupali, 3. ga ljubili. VII. 544. — Jezu¬ sovo prikazanje pri sveti maši: darujmo mu po zgledu treh Modrih pri sveti maši tri darove srca: 1. pri darovanju zlato srčne čistosti, 2. pri povzdigovanju kadilo molitve, 3. pri zavživanju miro trpljenja. II. 32. — Sad Kri¬ stusovega prihoda. I. Slepi spregledujejo: 1. kateri so na duši slepi, 2. kako se nad njimi kaže sad Kristusovega prihoda. II. 670. — II. Hromi hodijo: 1. kdo so hromi na duši, 2. kako se bo nad njim razodeval sad Kristusovega prihoda (zgled: sv. Frančišek Sijenski). II. 681. —III. Gobovi se očiščujejo: gobovi na duši so nečistniki, 1. ker nečistost dela ostudnega, 2. ker se naleze, 3. težko ozdravi. II. 697. — IV. Gluhi spreslišujejo: 1. kateri so gluhi v duhovnem pomenu, 2. kako se nad njimi kaže sad Kristusovega prihoda. II. 701. —V. Mrtvi vstajajo: 1. kateri so na duši mrtvi, 2. kako se kaže nad njimi sad Kristusovega prihoda. II. 710. — Jezusovo življenje in delovanje od 12. do 30. leta: 1. njegova ponižnost, 2. pokorščina, 3. modrost in milost. V. 21. — Jezus zgled mladini: 1. v molitvi, 2. v delu, 3. v pokorščini. III. 30. — Jezus zgled mladini: 1. da se varuje grešne lju¬ bezni, 2. pijančevanja, 3. da rada moli. IX. 32. — Jezu¬ sovo romanje v Jeruzalem je podoba našega romanja v nebeški Jeruzalem, če pomislimo: 1. čas, 2. pot romanja. VI. 20. — Spremljevalci nebeškega kralja: 1. o prihodu, 2. 12 letni Jezus v tempeljnu, 3. množice nesrečnih, 4. dušni bolniki, 5. nedolžni, 6. učenci in aposteljni, 7. angelji. IV. 321. — Jezus skušan (homilija): 1. kako je duh Jezusa v puščavo peljal, 2. kako se je postil 40 dni, 3. kako ga je hudič skušal. III. 148. — Zakaj je Jezus spal med vi¬ harjem? 1. Da je pokazal svojo božjo moč, 2. da nas je učil v Boga zaupati, 3. da tisti, ki ima dobro vest, je zmiraj lahko miren. IV. 61. — Jezusove solze nad Jeruza¬ lemom veljajo trdovratnemu grešniku. IX. 409. — Jezu¬ sov slovesni prihod v Jeruzalem (za prvo sv. obhajilo). VII. 193. — Jezus je velikonočno jagnje; to jagnje je: 1. nedolžno, pobožno, 2. potrpežljivo, 3. zaklano jagnje. IV. 196. — Jezusovo trpljenje premišljevati je koristno : 1. v veselji, 2. v žalosti, 3. v skušnjavi, 4. v stanu greha. IX. 199. — Jezusovo dušno trpljenje: 1. ob pogledu O 66 toliko pregreh, 2. ker je moral na-se vzeti grehe, 3. ker ga ni nihče tolažil, 4. ker je za mnoge zastonj njegovo trpljenje, 5. ker je bila smrt na križu najbolj sramotna. VI. 197. — Jezusove solze so : 1. najzdatnejši, 2. najjasnejši, 3. najstrašnejši opomin. IV. 883. — Jezusova ljubezen do nas se kaže: 1. v jaslicah, 2. na križu, 3. v sv. zakramentu altarja. II. 587. Postni govori. A. I — V. Žalostni del sv. rožnega venca, razložen po posameznih skrivnostih: koliko in zakaj je Jezus trpel in kaj naj si mislimo pri vsaki tej skrivnosti. IX. 111. id. — VI. »Usmili se vernih duš v vicah«; kako potrebno, pravično in koristno je moliti za duše v vicah. IX. 173. B. čudeži v trpljenju Jezusa Kristusa. — I. Prikazen angelja na Oljski gori: 1. zakaj je Bog angelja poslal, 2. kaj je storil angelj v tolažbo Jezusovo. V. 85. — II. Zgrudenje rabeljnov ob vjetju: a) Jezus je storil ta čudež tisto noč : 1. zavoljo sovražnikov, 2. zavoljo Judeža, 3. zavoljo aposteljnov; b) tudi za prihodnje čase: 1. za vse narode, 2. za nas kristi- jane. V. 97. — III. Ozdravljenje Malhovega ušesa: a) kot telesna dobrota, b) kot duhovna dobrota. V. 109. — IV. Otemnenje solne a: a) tema na zemlji je bila: 1. grozna, 2. čeznatorna, 3. skrivnostna; b) tema v duši je: 1. kazen za greh, 2. pravična, 3. strašna kazen. V. 121. — V. Pretrganje t.empeljnovega zagrinjala: a) pomen tega čudeža za Jude; b) za nas, Bog mnogokrat svojo milost prenese od enega na drugega, to vidimo: 1. na posameznih osebah, 2. na celih narodih. V. 132. —VI. Zemeljski potres: a) s potresom je Bog pretil Judom, da bi jih pridobil, bil je pa: 1. strašen sam na sebi, 2. očetovsk po namenu; b) grešniku preti, da bi ga spreobrnil, če pogledamo: 1. v staro zgodovino, 2. v naše dogodbe. V. 143. — VII. Razpokanje skal: a) Bog je s tem namenjal pri Judih: 1. jih ostrašiti, 2. omečiti; b) pri nas na¬ menja pokazati: 1. nagib k pravemu kesanju, 2. potrebni vspeh. V. 158. — VIII. Odpiranje grobov.- a) lastnost tega ču¬ deža: 1. pri odpiranju grobov, 2. pri obujanju mrtvih; b) po¬ men: 1. odpreti srce v zakramentu sv. pokore, 2. ven iti iz groba, 3. pokazati poboljšanje. V. 181. 0. 1. Jezus naOljskigori: a) Jezus je prestrašen in žalosten, b) Jezus moli, c) krvavi pot poti. VIII. 75. — II. Trnjeva krona: a) skrivnost kronanja, b) zgodovina trnjeve krone, c) nauki: 1. zatajevanje, 2. ponižnost, 3. grehi v mislih, 4. ne¬ beška krona. VIII. 91. — III. Žeblji in sulica: a) žeblji: 1. skrivnost križanja, 2. zgodovina žebljev, 3. nauk : greh križa Jezusa; b) sulica: 1. skrivnost, 2. zgodovina sv. sulice, 3. nauk: prebadanje se ponavlja: a) s sulico obrekovanja, |i) ker se rani Marijino srce, 7) ker se rani sv. cerkev. VIII. 109. — IV. Svete rane Jezusove: a) nas spominjajo, kako nas je Jezus ljubi!, 67 b) nas spodbadajo: 1. h kesanju, 2. k upanju, 3. naj iščemo v njih tolažbe v trpljenju. VIII. 126. — V. Presveta kri Je¬ zusova: a) skrivnost prelivanja sv. krvi, b) ostanki svete krvi, c) kaj nas uči sv. kri? ]. ljubezen, 2. koliko je vredna naša duša, 3. moč presv. krvi: a) v zakramentu sv. pokore, (3) v da¬ ritvi sv. maše; 4. čudež presv. krvi pri sv. obhajilu. VIII. 143. — VI. Sv. tančica: a) skrivnost, b) zgodovina sv. tančice, c) nauki: 1. greh je z Jezusom tako neusmiljeno ravnal, 2. čisto srce za sveto obhajilo, 3. najdražje darujmo za službo božjo. VIII. 170. — VII. Žalostna Mati božja pod križem: a) kako velika je bila bolečina Matere božje; b) zakaj je Ma¬ rija toliko trpela? 1. ker je Jezusa neizmerno ljubila, 2. ker je spoznala njegovo čast, 3. ker mu ni mogla pomagati; c) kako je Marija trpela? 1. stala je pod križem, 2. molče trpela, 3. vdana v voljo božjo. VIII. 184. D. Sedmere besede Jezusove na križu. — I. Jezus moli za sovražnike: a) Jezus je molčal pri vsem trpljenju, zdaj moli za sovražnike, vojake, rabeljne, sodnike, ljudstvo; b) Jezus je molil tudi za nas, zato: 1. potolaži se skesana duša, 2. boj se trdovratni grešnik. II. 105. — II. Desni raz¬ bojnik: a) desni razbojnik: 1. se poteguje za Nedolžnega, 2. spozna svojo hudobijo; b) Dizma uči stopinje prave pokore: 1. trdno vero, 2. strah božji, 3. zaupanje, 4. Jezus mu odpusti, 5. tudi nam velja ta beseda. II. 121. — III. Marija in Ja¬ nez poleg križa; a) besede: 1. »Glej, tvoj sin!* so bile za Marijo najbritkejša ločitev, 2. za Janeza besede: »Glej, tvoja mati!« največja čast in sreča; b) besede: 1. »Glej, tvoj sin« veljajo: a) krščanskim starišem, b) sinovom in hčeram; 2. »Glej, tvoja mati«, veljajo čistim dušam. II. 135.— IV. Jezusova zapuščenost: a) otemnelo solnce je podoba Jezusove ža¬ losti, b) ta beseda je za nas : 1. tolažilna : a) v telesnem trpljenju, (S) grešniku v dušnem trpljenju, f) pravičnim v dušni suhoti; 2. grozilna, ker je videl Jezus s križa: a) tebe, o grešnik, P) nas vse. II. 149. — V. »Žejen sem«: a) 1. Jezusova te¬ lesna žeja zavoljo bolečin, 2. napajajo ga z jesihom; b) dušna žeja Jezusova po zveličanju duš (zgled: grešni mladenič v Tuluzu). II. 161. — VI. »Dopolnjeno je!« a) kaj je dopolnjeno? 1. kar je Jezus na zemlji za nas delal, 2. trpel; b) kaj pomeni ta beseda? 1. v ustih grešnika (zgled: ubiti mladeneč), 2. pra¬ vičnega. II. 173. — VII. »Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo«; a) Jezus glasno kliče, ker prostovoljno umrje, ker je Sin božji; b) glavo nagne in umrje. II. 194. E. Jezusova trnjeva krona. I. Trnje v človeškem življenju: l.je nasledek prekletstva božjega, 2. Jezus je odvzel prekletstvo, 3. življenje naše je polno trnja, 4. Jezus mu je od¬ vzel grenkobo. X. 86. — II. Abrahamov dar: 1. predpodoba, 2. Jezus je nadomestiven dar za naše grehe, 3. skrbi in na- 5 * 68 pake starišev pri izreji otrok so trni, ki zbadajo Jezusovo glavo. X. 96. — III. Goreči grm: 1. predpodoba, 2. Jezus na Kal¬ variji — ogenj v Jezusovem srcu, 3. trnjevi grm je njegova človeška natura, 4. z vero se bližamo Bogu, 5. nehvaležnost kristijanov, ki vero zametujejo, 6. vera je iz poslušanja. X, 109.— IV. Krona v preš v. zakramentu: 1. predpodoba skrinja zaveze in oltar, 2. križ na Kalvariji — oltar v cerkvi, 3. venec je krščanska občina, 4. trnjeva krona — nemarnost v obiska- vanju službe božje. X. 121. — V. Kronanje s trnjem: 1. Jezusa kronajo s trnjevo krono, 2. učimo se potrpežljivosti, ki je znamenje pravega krislijana. X. 132. — VI. Krona čednosti: 1. zgodovina trnjeve krone, 2. častimo in pre¬ mišljujmo Jezusovo trnjevo krono, 3. sedem sadov krone čed¬ nosti, 4. ključ do krone čednosti — zatajevanje. X. 153. — VII. Nebeška krona: 1. po smrti Jezusovi pride njegovo poveličanje, 2. nebeška krona, 3. da jo dosežemo, treba sta¬ novitnosti. X. 163. Ljubezen križanega Jezusa: a) kako zelo nas je Jezus ljubil, b) kako ga moramo mi ljubiti. IV. 187.— Jezusove rane pa trojna obleka: 1. vesele za nedolžnega, v njih je oprana obleka nedolžnosti, 2. tolažljive za spokornika, v njih je očiščena obleka pokore, 3. strašna za grešnika, črna obleka njegove duše, zanje je zastonj tekla kri Jezusova. I. 186. — Napis: »Jezus Nazarenski, kralj Judov*, a) Kaj pomeni napis: 1. Jezus-Odrešenik, 2. nedolžni, 3. kralj ; b) napis ni všeč: 1. Judom, 2. kristijanom. III. 250. — Jezusova oporoka; zapustil je: 1. posvetno premoženje hlapcem, 2. raz¬ bojniku nebeško dedščino: 3. sv. Janezu svojo mater, 4. svoje bolečine trpečim v tolažbo, 5. nam dokončano odrešenje, 6. svojo dušo nebeškemu Očetu. V. 169. — Zapuščina Jezusova; zapustil nam je: 1. svojo božjo besedo, ki je mogočna, sladka, zveličalna; 2. svojo božjo mater, ki je naša mogočna, usmi¬ ljena mati, 3. svoje božje telo. X. 242. — Jezusov in kri¬ stijanov grob: 1. Jezusov grob je kraj počitka, 2. miru, 3. svet, 4. častitljiv prostor. V. 192. — Jezusovo poni¬ žanje in poveličanje nas uči križ ljubiti. IX. 199. — Jezus je resnično od mrtvih vstal: 1. ker ni umrl na videz, ampak resnično, 2. Jezus je sam prerokoval, 3. priča straža pri grobu. III. 260. — Podoba velikonoč¬ nega Jezusa, kaj pomeni in uči? 1. Banderce zna¬ menje zmage, 2. Jezus spremenjen in častitljiv, 3. rane, 4. z desnico kaže proti nebesom. VI. 222. — Jezus pre¬ magal e c smrti: a) 1. za-se, 2. za nas; zato b) 1. smrt naših dobrih del ne more uničiti, 2. naše trpljenje ni zastonj. X. 173. — V s t a j e nje Kristusovo nas uči: 1. da je Jezus Sin božji, 2. da moramo vanj verovati, upati, ga ljubiti, 3. da bomo tudi mi vstali, 4. nas tolaži v trpljenji, 5. ob smrti 69 svojcev. X. 178. — Jezusovega vstajenja: a) kdo se je takrat veselil, kdo pa ne; b) kdo se ga zdaj veseli, kdo ne? II. 210. — Vstali Zveličar nam oznanuje: 1. Sin božji sem, 2. tudi mi bomo vstali, 3. iščite, kar je zgoraj, 4. duhovno vstajenje. II. 214. — Od smrti vstali Jezus in grešnik; Jezusovo vstajenje ima veliko moč: 1. grešnika spreobrniti, 2. spokornike potolažiti. IV. 203.— Jezus Kri¬ stus je vstal: 1. poveličan na duši, 2. na telesu, 3. na svoji božji naturi. VII. 174. — Kristusov vnebohod je za nas koristen: a) ker nam je zapustil svojo sv. vero, ki nas tolaži 1. v grehih, 2. v križih, 3. v smrti; b) ker imamo v njem besednika; c) upanje v nebesa priti. Vlil. 279. — Za Kri¬ stusom v nebesa! Zato moramo: 1. svoj križ potrpežljivo nositi, 2. goreče Bogu služiti, 3. svet zaničevati. VI. 291. — Štirje značilni dnevi v življenji Jezusovem: 1. božič, 2. veliki petek, 3. velika nedelja, 4. vnebohod. V. 267. — Zakaj je Kristus šel v nebesa P a) Zaradi sebe, ker je: 1. dovršil odrešenje, 2. da slavi zmago nad sovražniki; b) zaradi nas: 1. da pošlje sv. Duha, 2. da imamo v nebesih srednika, 3. da nam pripravi sedeže v nebesih. IV. 281. — Prihod Kri¬ stusov k sodbi je blisku podoben, ki se: 1. hitro pokaže, 2. sveti, 3. vstraši; strašno bo, kar se bo godilo: a) pred sodbo, p) sodba sama, y) njena izvršitev. X. 521. — Je¬ zusov prihod; Jezus je: 1. k nam prišel na svet, 2. pri¬ haja v cerkvi, 3. bode prišel sodit. VI. 601. — Komu bo Jezus v vstajenje? 1. vernim dušam, 2. spokor¬ nim grešnikom, 3. v Bogu vdanim nesrečnežem. X. 570. — Jezus — sodnik in trojni dar, ki ga pravični pred sodnika ponesejo: 1. zlato — dobra dela, 2. kadilo — pobožna opra¬ vila, 3. miro — trpljenja. IV. 19. — Jezus je: a) usta¬ novil v katoliški cerkvi sv. zakramente, b) zato jih vredno prejemajmo. V. 229. — Jezus postavi sve¬ tega Petra poglavarja svoji cerkvi. V. 210. — »Gospod, pri nas ostani!* prosimo Jezusa: 1. vsaki dan, 2. o po¬ sebnih dneh, kadar se nam solnce sreče stemni, 3. poslednji dan, ko nam ugasne luč življenja. I. 179. — »Gospod pri nas ostani«, ta molitev “naj nam bo: 1. srčni zdihljej v skušnjavah in vojskovanju, 2. zaupljiva prošnja v trpljenju, 3. zadnja molitev ob smrtni uri. VII. 180. — Iščimo Jezusa: 1. kjer ni Jezusa — v grobu, 2. kjer je Jezus — na oltarju. VII. 179. — Jez us je v sredi med nami, pa veliko jih je: 1. ki ga ne poznajo, 2. ki ga ne ljubijo. VIII. 315. — Veliko kristijanov Jezusa ne išče, ker jim manjka: 1. hrepenenja po njem, 2. zatajevanja zavoljo Boga, 3. stano¬ vitnosti napoti proti Bogu. VII. 23. — Jezus v trojni po¬ dobi: 1. mladini dober vrtnar, 2. odraslim tovariš in vodnik, 3. ob smrti v pravi podobi v nebeškem veličastvu. III. 272. — Komu se Jezus kazein komu se skriva ? 1. kaže se nedolžnim, 70 skrije se jim po prvem smrtnem grehu, 2. kaže se spokornim, skrije se trdovratnim grešnikom, 3. kaže se izvoljenim, skrije zavrženim. IV. 177. — Jezus je v sredi med nami: a) kako ? 1. po nauku, 2. s čudeži in dobrotami, 3. z ljubeznijo ; b) ka¬ teri ga poznajo? c) kdaj ga bodo vsi poznali? V. 656. — Jezus: a) čudež ljubezni v tabernakeljnu, b) po¬ gosto ga obiskujmo (zgledi: Magdalena Pac.,Franč.Pavl., Ana.) II. 329. — Jezus Kristus v preš v. altarnem zakramentu resnično in bistveno prebiva, se razvidi: a) iz besed sv. pisma : 1. obljuba Jezusova, 2. spolnjenje obljube; b) iz vednega nauka sv. cerkve. V. 293. — Jezus vabi k sebi v presv. zakra¬ mentu : 1. grešnike, 2. pravične. VI. 350. — Znanje s Jezusom; a) je veselo: 1. na zemlji, 2. na sodbi, 3. v nebesih; b) stori se znanje z Jezusom v cerkvi: 1. tu Jezusa čujemo, 2. vidimo, 3. vživamo. VIL 455. — Jezus trka na vrata našega srca: a) kdo je, ki trka? b) kako trka? 1. v mislih, 2. z naukom, 3. s čudeži. VIII. 329. — Jezusovo obnašanje do grešnikov: 1. jih podučuje, 2. čaka, 3. obiskuje, 4. kaznuje, 5. sprejema. VIII. 387. — Koga Jezus rad ima ? 1. zdrave, 2. bolne, 3. mrtve. VIII. 520. — Jezusovih služabnikov sreča: 1. Jezus šteje njih dobra dela, 2. jih plačuje. VIII. 361. — Jezus delivec miru: 1. časnega, 2. večnega. IX. 230. — Jezus, zdravnik bolnih src: 1. ljubi bolnika, 2. skrbi zanj, 3. je potrpežljiv, 4. nesebičen, radodaren. IX. 441. — Jezus nam najbolj priporoča: 1. samega sebe zatajevati, 2. svoj križ nositi, 3. za Kristusom hoditi. X, 66. — Jezusa mili glas : 1. o velikonočnem času, 2. v nadlogah, 3. ob naši smrti. VIII. 235. — Jezus joče: a) nad stariši, ki: 1. otroke zanemarjajo, 2. ki nekrščansko živijo; b) nad otroci: 1. ki službo božjo opuščajo, 2. ki razuzdano živijo. VII. 348. — Solze Jezusove: 1. so naj- zdatnejši, 2. najjasnejši, 3. najstrašnejši opomin. IV. 383. — Oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa s tem: I. da ga posnemamo: a) v njegovih mislih, če tako mislimo, kakor on: 1. o Bogu, 2. o ljudeh, 3. o časnih rečeh; b) v željah, če že¬ limo kakor on: 1. Boga častiti in mu služiti, 2. da bi bili vsi ljudje zveličani; c) v govorjenji, če govorimo kakor Kristus: 1. previdno, 2. modro, 3. sveto. X. 529; — II. da živimo, kakor je on živel zmerno v jedi in pijači: a) da se postimo, 1. zato ker smo grešili, 2. kako se moramo postiti? a) kakor veleva cerkev, |3) da se tudi zatajujemo, y) se ne smemo s postom hvaliti, S) moramo post z dobrimi deli skleniti; b) da smo trezni v pijači. X. 542; — III. po njegovem zgledu čisto živimo, da bomo zveličani, zakaj: a) čistost je najlepša čednost, — proč z vso nečistostjo; b) pomočki za čistost: 1. beg in čuječnost, 2. post in zatajevanje, 3. molitev in prejemanje svetih zakra¬ mentov. X. 547; — IV. posnemajmo ga v kratkosti in ljubezni: a) Kristus je zgled krotkosti v tem: 1. kako se obnaša, 2. kako govori, 3. kako dela in trpi; b) Kristus je zgled dejanske lju- 71 bežni. X. 553. — Kdo ima pravo ljubezen do Je. zusa? 1. ki v srcu čuti to ljubezen, 2. ki se greha va¬ ruje, 3. ki je pripravljen zanj trpeti. V. 487. — Jezusa posnemajmo, sicer: 1. nismo med številom pravih kri- stijanov, 2. ne bomo med številom izvoljenih. III. 173. — Znamenja ljubezni do božjega Deteta Je¬ zusa, če se ravnamo po njegovem duhu, ki je: 1. duh uboštva, 2. ponižnosti, 3. pokorščine, 4. ljubezni in krotkosti, 5. duh želja grehu konec storiti. V. 644. — Hodi za Kri¬ stusom: a) dolžni smo Kristusa posnemati: 1. ker smo mu obljubili pri sv. krstu, 2. ker Kristus zahteva, 3. ker drugače ne dosežemo svojega namena; b) mogoče je Kristusa posne¬ mati, ker: 1. Bog ne zahteva nič nemogočega, 2. da potrebno milost, 3. je bilo svetnikom mogoče, 4. ker Kristus hoče, da storimo le kolikor je mogoče. VIII. 228. — Jezusu da¬ jajmo spričevanje: a) z besedo: 1. Jezusu ne dajo spričevanja lažnjivci, 2. obrekovalci, 3. krivoprisežniki, 4. pre- klinjevalci; b) v dejanji. VI. 305. — Kaj naj otroci da¬ ruj e j o J e z u s u ? (za prvo sveto obhajilo): sami sebe, rekoč: 1. moj Jezus, tebi živim, 2. tebi umrjem, 3. tvoj sem živ in mrtev. V. 206. — Jezusa se večkrat spomi¬ njajmo in želimo k njemu priti. IX. 286. — Jezusu dajajmo spričevanje: 1. pri domačih, 2. pri tujih ljudeh, 3. v cerkvi, 4. na smrtni postelji. II. 307. — Jezu¬ sove ovčice lastnosti: 1. pozna pastirja, 2. je pokorna, 3. pohlevna, 4. potrpežljiva, 5. priprosta, 6. ponižna, 7. rado¬ darna, 8. zmerna, 9. boječa. I. 194. — Jezusu prijetne cvetice (za prvo sv. obhajilo): 1. nedolžnost, 2. živa vera, 3. ponižnost, 4. kesanje, 5. trden sklep, 6. hrepenenje, 7. po¬ božnost. I. 208. — Srce imejmo vedno pri Jezusu: a) če se ga večkrat spominjamo: 1. da je naš Gospod, 2. da njegov zgled posnemamo, 3. da se z njim tolažimo; b) če že¬ limo k njemu priti: 1. s tem, da zmanjšujemo ljubezen do sveta, 2. da boljšamo življenje. IX. 286. — Naše dolžnosti do Jezusa: a) dolžni smo mu: 1. vso hvalo, 2. z molitvijo, 3. s svetim petjem; b) 1. vse blago, 2. to tirja Jezus, 3. ne za-se, ampak za sv. cerkev, za" sužnje; c) 1. življenje svoje, 2. to tirja Jezus, 3. trpimo za Jezusa. X. 564. Jezusovo ime pomeni Zveličar, lil. 252; — ime Jezus je luč, hrana, zdravilo, V. 27; — ime Jezusovo tolaži v trpljenji, V. 32; — Jezus nebeški kralj, VIII. 20 ; — Jezus naš prijatelj in vodnik, VIII. 5; — Jezus naš vodnik v življenji, III. 276; — Jezus tolažnik in pomočnik stiskanih, VII. 402; — Jezus naš priprošnjik, IV. 226; — Jezus je večna luč, VII. 50; — Jezus drevo življenja, sad njegov sveti nauki in zakramenti, VIII. 544 ; — Jezus je glas vpijočega v puščavi: 1. s čudeži, 2. z naukom, 3. s smrtjo, VI. 624; — Jezus je tolažba v življenji, pomoč v smrti. II. 52. — Trojno rojstvo Jezusovo. IV. 603. — Odrešenik nam je prinesel rešenje od zmote in greha. VII. 21. — Jezusovo obrezovanje, V. 2; — darovanje, VI. 52. — Jezusov krst je posvetil vodo. V. 38. — Jezusovo spremenenje, V. 106; — vnebohod, V. 256. — Jezus joka nad Jeruzalemom in nad kristijani, I. 323. — Jezu- sovo trpljenje zadnje dni. I. 324. — Jezusovo trpljenje je zastonj za za¬ vržene. J. 578. — Jezusova žeja, telesna in dušna. II. 162.— Kaj je Jezus delal in trpel. II. 174. — Jezus umrje. It. 197. — Jezusova kri ključ ne¬ beški. V. 267. — Poglejmo Jezusa : 1. v jaslicah, 2. na križu, 3. v taber- nakeljnu. II. 538. — Jezusa se oklenimo. II. 21. — Jezus v srcu našem, VI. 640; — vera v Jezusa, V. 61; — ljubezen do Jezusa, VI. 63; — Jezus ljubi čiste duše, II 693. — Jezus zgled krotke ljubezni. I. 455. — Jezus kliče grešnike k pokori. I. 290. — Jezusovo poniževanje radovoljno in ne- radovoljno od kristijanov. I. 294. — Jezusovo trpljenje premišljujmo pri sv. maši. II. 428. — Solze Jezusove opominjajo k pokori. IV. 378. — Ve¬ liko jih ne ljubi Jezusa, VIII. 317; — ljubimo Jezusa, IV. 191; VI. 63; IX. 24. — Zgledi: Jezusu spričevanje dajajmo (sv. Kacijan), VI. 310. — Zaupanje v Jezusa (grešnica). VIII. 60. — Ecce bomo, podoba in deklica. VIII. 94. — Ljubezen do Jezusa (vitez umrje na gori Kalvariji). VIII. 129. — Jezusova rana posladi mladeniču kruh VIII. 134. — Sveta kri Jezu¬ sova (Čampo Santo v Pizi), VIII. 143; — svete krvi ostanki, VIII. 145; — svete krvi ostanki v Radovljici, VIII. 147; — trpeči Jezus in sv. Brigita, IX. 169; — Jezus s križem in sv. Klara Montefalco, IX. 169; — Jezus naša pomoč (sv. Janez Kap. pri Belemgradu), X. 26; — Jezus pomoč o smrtni uri (umirajoči mož). X. 26. Sv. Joahim in Ana. IV. 446. — Joahim Piccolomini (zgled ljubezni do bližnjega). VIII. 127. Sv. Jožef. Sv. Jožef je bil: 1. ženin in varuh Marijin, 2. rednik Jezusov, 3. zavetnik katoliške cerkve. VI. 137. — Sv. Jožefa sedmere britkosti in radosti. VIII. 159.— Čast sv. Jo¬ žefa, a) čast, ki jo je sv. Jožef od Boga prejel: 1. kot mož Device Marije, 2. oče Jezusov, 3. zavoljo njegove ponižnosti; b) čast, ki jo je sv. Jožef Bogu skazoval: 1. z živo vero, 2. za¬ upanjem, 3. ljubeznijo; c) ali tudi mi častimo Boga: 1. z vero, 2 . upanjem, 3. ljubeznijo? II. 167. — Jožef stare in nove zaveze sta si podobna: 1. v žalosti in veselju, 2 . v ljubezni do bližnjega, 3. v čistosti, zadovoljnosti. IX. 135. — Sv. Jožef naš zgled in varuh; a) v življenji: 1. za pravične, 2. za grešnike; b) v smrti: 1. ker moramo umreti, 2 . da bi umrli pod njegovim varstvom. VII. 128. — Sv. Jožef naš priproš- njik: 1, v življenji, 2. posebno ob smrtni uri. VIII. 165. — Sv. Jožefa varstvo; Bog je izročil sv. Jožefu tri zaklade: 1. devištvo Marijino — zato je njegova čistost; 2. osebo Jezusa — zato njegova zvestoba: 3. skrivnost včlovečenja — zato njegova ponižnost. VIII. 236. — Lilijas v. Jožefa nas uči po- močke za ohranjenje čistosti: 1. molitev, 2. sramožljivost, 3. za¬ tajevanje. VI. 143. — »Pojdite k Jožefu!« 1. otroci, 2. mla¬ deniči, dekleta, 3. zaročenci, 4. zakonski, 5. stariši, 6. ubogi, 7. rokodelci, 8. trpeči, 9. grešniki, 10. vsi sploh. I. 108. — Dolžni smo častiti sv. Jožefa, ker smo: 1. verni Slo¬ venci, 2. zvesti Avstrijci, 3. vneti katoličani. IV. 146. — Sv. Jožef in pa pijanci; sv. Jožef je bil pravičen : 1. do Boga, 2. do družine, 3. do drugih ljudi, 4. do sebe; pijanec pa v nobeni zadevi ne. V. 150. — Smrt sv. Jožefa. I. 322. Judita predpodoba Marije Device. X. 538. — Sv. Judita in angelj varuh. I. 408. 73 Judje nespokorni in trdovratni. I. 126, 127. — Kazen Judov. V. 135. — Judje jokajo pri Jeruzalemu, VI. 268. Julijan cesar, odpadnik ubit (zgled). X. 452 — S v. J u I ij a n a in duhovno obhajilo (zgled). I. 303. — Sv. J u 1 i t a d. m. srčno umrje (zgled.) V. 390. Sv. Jurij uči: Premaguj sam sebe! (zgled: vitez Dieu donnč de Cazon pre¬ maga zmaja). Vlil. 251. Sv. Kamil de Lellis, pomočnik bolnikov. VI. 389. Sv. Karol Bororaej skrbi za srečno smrt (zgled). V. 578. — Sv. Kata¬ rina m. (zgled: dar učenosti). III. 390. — Sv. Katarina Sijenska nevesta Kristusova, II. 694 ; — v skušnjavi, V. 502 ; — izvoli trnjevi venec, X. 217; — Sv. Katarina poživljena po sv. obhajilu. X. 469. Katoličan sem: 1. pravi katoličan je, ki posluša cerkev, 2. pra¬ ktične posledice iz tega, IX. 607. — Skazujmo se zveste katoličane. 1. 367. Kesanje. 1. Kaj je, 2. kakošno mora biti, 3. je potrebno, 4. kako ga je pridobiti. IX. 117. — Kaj nam je storiti, da obu¬ di m o pravo kesanje? a) Boga prositi, da nam k temu milost d&, b) lastno prizadevanje, premišljevali: 1. kaj smo z grehom storili «) Bogu Očetu, P) Jezusu, y) sv. Duhu, 2. kako Bog greh sovraži in kaznuje, 3. kaj z grehom zgubimo, 4. kam greh pripelje. I. 382. — Kes, I. 106; — pravo kesanje, III. 193; — pravo in nepravo kesanje, IV. 140; — stud in žalost nad grehi, VI. 517; X. 204; — solze kesanja, VI. 427 ; — nagib in nasledek pravega kesanja, V. 161; — h kesanju nas spodbujajo rane Jezusove, VIII. 130; — kesanje cvetica Jezusu, I. 209. — Zgledi: skesani ropar, III. 362; pomanjkljiv kes (sv. Frančišek Sal. in grešnik), IV. 138; Peter Corbeilski in grešnik, IX. 120; — grof Anjouski ubijalec očetov. VIII. 130. Sv. Klara Montefalkoin križ. IX. 169. — Ključi nebeškega kraljestva. III. 411. Knjige. Dobre knjige brati: 1. je koristno, 2. zato se pripo¬ roča družba sv. Mohora. IV. 90. — Varujte se slabih knjig in časnikov. (Glej: »Časniki«.) — Dobre knjige, VII. 57; — sv. Ignacij Loj., IV. 92; — Franc Makarij se spreobrne po dobrih knjigah, V. 74. Sv. Kocijan m. V. 310. — Sv. K o le ta pri sveti maši (zgled). IV. 298; VIII. 150. — Konradin na morišči (zgled) VIII. 82. — Konstanci) Klor. in njegovi služabniki (zgled). I. 589.— Korijolan in njegova mati (zgled). VI. 429. Kralji, trije sveta: 1. duh mesenosti, 2. poželjenje oči, 3. napuh. IV. 23. Kraljičev sin, pogled na evangeljske osebe; učimo se a) od Jezusa, ker vidimo : 1. njegovo previdnost, 2. ponižnost, 3. vsega- mogočnost; b) od vseh naj se učijo: 1. stariši od očeta, 2. otroci od bolnega sina, 3. posli od hlapcev. III. 610. Krčma. Obiskovanje krčme je: 1. nepotrebno, 2. škodljivo. II. 485. - Krčme V. 607; IV. 564. Kri Jezusova. Skrivnost p res v. krvi in sad, VIII. 121; — ostanki sv. krvi, VIII. 145. — Presvete krvi: a) skrivnost, b) svetinje, c) nauki. VIII. 143. Krez in Solon. VI. 7. 74 Kristijan. Prvih Kristijanov preganjanje in njih nauki. X. 250. — Kristijanov greh je večji, kakor Judov in paganov: 1. ker imajo večje spoznanje in pomočke, 2. ker so v tesnejši zvezi z Bogom. 1.30. — Kristijani so krivi sedmerih bolečin Marijinih. IX. 471. — Kristijan mora po zgledu Jezusovem: a) zavoljo hudobije žalo¬ vati, b) jo po moči ustavljati, zlasti: 1. predstojniki, 2. vsak človek z besedo, 3. z lepim zgledom. X. 343. — Kristijan je kralj. I. 163; II. 207. — Kristijan je tempelj božji, kaj to uči. I. 498; — ne po¬ zabi. da si kristijan. 1. 527 ; — bristijan je otrok nebeškega Očeta. JI. 322; — ud Sina božjega. II. 323 ; — tempelj sv. Duha. II. 325. — Ime kristijan, kaj pomeni in uči. Vlil. 32; — kristjani so vojščaki sv. cerkve po veri in prisegi. X. 398; — prvi kristijan! so ljubili križ. I. 569; — prvi kristijani (zgled: krotke ljubezni). I. 458. — Kristijan, bodi glas vpijočega v puščavi. VI. 630. — Srečni smo kat. kristijani. VIII 366. — Nezvestoba kristijanov. I. 259. — Kristijani, sovražniki križa. I. 576 ; — slabi kristijani ne spol- nujejo cerkvenih zapoved. X. 436; — zaničujejo sv. zakramente, posebno sv. režnje Telo. X. 436. Krivico Bog sovraži. Vlil. 377; — krivico treba poravnati. IV. 172; — kri¬ vičnik na smrtni postelji (zgled.) IX. 145. Krivoverci preganjajo cerkev. IV. 337; — krivoverci duhovno ubogi. 1. 338; — krivoverci so zunaj cerkve. III. 305; — so povabljeni v cerkev. III. 407; — so sovražniki Marijini. IV. 582. Križ. Postni govori. I. Stari križ; križ je bil: 1. v predpodobah naznanjen, 2. pripravljen v stari zavezi. VIII. 85. —II. Težki križ: 1. težak je bil sam na sebi zavoljo grehov vseh ljudi, 2. posebno težak za Jezusa. VIII. 100. — IH. Krvavi križ: 1. skrivnost in pomen sv. krvi, 2. sad sv. krvi. VIII. 120. — IV. Sveti križ: 1. kako svet je križ Kristusov, 2. kako nas križ posvečuje. VIII. 137. — V. Močni križ: 1. ker je pre¬ magal vse sovražnike, 2. ker kraljuje in vlada čez človeška srca. VIII. 158. — VI. Častitljivi križ: 1. popolnoma zmaga sv. križa na sodnji dan, 2. njegova čast in slava v ne¬ besih. VIII. 178. — Trije križi na Kalvariji — trojna smrt: 1. smrt Jezusova čez vse vesela, 2 . smrt desnega raz¬ bojnika srečna, 3. levega razbojnika nesrečna. VII. 170. — Sola sv. križaje: a) vesoljna šola: 1. vseh krajev, 2 . vseh časov; b) najslavnejša šola: 1. ker ima najslavnejšega učenika Jezusa Kristusa: a) po sv. evangeliju, (3) po zgledu; 2. najbolj izvrstne učence; c) najkoristnejša šola: 1. ker se v nji človek uči prave modrosti, 2 . dospe k večni blaženosti. X. 365. — Sv. križ: 1. nas opominja, da smo grešniki in potre¬ bujemo pokore, 2. je znamenje pravice božje, trepetajmo pred njo, 3. znamenje božjega usmiljenja, zaupajmo vanj, 4. zna¬ menje neskončne ljubezni, ljubimo ga. VII. 134. — Trojni križ: 1. levega razbojnika, tisti, ki trpč z obupnostjo, 2 . de¬ snega razbojnika, ki si križ v pokoro obračajo, 3. Kristusov, ki so križali svoje meso. X. 231. •— Križ tolažba pra¬ vičnim sodnji dan; zakaj: 1. ko so na zemlji bili, so se najrajši na križ ozirali, 2. spomnili se bodo križev, ki so jih zavoljo Jezusa prestali, 3. vsega zatajevanja, v katerem so za Jezusom križ nosili. I. 567. — Križ strah pogubljenim sodnji dan, ker očital jim bo: 1. da so bili sovražniki sv. križa, 2. da je Kristus zastonj zanje trpel, 3. da bi bili lahko zveličani, pa niso hoteli. I. 575 . — Podoba sv. križa v našem stanovanji priča: 1. da je hiša krščanska, 2. da je družini naj¬ lepši nauk: a) greh sovražiti, g) čednost ljubiti; 3. je starišem pripomoček dobre izreje. II. 271. — Križev pot. Trpljenje Jezusovo na križevem potu premišljevati je koristno : 1. greš¬ nikom, 2. spokornikom, 3. nedolžnim (zgled: sv. Lidvina). VII. 73. — Sv. Andreja ap. ljubezen do križa. VIII. 563. — Sv. križ na Kalvariji, kraj sprave, X. 121 ; — Jezus na križu, II. 540 ; — križ častiti, I. 565 ; — kaj so pravi križ nositi, X. 70; — z znamenjem sv. križa častimo sv. Trojico, VI. 335; — aposteljni križa, III. 469; — po¬ glejmo večkrat križ, I. 565. — Križ mrtvaški, IV. 526 ; — križ, dar za novo leto, VII. 5. — • Zgledi: Cesar Heraklij nese križ, V. 443 ; VIII. 178. — Sv. križ in sv. Kunigunda. VIII. 142, — Križev pot in grešnik. VII. 75. — Sv. Klara Montefalko in križ. IX. 169. K rižev teden. V. 239. — Krona trnjeva Jezusova (njena zgodovina). VIII. 94; X. 153. Krotkost. Krotkostje čednost: 1. vsim potrebna, 2. kdo je krotak, 3. zgled Davidov, 4. zgled Jezusov in njegova zapoved. X. 309. — Vkrotkosti in ljubezni posnemajmo Kri¬ stusa : 1. Kako se Kristus obnaša, 2. kako govori, 3. kako dela in trpi (zgled : Elija). X. 553. — Krotkost uči Jezus. VI. 646. — Krotkost sad sv. Duha, IX. 319; — blagor krotkim. VII. 470; — krotke morajo biti ovčice Jezusove, I. 197. — Zgledi krotkosti: sv. Filip Benicij, I. 135; — Filip, kralj španski, I. 459; — sv. Frančišek Sal. I. 458. Krst. Pripravljalni obredi sv. krsta. V. 386. — Sprem- ljujoči obredi sv. krsta. V. 397. — Dobrote sve¬ tega krsta: 1. Bog Oče govori: ta je moj ljubljeni otrok, 2. sv. Duh pride v našo dušo, 3. nebesa se nam odprejo. IV. 297. — Krstna krona ima napis: Krščenec je: 1. otrok nebeškega Očeta, torej spominjaj se a) svoje časti, g) svoje obljube; 2. ud Sina božjega; 3. tempelj sv. Duha. II. 321. — Dva nauka o sv. krstu: a) krst želja in krvi namestuje krst vode; b) dolžnosti krstnih botrov. V. 405. — Krstni kamen in spovednica: a) Kako veliko čast in milost nam je Jezus zaslužil po sv. krstu in v pokori, b) kako si te mi¬ losti obračajmo v zveličanje. VII. 182. — Obleka krstne milosti: 1. kakošna je, 2. kako jo je treba varovati, 3. da dobimo večno življenje. X. 189. — Zaveza z Bogom pri sv. krstu, I. 34; — pri sv. krstu smo postali braljo Kristusovi in tempelj sv. Duha, IX. 326; — sv. krst daje kraljevsko čast, I. 163; — sreča sv. krsta. VII. 297. — Sv. krst je postavil Jezus. V. 231. — Krstna obljuba veže za Kristusom hoditi. Vlil. 229. — Zgledi: Sv. Genezij krščen, V. 438; — tatarski kralj Kasan in sv. krst, IV. 299; — krstna obleka in Elpidofor. V. 401. Krščanstvo. Duh krščanstva je: 1. duh moči, 2. duh ljubezni in edinosti, IV. 287; VH. 270. — Kaj je k razširjenju krščanske vere pripomoglo? a) Vnanji nagibi : 1. ču- 76 deži Kristusovi in aposteljnov, 2. stanovitnost prvih kristijanov; bj notranji nagibi: nauk Kristusov. II. 654. Kruh. Čudežni kruhi v puščavi predpodoba sv. rešnjega Telesa, če pogledamo: 1. na tistega, ki je oboje dodelil, 2. na one, ki vživajo. IV. 157. — Krščanski kruh; za kruh 1. se moramo potiti, 2. delati, 8. hvaležno vživati, 4. ubogim deliti. VII. 326. Krvotočna žena nas uči: 1. skrbeti za telesno zdravje, 2. za dušno zdravje, 3. da pogostoma prejemamo zakrament svetega rešnjega Telesa, 4. in sicer z živo vero in po čisti spovedi. IX. 564. Sv. Kunigunda in križ (zgled). VIII. 142. Kvatri štirje, kakor štirje zvonovi kličejo: 1. poglej nazaj v pretekle tri mesece in zahvali se, 2. delaj pokoro, 3. poglej naprej v prihodnje tri mesece in prosi, 4. prosite Gospoda žetve dobrih mašnikov. X. 442. — Kvaterni post. IV. 587. Lahkoživec ni kreposten, I. 513; — ni dober soseščan. I. 514. Lakomnost je mreža satanova — starim ljudem. VI. 393. — Lakomnost kralj sveta. IV. 25. — Lakomnost ne osrečuje (zgled: ubogi čevljar in bogatin). X. 126. La v do n je rad molil (zgled). X 211. — S v. La v r e n c i j m. X. 252. Laž. L až n j i v i j e zi k ; laž 1. Boga žali, 2. jemlje lažnjivcu čast, 3. rani bližnjega. Vlil. 557. — Kdo so lažnjivi ljudje, in kako se do njih vesti ? 1. Prilizovalci, 2. ogovarjalci, 3. za¬ peljivci, 4. hinavci. VIII. 369. — Zakaj se človek ne sme lagati? 1. Kdor laže je otrok satanov, 2. laž Bog so¬ vraži, 3. ojstro kaznuje, IV. 245. — Lažnjiva molitev — kaj je? II. 292. — Laž, III. 235; VI. 306; VI. 445. — Raje umreti, kakor lagati (zgled). I. 158. — Sv. Andrej Avel. se boji laži (zgled). VIII. 559. Sv. Antonin šk. (zgled). VIII. 559. Lenoba. Lenoba: a) duhovna 1. kakošna je, 2. kako se je ob¬ varujemo: b) telesna 1. kakošna je, 2. kako se je varovati. V. 49. — Duhovna lenoba; varujmo seje: 1. bodimo delavci v vinogradu svoje duše, 2. kateri so tisti, ki imajo duhovno lenobo ? VI. 85. — Kdor ne seje, ne žanje. III. 639. — Le¬ noba kristijanov. IX. 74. — Berač v Gentu (zgled.) V. 49. Leon XIII., luč z neba: L po svojem sv. življenju, 2. po modrem vladanju cerkve. V. 52. L e p a n t o - bitva (zgled), X. 452. — Lepota telesna je kakor cvetica. I. 428. Les. Blagoslovljenje lesa: 1. Jezusu v čast, 2. nam v poduk in blagor. III. 249. Letina dobra, kaj nam veli? 1. nikar božjega daru v greh obračati, 2. ne skrbeti preveč za prihodnje, 3. ne pozabiti več¬ nega. III. 643. Leto (novo). Naših let število je malo in negotovo: a) zakaj tako malo? 1. ker smo za večnost vstvarjeni, 2. ker 77 nam jih več ni treba, 3. ker bi bilo dolgo življenje škodljivo; b) zakaj so negotova? 1. da smo zmiraj pripravljeni umreti, 2. da ne odlašamo pokore, 3. da dobro delamo. VII. 1. — Na novo leto trojni pogled: 1. nazaj v preteklost, 2 na¬ prej v življenje, 3. navzgor proti nebesom. VI. 1. ■— Katere občutke nam vzbuja novo leto? 1. prisrčno zahvalo, 2. resnično kesanje, 3. trden sklep, 4. ponižno prošnjo. IV. 6. — Srečno novo leto! kako nam je delati, da bo leto: 1. zares srečno, — ako ga začnemo z Jezusom v srcu; 2. zares novo, — ako smo pomlajeni mi sami; 3. celo leto srečno in veselo, — ako bomo Bogu celi čas zvesto služili. III. 1. — Petero voščil za novo leto: 1. bistre oči, 2. zdrava ušesa, 3. dolgi roki, 4. urni nogi, 5. široko srce. V. 7. — Trojni dar za novo leto: I. križ, 2. rožni venec, 3. mrtvaška glava. VII. 5. — a) Kaj nam bo prineslo novo leto, ne vemo, b) kaj mi prinesimo v novo leto — Jezusa tovariša in vod¬ nika. VIII. 1. — To leto je znabiti zadnje; ta misel nas bo: 1. varovala smrtnega greha, 2. naganjala k pokori, 3. napeljavala k dobrim delom. II. 9. Leto (sveto.) I. čemu je sveto leto? 1. da se ljudje povrnejo h krščanski čednosti, 2. ker so izvanredne stiske in bolezni, 3. da svoj dolg pred Bogom poravnamo, 4. da jezo božjo po¬ tolažimo. III. 160. — II. Kratka zgodovina prej šn ih svetih let. III. 326. —III. Judovsko sveto leto, predpo- doba krščanskega svetega leta: 1. sabotno leto — leto počitka, 2. vsak je svojo lastnino nazaj dobil, 3. sužnji so bili oproščeni, 4. reveži so si opomogli. III. 382. — IV. Sveto leto tir j a sveto življenje: 1. svete misli, 2. besede, 3. dejanja. III. 453. — V. Spoved za sveto leto: a) zakaj? 1. ker je toliko nevrednih, 2. pomanjkljivih spoved ; b) kako jih po¬ praviti ? III. 470. — VI. Sovraštvo in sprava za sveto leto: a) velika škodljivost sovraštva: 1. v časnih zadevah, 2. na duši: a) vzame vse zasluženje, (3) strašna smrt; b) velika korist sprave (zgled). III. 517. — VIL Rožni venec v sve¬ tem letu je: 1. času primerna, 2. prav lahka, 3. silno ko¬ ristna molitev. III. §73. — VIII. Enkrat velja! vojska in zmaga za sveto leto — (zgled : sv. Avguštin). III. 720 Liberalci in naprednjaki — sovražniki cerkve. X. 76; — liberalcev se ne bojmo. VI. 494. — Liberalizem. X. 126. Sv. L i d v i n a premišljuje Jezusovo trpljenje (zgled). VI. 78. — Sveta Lidvina in grešnik (zgled). X. 6. Li 1 i j a s v. J o ž e fa uči pomočke za ohranjenje čistosti: 1. molitev, 2. sramožljivost, 3. zatajevanje. VI. 143; — lilija čistosti. VI. 612. Ljubezen do Boga. Kaj je krščanska ljubezen? popis kristijana, ki ima pravo krščansko ljubezen. Vlil. 297. — L j u- bimo Boga nad vse: 1. ker Bog je vse ljubezni vreden, 2. zakaj ljudje zanemarjajo to zapoved, 3. kaj učini prava lju- 78 bežen do Boga, (zgledi svetnikov). X. 371. — Ljubezen do Boga je prva dolžnost: 1. Boga moramo spoznati, 2. ljubiti. VII. 424. — Trojni nagib Boga ljubiti; poglej Jezusa: 1. v jaslicah, 2. na križu, 3. v presv. zakramentu. II. 537. — V čem se pokaže ljubezen do Boga? a) znamenje lju¬ bezni je: 1. da zapovedi božje spolnuje, 2. vselej in povsod spolnuje, 3. vse zavoljo Boga stori in trpi; b) po tem preso¬ dimo : 1. če zapovedi spolnujemo, 2. stanovitno spolnujemo, 3. kakošne namene itnamo. II. 544. — Kaj stori, kdor ljubi Boga? mu daruje: 1. svoje srce, 2. svojo pamet, 3. spomin, 4. voljo, 5. telo. IV. 468. — Ijjubesen do Boga mora biti: 1. edina, 2. goreča, 3. stanovitna. V. 410. — Gorko- mčr ljubezni do Boga, znamenje in merilo te ljubezni: 1. spolnovanje božjih zapovedij, 2. potrpežljivost, 3. zatajevanje. VII. 419. — Krščanska ljubezen je naša tovarišica , ki nas va¬ ruje : 1. časne, 2. večne nesreče. VII. 378. — Znamenje ljubezni do božjega Deteta: 1. duh uboštva, 2. po¬ nižnosti, 3. pokorščine, 4. ljubezni in krotkosti, 5. želja grehu konec storiti. VI. 644. — Zakaj mora grešnik Boga ljubiti? ker Bog: 1. hoče greh odpustiti, 2. vsakemu greš¬ niku, 3. vsak greh, 4. vsako število, 5. vsaki čas, 6. čaka greš¬ nika, 7. ga kliče in vabi, 8. mu daje milosti, 9. kaj je storil Jezus, (zgled). III. 589. — Ljubezen je k zveličanju potrebna. VIII. 618; — ljubimo Boga. III. 566; III. 650; — ljubi Boga iz vsega srca. III. 138; — kdo Boga ljubi. I. 494; II. 172. — Bog hoče, da ga ljubimo za malo časa. III. 560; — ljubimo Jezusa. IV. 191; VI. 63; IX. 24. — Ljubezen božja in naša. Vili 604; — veliko jih ne ljubi Jezusa. VIII. 317. — Lju¬ bezen je sad svetega Duha. IX. 309. — Ljubezen božja, mreža kristijanova. VII. 313. — Duh ljubezni in edinosti. IV. 290; VII. 273. — Napuh za- brani ljubezen do Boga. II. 458. — Zgledi: Sveti Frančišek As. (zgled ljubezni do Boga). VII. 423. — Sv. Filip Neri. V. 292. — Ljubezen do Boga in bližnjega (mašnik Anton). VIII. 302. — Sv. Suzana d. m. VII. 256. Ljubezen do bližnjega. Kaj se pravi bližnjega ljubiti kakor sam sebe: 1. nič hudega mu ne storiti in privoščiti, 2. vse dobro mu storiti in želeti. IV. 419. — Kako moramo bliž¬ njega ljubiti? 1. v srcu, 2. z besedo, 3. v dejanju, kakor usmiljeni Samarijan. III. 523. — I. Ljubezen do bliž¬ njega se ne napihuje, to je: 1. se ne hvali, 2. ne graja drugih, 3. se ne poganja za prazno čast, 4. ni trmaste glave, 5. ne zameri, če se ji ne skaže čast, če jo kdo pokrega, 6. ne gleda ošabno podložnih, 7. ne odgovarja predpostavljenim, 8. ni ošabna do starišev, 9. ne pozabi dobrot, 10. ne podpi¬ huje med sosesko, 11. ne med narodi. I. 446. — II. Lju¬ bezen se ne da razdražiti; tako ljubezen uči: 1. Jezus a) z zgledom, (3) z besedo, 2. aposteljni, 3. prvi kristijani, 4. poznejši kristijani, (zgled: sv. Frančišek, kralj Filip), 5. zgledi na¬ sprotni iz življenja, 6. izgovori. I. 453. — III. Ljubezen vse pretrpi: a) kar iz greha pride, zgledi: 1. David, 2. Job, Tobija, 3. sv. Štefan, 4. marterniki, 5. aposteljni, 6. tega nam 79 manjka; b) potrpi z grešniki: 1. ker Bog potrpi, 2. ker so nam tudi koristni (zgled: sv. Filip N.), B. nauki za življenje. I. 501.—• IV. Ljubezen nikogar ne draži: 1. se ne norčuje, 2. ne pika, zbada, nagaja, 3. ne draži nikogar, 4. ne starišev, 5. ne svojih otrok, 6. ne žene, (ne moža, sv. Monika), 7. prosi za zamero. II. 478. — V. Ljubezen ne misli hudega: 1. le dobro misli o bližnjem, 2. ne verjame hitro slabega, 3. ne natolcuje, 4. zagovarja bližnjega, 5. ne sodi srca bližnjega, 6. skušnjav se ogiblje. II. 548. — VI. Ljubezen ne ravna napačno: 1. bližnjemu nič hudega ne stori, 2. ne govori čez čast, 3. ne prenaša obrekovanja, 4. ne zmanjšuje hvale družili ljudi, 5. ne posluša opravljanja, 6. ne žali, 7. ne pika, 8. se ne prepira, II. 573. — VIL Ljubezen vse veruje, vse upa: a) vse veruje : 1. dobro rada verjame o bližnjem, 2. verjame izgovore, 3. sama izgovarja, 4. taka ljubezen se zelo pogreša; b) vse dobro : 1. upa o bližnjem, 2. pa tudi stori, 3. nasprotni zgledi iz življenja. II. 598, — Ljubezen do bližnjega. VII. 430; — besede: ,še malo 1 nas opominjate ljubezni do domačih. VII. 207; — ljubezen do ubogih. V. 668 ; — napuh zabrani lju¬ bezen do bližnjega. II. 457; — ljubezen do bližnjega (zgled). III. 718; — puščavnik (zgled), lil. 528. — Joahim Piccolomini (zgled). Vili. 127. Sv. Lucija moli goreče. IV. 586. — L j u 1 i k a med pšenico (prilika). I. 94. Luč. Večna luč pred tabernakelj nom (za prvo sv. obhajilo). VIII. 224. — Dvojna luč: 1. kdo luč ljubi in za njo hodi ? 2. kdo se je ogiblje in jo sovraži. IV. 291, — Mi smo luč. III. 74. Lurd. Marijino svetišče. I. 418. — Marija v Lurdu z rožnim vencem. VI. 613. — čudeži v Lurdu: ozdravljeni duhovnik, I. 423; — brezverec se spre¬ obrne. I. 465; — protestant se spreobrne. X. 247. Luter — sovražnik cerkve. IV. 339. Makabejec Juda uči pomagati dušam v vicah. I. 548. — Sv. Maklovij išče miru. IV. 210. — Malikovalstvo. VII. 17. Malo. Iz malega zraste veliko: 1. iz majhnih dobrih del in čednost, pride veliko dobrega; 2. iz majhnih grehov veliko hu¬ dega. X. 516. — *Se malo«, te besedi nas a) opominjate ljubezni: 1. do domačih, 2. do drugih, 3. do samega sebe; b) nas svarite: 1. da v.,sreči ne bodimo prevzetni, 2. da po¬ kore ne odkladamo, c) nas tolažite: 1. v življenji, 2. v smrtni uri. VII. 206. Mana — predpodoba sv. rešnjega Telesa. lit. 401. — Mana s e kralj, podoba duš v vicah. I. 547. Marija. Ime Marijino je: 1. sveto, 2. spoštujmo ga. VI. 475.— Ime Marijino moramo častiti: 1. ker je Gospod storil veliko čudo nad njo, 2. ker je sama v življenji veliko storila, 3. ker njena prošnja veliko izda. V. 468. — Imena Mari¬ jinega miloba: 1. nam jo opisuje sv. Duh, 2. je milo olje za grešnika, 3. za pobožne duše, X. 426. — Estera pred¬ podoba Marije Device. III. 697. — Judita pred¬ podoba Marije Device. X. 538. — Podoba brez- 80 madežne Device Marije: 1. zemeljska krogla, 2. kača, 3. lilija, 4. krona. III. 686. — Marija brez madeža spo¬ četa od Boga napovedana, a) v besedah: 1. v raju, 2. v skrivnem razodenju, 3. v vseh stoletjih; b) v predpodobah : 1. Eva, 2. Noetova barka, 3. goreči grm, 4. Estera, 5. druge podobe. III. 693. — Marija brez madeža spočeta, nas uči : 1. ljubezen božjo, bodimo hvaležni ; 2. lepoto Ma¬ rijino, posnemajmo jo ; 3. moč Marijino, prosimo jo ; 4. da je mati Sina božjega, \redno ga prejemajmo v sv. režnjem Te¬ lesu. VIII. 579. — Lepota Marijina ob njenem spo¬ četji: 1. lepo je stvarjenje, 2. lepa je duša v milosti božji, 3. lepa je duša sv.Vincencija Pavl., sv. Frančiška Sal., sv. Ivane, mučencev, 4. kakošna je še-le Marija, kraljica svetnikov. IX. 602. — Marijo brez madeža spočeto častiti je: 1. koristno, 2. kako naj jo častimo VII. 525. — Praznik prečistega spočetja Marije Device : 1. njegov pomen, 2. primernost, 3. zgodovina. V. 633. — Marijino čisto spočetje: 1. nas nagiba jo posnemati, 2. nam daje za¬ upanje na njeno priprošnjo. V. 639. — Marija brez m a- deža spočeta; to je: 1. nauk sv. cerkve, 2. vesela za¬ vest pobožnih kristijanov. IV. 576 — Marijino rojstvo: 1. je dan veselja za nebesa, a) za Boga, p) za angelje; 2. dan tolažbe za vso zemljo, ker je rojena: a) mati Kristusova, (3} mati naša; 3. dan strahu za pekel. X. 241. — Marijinega rojstva se vesele a) nebesa: 1. Bog Oče, 2. Bog Sin, 3. sv. Duh, 4. angelji, 5. pravični; b) vsa zemlja : 1. njeni stariši, 2. ljudstvo Izraelsko, 3 katoliška cerkev. IV. 443. — Marijin božič — mali Šmaren : 1. kakor Jezusovo, tako je bilo rojstvo Marijino napovedano; 2. za ves svet dan veselja, 3. čudeži so se godili. VI. 470. — Marijino rojstvo je prineslo svetu: 1. prostost od grehov, 2. mir dobre vesti, 3. veselje. VII. 409. — Naši darovi Mariji o rojstnem godu: 1. zlato ljubezni, 2. sveča pobožnosti, 3. cvetice čednosti, 4. spokorne solze, 5. duše, 6. naše srce. IX. 460. — Veselje nad Marijo so imeli: 1. njeni stariši, 2. ves svet. IX. 255. — Očiščevanje Marije Device: 1. dan veselja, 2. dan žalosti. VI. 55. — Očiščevanje Marije nas uči: 1. ponižnost in pokorščino, 2. ce¬ niti uboštvo, 3. matere naj otroke Bogu darujejo in izre- jajo. IX. 57. — Očiščevanje Marije Device (ho-’ milija); 1. osebe, 2. besede, 3. dejanje. X. 55. — Marijin dar v tempeljnu je neskončno velik, ker darovala je: 1. najljubeznivejša mati, 2. svojega edinega Sina, 3. v zaniče¬ vanje in smrt. VII. 52. — Zakaj je angelj Gospodov prišel k Mariji? 1. Ker je bila najponižnejša, 2. najči¬ stejša, 3. najpobožnejša. IV. 166.— Praznik oznanjenja Marije Device je donesel: 1. Mariji posebno a) čast,, fi) oblast; 2. nam grešnikom a) tolažbo, pomoč. VI. 157. — 81 Marija dekla Gospodova — bodimo tudi mi služabniki Gospo¬ dovi. IX. 264. — Žalostna Mati božja: a) kako velika je bila bolečina Marijina; b) zakaj je Marija toliko trpela: 1. ker je Jezusa neizmerno ljubila, 2. ker je spoznala njegovo čast, 8. ker mu ni mogla pomagati; c) kako je Marija trpela: I. ostala je pod križem, 2. molče trpela, 3. vdana v voljo božjo. VIII. 184. — Žalostna Mati božja: kako so sedanji kri- stijani krivi njenih sedmerih bolečin. IX. 471. — Marija vesela in žalostna mati; a) vesela: 1. ko je spočela Sinu božjega, 2. ko ga je rodila, 3. darovala v tempeljnu; b) žalostna: 1. ko je z njim bežala, 2. ko ga je zgubila, 3. ko je trpel. Vlil. 61. — Marijine besede: Marija je govorila a) z ljudmi: 1. z Elizabeto, 2. s hlapci na ženitnim; b) z an gelji: z Gabrijelom; c) z Bogom: 1. v pesmi Magniftkat, 2. z dvanajstletnim Jezusom v tempeljnu, 3. na ženilnini v Kani. II. 183. — Marija Magdalena in Mati božja: a) kako si je Marija Magdalena in b) kako si je Marija najboljši del izvolila. III. 492. — Marijino in naše življenje: a) Ma¬ rijino življenje glede: 1. na Boga, 2. na njo samo, 3. na bliž¬ njega; b) naše življenje: 1. glede na Boga — in žive vere, 2 glede na samega sebe — in ponižnosti in nedolžnosti, 3. na bližnjega — in pravice in ljubezni. VIII. 420. — Marijina smrt je bila sladka: 1. ker jo je združila z Jezusom, 2. od¬ maknila svetu, 3. končala njeno čisto življenje, 4. pripeljala v večno zveličanje. IX.429. — Marija poveličana v smrti: 1. ker vzrok njene smrti je ljubezen, 2. ker je njeno telo ostalo nestrohnjeno, 3. ker je telo z dušo sklenjeno povzdignjeno v v nebesa. X. 382. — Marija je najboljši del izvolila a) v življenji: 1. brezmadežno spočetje, 2. devištvo, 3. največjo popolnost; b) v smrti; c) v vnebovzetji kot. kraljica: 1. nebes, 2. zemlje. IX. 423. — Marija je o vnebovzetji prejela za obilne bolečine obilno veselje. II. 474. — Vnebovzetje Marijino je veselo: 1. za nebesa, 2. za njo, 3. za nas (zgled: Ratisbonne). VII. 367.—Vne b ovzetj e Marijino; trojna skrivnost praznika: 1. Marijina smrt, 2. vnebovzetje, 3. kronanje. V. 412. — Marija — velika Gospa: l.v nebesih, 2. na zemlji, 8. v peklu. I. 469. — Marija — nebeška Kraljica: 1. Marijino ime, 2. naše ime. IX. 469. — Marija — kra¬ ljica angeljev: 1. ker je angeljem podobna, 2. ker jo an- gelji častijo, 3. ker ji angelji služijo. IX. 457.— Slava Ma¬ rije Device; a) slava Marijina: 1. ker je postala kraljica nebeška, 2. ker se je prikazovala v nebeški slavi; b) naša slava nebeška: 1. obeta nam jo sv. Duh, 2. zanjo moramo trpeti. X. 377. — Marija — kraljica trojne cerkve: 1. zmagoslavne, 2. vojskujoče, 3. trpeče. X. 449. — Marija Jezusova in naša mati: 1. ker je Jezusova mati, more nam v nebesa pomagati, 2. ker je naša mati, nam hoče vanje pomagati. VI. 427. — Marija mati: I. vseh vernih kristi- 6 82 janov, 2. vseh grešnikov, 8. vseli umirajočih. VI. 432. — Ma¬ rija naša ljuba mati; a) kaj je človeku zemeljska mati; b) Marija je najboljša mati: 1. mogočna, da vselej lahko po¬ maga, 2. ljubeznjiva, da vselej hoče pomagati. V. 457. — Marija , mati sirot , ker: 1. Marija je zapuščena sirota, 2. to- lažljiva mati vseh sirot. IX. 296. — Marija naša mati, mi smo Marijini otroci. Vlil. 458. — Zakaj nas ljubi Ma¬ rija: 1. ker smo otroci božji, 2. njeni otroci. VII. 414. — Marij a jutranj a zarija, ker je vir veselja in sreče: 1. v nebesih, a) Bog, g) angelji, f) svetniki; 2. na zemlji, 3. v vicah (zgled: sv. Alfonz). I. 433. — M a r i j a j u t r a n j a zarija, ker je: 1. konec noči greha, 2. začetek dneva milosti božje (zgled: mladenič rešen po Mariji). III. 536. — Marija skrinja miru in sprave; a) kakošna je bila skrinja zaveze: 1. iz nestroh- ljivega lesa, 2. prevlečena z zlatom, 3. pokrov — sedež mi¬ losti božje, 4. table, mana, palica Aro nova; b) milosti, katere so dohajale Izraelcem : 1. bramba zoper sovražnike, 2. studenec sveta, 3. pribežališče v nadlogah, 4. blagoslov; c) kolike do¬ brote mi prejemamo od Marije. I. 440. — Marija naj lepša rožica v nebeškem vrtu, ker je: 1. kraljica angeljev, 2. očakov, 3. prerokov, 4. aposteljnov, 5. maternikov, 6. spo¬ zna valcev, 7. devic. I. 390. — Lepota Marijina. Marija je a) vsa lepa: 1. zapečateni studenec, 2. zaprti vrl, 3. zarija, 4. lepota angeljev in svetnikov; b) zmiraj vsa lepa: 1. v spo¬ četji, 2. v tempeljnu, 3. v Nazaretu. I. 590. —Marij ine pred¬ li o s ti: a) Kaj j e Mar i j a sama za-s e? 1. Mati božja, 2. naj- svetejša med angelji in ljudmi, 3. devica in mati ob enem. IV. 449; — b) Kaj je Marija za nas: 1. mati našega Odrešenika, 2. naša mati (zgled). 457. — Marija roža du¬ hovna; a) Marija je bila roža s trnji obdana: 1. eno ograjo je postavil Bog s svojo milostjo, 2. drugo Marija s svojo ču¬ ječnostjo — zgled mladini; b) Marija je bila roža brez trnja: 1. ker je bila brez greha, 2. ker sprejme vsacega, ki se k nji zateče. VI. 505.— Marija morska zvezda, kaže: 1. kje da smo, 2. kam gremo, 3. kako daleč smo že. IV. 452. — Marija — je rešilni angelj: 1. nedolžni duši, 2. grešni duši. IX. 464. — Marija— najimenitnejša božja ovčica , ker je: ]. vekomaj izvoljena, 2. vedno brezmadežna, 3. večno hva¬ ljena Devica. IX. 247. — Lilija nedolžnosti: a) v Mari¬ jinem srcu je: 1. najlepša, 2. najbolj dišeča, 3. ima največjo veljavo ; b) v našem srcu : 1. naše srce je zanemarjeno, 2. lilija nedolžnosti je potrebna za veselo življenje. X. 402. — P o m- pejska Mati božja: 1. božja pot in 2. bratovščina. X. 535. — Rožnati venec Marijinih čednostij .- 1. katere so: bele, ru- deče, modre; 2. posnemajmo jih. IX. 495. — Marija je podobna mavrici: 1. mavrica — Marija je znamenje miru in sprave, 2. se sveti v sedmerih barvah, 3. je znamenje mi¬ losti božje. IV. 401. — Marija — izvirek božje ljubezni: l.lju- 83 bežen božja je potrebna, 2. Marija nam jo da. VIII. 468. — Marija milosti polna: 1. ker je za Bogom najsvetejša, polna milosti in čednosti, 2. ker nam Bog po Mariji milosti deli. VII. 149. — Marija je naša sreča, ker nam po¬ maga: 1. v uboštvu, 2. v žalosti, 3. nas varuje greha, 4. po¬ gubljenja. X. 414. — Murija nam pokaže Jezusa: 1. če smo revni, kakor pastirci, da ozdravi nezadovoljnost; 2. imenitni, kakor Modri, da se ne prevzamemo; 3. stari, kakor Simeon in Ana, da nas krepča ob smrti. VIII. 55. — Marija a) pri¬ bežališče grešnikov: 1. ker je naša usmiljena mati, 2. mati neskončno usmiljenega Sina božjega (zgled: Marija Egip¬ čanska); b) katerim grešnikom je pribežališče? II. 531. — Ma¬ rija pomaga tistim, ki hočejo nečiste grehe zapustiti (zgled). VI. 163. — Kaj je Marija svojim častilcem? 1. luna grešnikom, 2. zarija spokornikom, 3. solnce pravičnim, 4. vojskina truma hudim duhovom. II. 521. — Marijino češčenje — zastava zveličanja, ker vse milosti k zveličanju Bog po Mariji deli: 1. v Caharijevi hiši, 2. v Kani, 3. na križi (zgled: Lurd, sv.Vincencij Fer.). I. 462. — Marijini častilci so: 1. Bog sam, 2. angelj, 3. ljudje, 4. sv. cerkev, 5. vse dežele, 6. naša domovina. III. 540. — Marijini slu¬ žabniki imajo: 1. veliko čast, 2. lahko delo, 3. obilno pla¬ čilo. VI. 467. — Marijini častilci se morajo varovati: 1. greha sploh, 2. posebno žganjepivstva. VI. 616. — Marijini služabniki: 1. kateri so, 2. kako se jim godi. IX. 272. — Ma¬ rijo častimo in posnemajmo. IX. 153,— »Ceščena Marija*, da jo pobožno molimo treba: 1. milosti od zgoraj, 2. lastnega prizadevanja. III. 184. — Posnemajmo Mater božjo vsi: 1. otroci, 2. mladeniči in dekleta, 3. stariši. V. 464. — Vzajemna o b i s k a v a. a) Obiskujmo Marijo: 1. o njenih godovih, 2. vsako nedeljo, 3. vsaki dan ; b) Marija bo nas obi¬ skala: 1. v skušnjavah, 2. v naših grehih, 3. ob naši smrtni uri. X. 325. — Napačno češčenje Marije Device; zastonj upajo na Marijo, kateri je prav ne ljubijo in prav ne časte. III. 547. — Sovražniki Marijini; a) 1. satan, 2. krivoverci, 3. grešniki, 4. nečistniki, 5. pohujšljivci; b) kaj hočemo storiti nasproti tem sovražnikom. IV. 582. —Srečna smrt, če Marija mrtvaško svečo drži. IV. 69. — Marija, mati milostljiva in pomočnica duš v vicah: 1. ker je naša mati, 2. mati milostljivega srca, 3. zlasti tistim, ki so jo častili, 4. kaj se učimo iz tega. V. 566. — Nagovor Ma¬ rijinim romarjem. VI. 479. — Šmarnice kako prav obhajati. III. 281. — Sklep Šmarnic: Kaj nam bo Marija dala: 1. nedolžnim, 2. spokornikom, 3. grešnikom. IV. 294. Marija je mati božja. IV. 3. — Marija pred vnebohodom Jezusovim. V. 238. — Marija kraljica angeljev, I. 391; — očakov, I. 391; — prerokov, I. 392; — aposteljuov, I. 393; — maternikov, I. 393; — spoznavalcev, I. 394; — 6 * 84 devic. I. 395. — Marija je kraljica. II. 570; — pomoč kristijanov, IV. 473. — Marija zmeraj brez madeža. I. 594. — Marija priprošnjica pri Jezusu. II. 189. — Marija pod križem. II. 136. — Žalostna Mati božja se je ude¬ ležila človeškega odrešenja. I. 152. — Marija jutranja zarija. Vil. 409. — Naša mogočna usmiljena mali. X. 245. — Marija pomaga o smrtni uri. IV. 71 — Marijina ponižnost, čistost. V. 465. — Marijina potrpežljivost. V. 471. — Svetniki, ki so Marijo najbolj častili, I. 52; — stanovitnost v češčenji Marije Device, I. 50; — obiskujmo Marijo. X. 326. — Zgledi: Marija reši otroka v plavžu. IV. 459. — Grešnik na smrtni postelji. III. 534. — Marija reši mladeniča smrti. III. 538. — Deklica Josipina. V. 422. — Nečisti mladenič se spreobrne. VI. 163. - Don Bosco in neverni zdravnik. VI. 473. — Marija sprosi rešenje vitezu Janezu Bromser-ju. VII. 460. — Podoba žalostne Matere božje vtolaži gospo. VIII. 186. —• Pobožni gospod in podoba Matere božje. VIII. 191. — Sv. Hedviga, častilka Marije. IX. 461. — Marija reši ljudi v ladiji. IX. 477. — Vojščak Sejur. X. 327. — Marija pomaga deklici v skušnjavi. X. 327. — Marija pomaga grešniku. X. 328. — Marija se je prikazala. X. 379. — Pomočnica kristijanov, cesar Fri¬ derik II. in Gregor IX. X. 425. — Vojščak se spreobrne po Mariji. X. 429. »Češčena Marija« pomaga vitezu rešiti sv. Rešnje Telo. X. 451. — Marija sprosi zmago pri Lepantu. X. 452. — Marija reši žensko obsojeno na grmado. X. 454. — Sv. Janez Zlatoust rešen po Mariji. X. 452. — Sv. Janez Kap. kliče Marijo v vojski. I. 120. — Ratisbonne se spreobrne po Mariji. Vil. 370. Marija Egipčanska spokornica (zgled), X. 188; — pribeži k Mariji (zgled). H. 534. — Marina devica vidi v prikazni spokornika (zgled). IV. 543.— Sv. Marjeta muč. čista devica (zgled), II. 133; — njena vera (zgled). III. 267. — Sv. Marjeta Alacocjue in rožni venec (zgled). X. 460. — Sv. Marjeta Kor tonska in njen zapeljivec (zgled), II. 177; — v bližnji priložnosti, X. 188; — premaguje skušnjave (zgled), V. 96 ; — spomin na smrt (zgled). VII. 166. — Sv. Marjeta kraljica in križani Jezus (zgled), IX. 185. — Sv. Mark in Marcelijan m. darujeta živ¬ ljenje za Boga. V. 329. Sv. Martin, dvoje svetlih žarkov iz njegovega živ¬ ljenja: 1. njegova ljubezen do bližnjega, 2. vdanost v božjo voljo. V. 588. — Sv. Martin lep zgled a) v življenji: I. krščanskega mladeniča. 2. poštenega vojaka, 3. gorečega škofa; bj v smrti pa pobožnega kristijana. VI. 576. — Sv. Martin in tolovaji, X. 268 ; — vojakom zgled. VI. 578. Sv. maša. Obredi s v. maše. I. Nastopne molitve. II. 226. — II. Od vhoda do berila. II. 237. — III. Od berila do daro¬ vanja. II. 247. — IV. Darovanje. II. 265. — V. Od darovanja kruha in vina do tihe molitve. II. 273. — VI. Od tihe mo¬ litve do tihe maše. II. 301. — VII. Od tihe maše do spreme- njenja. II. 338. — VIII. Povzdigovanje. II. 346. — IX. Od spre- menjenja do spomina za mrtve. II. 362. — X. Od spomina za mrtve do Očenaša. II. 374. — XI. Od Očenaša do sv. ob¬ hajila. II. 393. - XII. Sv. obhajilo. II. 405. — XIII. Zahvala po sv. obhajilu in sklep. II. 415. — XIV. Premišljevanje Je¬ zusovega življenja, trpljenja in poveličanja med sveto mašo. II. 427. — Sv. maša: a) kaj je sv. maša; b) sv. maša je: bogočastna, zahvalna, prosilna, spravna, zadostilna daritev. V. 57. — Daritev sv. maše je a) resnični spomin in po- novljenje Jezusovega trpljenja in smrti ; bi Jezus ponavlja to 85 daritev do konca sveta: 1. da je naš srednik pri Očetu, 2. da nas deležne stori zasluženja daritve na križu, 3. kako dobro je vdeležiti se svete maše. VII. 155. — Pobožnost pri sv. maši; kaj naj molimo pri sveti maši: 1. iz glave, 2. iz bukev, 3. premišljevaje a) spremljati mašnika pri molitvah, 13) Jezusovo trpljenje in poveličanje, y) čveterni namen sv. maše. II. 449. — Spremenjenje pri sv. maši: 1. se gotovo zgodi, 2. in sicer po sv. Duhu. IX. 340. — Sveta maša je veličastna in močna daritev. X. 390; — sv. maša za verne mrtve. VII. 485. — Zgledi: Spremenjenje pri sveti maši (puščavnik dvomi). VII. 158. — Zveličani Nikolaj Flijski. II. 361. —-Sv. Zigfrid, II. 348; — moč Jezusove krvi pri sv. maši (sv. Koleta), VIII. 150; — sveta maša za duše v vicah (zveličani Robald), II. 367; — sv. Malahija, II. 367; — prikazen sv. Kolete, IV. 228; — sv. Baltazar Alvarez, IV. 307; — sv. Dominik, VIII- 151; — blagoslov sv. maše, X. 92. — Stubenrauch, pobožni general v Ljubljani, hodi k sveti maši. X. 35. Mašnik. Mašnik vojščak Kristusov: a) zoper koga se voj¬ skuje? 1. Zoper satana, 2. njegove pomagače: a) krivi pre¬ roki, p) zapeljivci, y) brezskrbni stariši, S) brezvestni gospodarji; b) za koga se vojskuje? l.za ljubo nedolžnost, 2. za pobožno nedolžnost, 3. za zgubljeno nedolžnost, 4. za otrpnjeno trdo¬ vratnost ; c) orožje njegovo: 1. molitev domača in očitna, 2. božja beseda: oc) na prižnici, (3) v spovednici, 3. zakramenti: a) sveti krst, fi) pokora, y) sv. rešnje Telo, S) poslednje olje; č) pla¬ čilo: 1. na svetu, 2. v večnosti. I. 355. — Mašnikova služba je a) častitljiva: 1. ker je Jezus mašnike izvolil, 2. ker kot poslanci božji oznanujejo besedo božjo, 3. darujejo naj¬ svetejšo daritev, 4. delijo posvečujočo milost božjo; b) težavna: 1. sama na sebi: a) pridigovanje, g) spovedovanje, y) obisko¬ vanje bolnikov, 2. zavoljo ojstre sodbe, 3. zavoljo nehvalež¬ nosti ljudi. X. 388. — Mašnikova a) veljava, b) moč, c) de¬ lovanje v prid človeštva; 1. z molitvijo, 2. z daritvijo, 3. z be¬ sedo božjo. VII. 379. — Mašnikovi redovi nižji: 1. njih obred, 2. njih pomen za duhovnike in vernike. V. 582. — Mašnikovi višji redovi: 1. kako jih deli sveta cerkev, 2, pravice in dolžnosti duhovnikov. V. 592. — Mašnikov blago¬ slov, II. 421; — mašnikovo posvečenje in Srce Jezusovo. VII. 302. — Glej tudi: »Duhovnik«. Maščevanje je zoper krščansko ljubezen. IV. 420. Mati. Naša dvojna mati: a) zakaj Marijo pa tudi sv. katoliško cerkev imenujemo svojo mater; b) kako katoliška cerkev po Marijinem zgledu dela za nas. IV. 406. — Dve žalujoči ne¬ beški materi; a) Marija je trpela: 1. veliko bolečin, 2. hude bolečine, 3. dolgo časa; b) katoliška cerkev: 1. je nebeška mati, 2. je postala žalostna mati. VI. 488. — Mati najboljši prerok: 1. slabe matere, 2. dobre matere. IX. 395. — Krščanska mati v nebesih: a) nima nobenega trpljenja več, b) ima veliko veselje. IV. 18. — Mati moli za dete, I. 2?9; — materina ljubezen do otrok, V. 458; — očiščevanje matere v cerkvi, IV. 67 ; — matere se učijo 86 od Marijo otroke Bogu darovati. IX. Gl. — Zgledi: Koliko izda materina beseda, I. 44; — materine solze, V. 384; — materina kletev, II. 481; — mati sv. Roberta Fland., V. 669; — mati reši otroka iz orlovega gnjezda, VIII. 184; — suženj pomori materi otroke, Vlil. 184; — spomin na mater spreobrne mladenča. X. 359. Sveti Me Jard in tat. II. 717. — Melkizedekova daritev predpodoba sv. rešnjega Telesa. III. 398. — M e r m i 1 o d , škof, pred sv. rešnjim Te¬ lesom (zgled). V. 483. Mesen osti se streže dandanašnji; to se vidi: 1. na zu¬ nanjem lišpu pri obleki, 2. na zevanju po zabavali, 3. v zado- ščevanju mesenega poželjenja. X. 149. — Duh mesenosti kralj sveta. IV. 24. ■— Preroki mesa. III. 467. — Meso, hudo nagnenje nas goni k Bogu. III. 323. Sv. Mihaela posnemati je angeljsko delo. VI. 498. — Milosrčnost sad sv, Duha. IX. 310. Milost. Posvečujoče milosti vrednost; 1. Jezus jo je kupil za svojo kri, 2. dobrote, katere nam deli. IX. 497. — Milosti božje moč: 1. pomaga nam v nebesa, 2. čudežna moč milosti božje; a) dela kot kvas, P) priča življenje svetnikov. VII. 498. — Dva trona milosti božje: 1. tron presv. Trojice, 2. tron Marije Device. VIII. 313. — Nesrečni so, ki so milosti božji nezvesti; a) v življenji: 1. Izraelsko ljudstvo, 2. Juda Isk., 3. krščanska ljudstva; b) po smrti v sodbi. II. 315. — Lepota duše v milosti božji, IX. 603; — milost božja najdražji dar, IX. 226; — milost božjo deli sv. Duh, V. 303; — milost nas kliCe že dolgo, II. 103; — Bog je odločil človeku gotovo število milost, IX. 253; — cerkev je kraj milosti, X. 473; — milost se deli v zakramentu sv. pokore, V. 519; — za milost moramo prositi, VIII. 233; — z milostjo moramo delati, III. 585 ; — zanemarjanje milosti božje, I. 610; — milost vzame smrtni greh, V. 429; — Bog svojo milost od enega na drugega prenese. III. 585. — Zgled: Dva pušCavnika, milosti se ne ustavljajmo. X. 274. Miloščina pomaga ob smrti, VI. 412; — zaklad za nebesa. VII. 292. Minljivo. Kaj mine, kaj pa ostane? 1. Hitro mine življenje, človek ne mine, 2. minejo posvetne pridobitve, neminljive so prido¬ bitve za nebesa, 3. mine greh, ostane pa kazen za greh. IV. 243. — Pomlad oznanuje minljivost zemeljskega in spremenljivost našega telesa. IX. 292. Mil 1 . Brez miru ni zveličanja, zakaj kdor živi v sovraštvu, mu zakramenti ne morejo pomagati: 1. ne sveti krst, 2. ne sv. birma, 3. ne sv. rešnje Telo, sv. maša, tabernakelj, 4. ne sv. pokora, 5. ne sv. poslednje olje, 6. ne mašnikovo posve¬ čevanje, 7. ne sv. zakon. II. 726. — Tri jame, ki kra¬ tijo božji mir: 1. svet, ki je zapustil Boga, 2. nevednost in vnemarnost v božjih rečeh, 3. pregrešno življenje. VI. 635. — Nesrečna hiša, kjer ni miru. VI. 152. — Pravi mir, kje se dobi in v čem obstoji. IV. 211. — Miro¬ ljubnost krščanska; 1. njena lepota, 2. korist. VI. 248. Mir vesti v življenji, smrti, večnosti, III. 246; — blagor mirnim, VIL 472; za mir prosimo, J. 206; — mir, sad sv. Duha, IX. 310; — dušni mir zgu¬ biti, IX. 228; — mir je prinesla Marija, VII. 411. — Zgledi: Sv. Ma- klovij išCo miru po svetu, IV. 210; — dva pušCavnika, II. 580; — misi¬ jonar v Toxas-u, V IL 75; — misijonar umrje na prižnici, Vil. 97. 87 Misli. Misli pregrešne: 1. kdaj so misli pregrešne, 2. kakošen greh so, 3. kako se jih varovati. V. 497. — Misli naj bodo svete, III. 454; — mislimo kakor Kristus: 1. o Bogu, 2. ljudeh, 3. o časnih rečeh, X. 531; — pomanjkljivost v mislih, II. 2; — grešne misli in želje za¬ tirati, I. 621. Mlačnost, Mlačnosti a) znamenja: 1. glede greha, 2. čednosti, 3. službe božje; b) nasledki: 1. mlačni postane slep na duhu, 2. dobro sovraži, 3. je trdovraten, 4. nespokoren. IX. 63. — Mlačnost je nevarna; mlačni je v nevarnosti pogubljen biti: 1. ker iz malih grehov pridejo veliki, 2. hudi duh lovi dušo, 3. ker hoče le od daleč za Jezusom hodili, 4. Bog mu odvzame posebno pomoč. II. 179. — Pomočke zoper mlačnost svetuje Jezus v skrivnem razodenju: a) »kupi zlato«, zakra¬ menta sv. pokore in sv. rešnjega Telesa; b) »pomazili oči« : 1. misli na poslednje reči, 2. poslušaj besedo božjo, 3. pre¬ biraj zglede svetnikov; c) »vnemi se« in stori pokoro! 11.199. — Mlačnih kristijanov se ni bati, VI. 495; — hudodelnik k smrti obsojen (zgled), IX. 67. Mladost. Mladostni Jezus zgled mladini; Jezusovo živ¬ ljenje je bilo: 1. življenje molitve, 2. pridnega dela, 3. po¬ korščine do starišev. III. 30. — Kako naj živi mladina, da hodi za Jezusom; trojna misel naj jo vodi: a) človek sem, podoba božja ; b) kristijan sem, c) dedič nebeškega kra¬ ljestva. VI. 27. — Mladi kristijan naj živi bo¬ gaboječe, a) zavoljo mladosti: 1. ker tudi mladi ljudje morajo dopasti Bogu in ljudem, 2. tudi mladi morajo za smrt pripravljeni biti; b) zavoljo starosti, ker ne bo milosti, časa in priložnosti pozneje pokoro delati. III. 25. — Srečna mladina; da ostane srečna treba: 1. nedolžnosti, 2. Jezusa se držati. VII. 407. — Velika vrednost bogaboječe mla¬ dine: 1. bogaboječa mladina pridobi posebno dopadajenje božje, 2. največje upanje večnega življenja. VIII. 23. — Mla¬ dost ne sme biti norost: 1. ker je življenje božji dar, 2. ker po delu mladosti se bo ravnalo poznejše delo, 3. ker čas zgub¬ ljen je vekomaj zgubljen, 4. ker taka norost ima žalostne na¬ sledke. II. 45. — Mladeničem nauki. VI. 658. — Mlade¬ niči, pojdite k sv. Jožefu. I. 110. — Zgledi: Mladenič se spreobrne po Mariji. I. 437; — lahkomišljeni mladenič v Silvestrovi noči, II. 9; — mla¬ denič ubit, IV. 177; — predrzni mladenič in listek Miserere, II. 165; — mladost zaželjena se povrne, II. 173; — mladini zgled sv. Martin, VI. 577. Moč. Dar moči: 1. deli sv. Duh slehernemu, 2. moč je potrebna človeku, da se brani sovražnikom (satan, svet, srce), 3. da ostane do konca stanoviten. V. 349. — Duh moči, IV. 287 ; VII. 271. Modrost. Modrost božja in njeni opomini. IV. 28. — Mo¬ drost in umnost, s tem darom spoznava človek prav: 1. Boga, 2. svet, 3. samega sebe, 4. okuša že na svetu srečo poveličanega življenja. V. 364. — Modrost po zgledu sv. treh 88 Kraljev. V. 15. — Krščanska modrost (prilika: hiša na skali), I. 476; — modrost uči Jezus, V. 24; — krščanske modrosti prosimo, III. 339. Mohamedani sovražniki cerkve. IV. 338. Sv. Mohor. Seme božje besede: a) kako je sv. Mohor sejal seme božje besede, b) kako ga sedaj seje po Mohorjevi družbi. V. 70. — Družba sv. Mohora. VI. 94. — Družba sv. Mo- hora: 1. kako dobro je brati dobre knjige, 2. predsodki ne¬ katerih zoper knjige družbe sv. Mohora. VII. 56. — Mohorjeva družba. IV. 94. — Sv. Mohor in Mohorjeva družba. X. 340. Molčati o pravem času. II. 467. Molitev. Molitev daje kristijann največjo čast , če pomislimo: 1. od kod je doma, 2. kaj je molitev, 8. kaj pomaga? III. 505. — Molitev, kako naj se opravlja: 1. notranja, 2. zunanja. IX. 282. — Molitev dobro delo: a) kaj je molitev, b) kdo je to delo opravljal? 1. Jezus, 2. Marija, 3. svetniki, 4. vsi dobri Kristijani. VIII. 265. — Molitev je: 1. naša največja dolž¬ nost, 2. največja moč, 3. največja čast: a) ker nas povzdiguje čez zemeljsko, P) pelje v družbo angeljev •() k Bogu samemu, S) napolnuje z nebeškimi mislimi. VII. 226. — Dolžnost in potreba molitve; a) je dolžnost, to uči: 1. pamet, 2. vera, 3. zgled Jezusov; b) potreben pomoček k zveličanju: 1. kdor hoče zveličan biti mora se greha varovati, dobro delati, spo¬ koriti se, 2. teh milosti nam Bog ne dh, ako ne molimo. II. 255. — Molitev je: 1. lahka, 2. prijetna dolžnost, 3. ve¬ liko prida prinaša. III. 332. — Zakaj smo dolžni mo¬ liti? 1. Ker si človek, 2. Kristijan, 3. katoličan, 4. Slovenec. V. 225. — Ali je molitev nepotrebna? To misliti je a) zmota, ki nasprotuje: 1. božji besedi, 2. nauku sv. cerkve, 3. zdravi pameti; b) škodljiva zmota, ker tak človek pride: I. ob vero, 2. ob lepo zadržanje. VIII. 360. — I. Molitev — vrtnarica, ki presadi dušo v nebesa: 1. duša je du¬ hovna rožica, vrtnarica molitev, 2. najprvo moli mati za dete, 3. potem človek sam moli, 4. molitev orožje zoper satana, 5. ohrani v stanovitnosti, 6. zgled sveta Marjeta. I. 227 — II. Molitev pastarica nebeška: 1. pastarica vodi na dobro pašo, 2. varuje pred škodo, 3. srečno vodi domu (zgled: sv. Paškal). I. 234. — III. Molitev — družica, ki pripelje k nebeški ženitnini (zgled: sv. Stanislav, škof m.). I. 238. — IV. M o- litev — vratarica, odpre nebeška vrata (zgled: sv. Tomaž Akv.). I. 244. — Molimo: 1. radi, 2. pogostokrat, 3. pobožno. X. 209. — Kako moramo vedno moliti? 1. z jezikom ali z besedo, 2. s srcem v mislih, 3. z deli. VII. 201. — Premalo molimo, če se oziramo a) na Boga, ker: 1. molitev je najčastneje opravilo, 2. Bog zapoveduje, 3. nas sili k mo¬ litvi ; b) sami na-se: 1. ker vse dobro pride od Boga, 2. če smo grešniki, 3. če smo pravični, 4. naše dolžnosti; c) po svetu: 1. sprideni časi, 2. mir in blagoslov pride iz molitve. II. 280. — Molitev: Gospod pri nas ostani! naj bo: 89 1. zdihljej v skušnjavah, 2. prošnja v žalosti, 3. zadnja mo¬ litev v smrtni uri. VII. 180. — Molitev starišev za otroke , a) je zelo potrebna in izdatna; b) mora biti prava molitev: 1. naj prosijo pravih dobrot, 2. mora biti resnična, 3. sklenjena s pobožnim življenjem. VI. 540. — Trije dnevi molitve, ako hočemo uslišani biti: 1. dan strahu, 2. dan potrpežljivosti, 3. dan vdanosti v božjo voljo. IX. 274. — Jutranja mo¬ litev, 1. dolžni smo jutranjo molitev vsaki dan opravljati, 2. kako jo prav opravljati. Vil. 327.— Večerne molitve tri lastnosti: 1. hvala za prejete dobrote, 2. izpraševanje, vesti, 3. kesanje in dobri sklepi. VII. 335. — Molitev ju¬ tranja, kakošna mora biti. X. 237. — Molitev večerna. X. 240. — Molitev pred jedjo in po jedi: 1. zakaj, 2. kako moliti pred jedjo in po jedi. III 457. — 1. Kako, 2. k e daj, 3. kje nam je moliti? III, 342. — Pravega prosilca dve lastnosti: aj mora biti v stanu milosti božje, b) prositi mora za to, kar je v dušni prid. IV. 260. — I. Dva pogoja dobre molitve: 1. moliti moramo v stanu posvečujoče mi¬ losti božje, 2. z zaupanjem. IV. 264. — II. Tretji in če¬ trti pogoj dobre molitve: 1. ponižnost, 2. zbranost duha. IV. 267. -— IH. Peti pogoj dobre molitve: sta¬ novitnost v molitvi. IV. 271.—I. Verna molitev: a) kdor ima trdno vero pri molitvi bo vse dosegel, če je v zveličanje, b) kdor je nima, ne bo nič dosegel od Gospoda. V. 245. — II. Vedna molitev je dobri namen pri vsih delih, ta je: 1. silno potreben, 2. kako in kdaj ga obudimo. V. 248. — III. Skupna molitev: a) njena prednost; b) njena korist: 1. potrjuje našo vero, 2. pomnožuje njeno pobožnost, 3. raz¬ širja ljubezen. V. 252. — I. Molimo kakor otroci; njih prošnja je: 1. zaupljiva, 2. nadležna, 3. ponižna, 4. skesana: a) otroci se prikupujejo starišem, (3) se ne hudujejo. VI. 279. — IT. Molimo kakor berači: 1. ponižno, 2. nadležno, 3. hvaležno. VI. 283. — III. Molimo kakor prijatelji s prijatelji: a) zato moramo biti prijatelji božji v milosti, b) iščimo še drugih prijateljev: 1. Jezusa, 2. Devico Marijo, 3. angelje, 4. dobra dela. VI. 286. — Ponižna molitev; moliti moramo ponižno: 1. v srcu, 2. z jezikom, 3, z dejanji. IX. 416. — Moliti moramo: 1. s strahom zavoljo svoje nevrednosti, 2. s potrpežljivostjo, 3. z vdanostjo. IX. 274. — Moliti v Jezusovem imenu se pravi: 1. moliti po Je¬ zusovem nauku in zgledu, 2. z zaupanjem na njegovo zaslu- ženje. IX. 266. — Molitev mora biti pobožna; tri stopinje. III. 331. — Homilija o nadležnem prosilcu. IX. 278. — Česa moramo najprej prositi? 1. Kar je v slavo božjo, nam v zveličanje, 2. to se Bogu spodobi, 3. nam koristi. V. 242. — Zakaj nekateri menijo, da njih mo¬ litev nič ne pomaga? 1. Ker sadu molitve ne vidijo, 2. ker ravno tega ne dosežejo, kar prosijo, 3. ker so pri mo- 90 litvi razmišljeni. IV. 253. --Pomočniki nagi pri mo¬ litvi; a) v nebesih: 1. Jezus Kristus, 2. Marija, 3. angelji, 4. svetniki; b) na zemlji: 1. Jezus Kristus pri sveti maši, 2. sv. katoliška cerkev, 3. angelji, sveti maSniki, Škofje, redov¬ niki, 4. svetniki, vsi verni kristijani. IV. 225. — OčenaS, to¬ lažilna molitev v žalostnih urah. VI. 226. — Pr e g r e S k i pri molitvi: I.raztresenost, nespodobnost, prebitrost. 11.283. II. Zaspanost: 1. je Bogu zoperna in nam škodljiva; 2. kako se je varovati, ali odvaditi (zgled: mladenič rešen smrti). II. 287. III. Lažnjivost: 1. kaj se pravi v resnici moliti; 2. kaj je laž- njiva molitev, (zgled iz življenja)'. OčenaS itd. II. 292. — Moli in delaj. III. 284. — Apostoljstvo molitve. Vil. 231. — Lepota molitve, IV., 474; — molitev ključ nebeški, V. 266; — molitev kadilo, II. 35; — molitev in češčenje darujmo Bogu. Vlil. 14; — z moli¬ tvijo moramo Boga zahvaliti, I. 540; — molitev orožje mašnikovo, 1. 359; — pomoč zoper skušnjave, Vi. 124; I. 61: I. 99; I. 231; — pomočeh sta¬ novitnosti, VI. 628; — zaklad za nebesa, VII. 292; — molitev vsakdanja, II. 646; — molitev stanovitna, lil. 50; — moč molitve, IV. 253; — mo¬ litev za sv. vero, VI. 12; — moliti moramo za krščansko popolnost, Vili. 219; — molimo za blagoslov, lil. 285; — duh molitve, VI. 92; — molitev za verne mrtve, VII. 484; — razmišljenost pri molitvi. IV. 258; — Jezus na Oljski gori uči moliti ponižno, stanovitno, udano, VIII. 80; — nadležna mo¬ litev, VI. 284; — molitev tolaži v trpljenji, III. 335; — stanovitnost v mo¬ litvi, IV. 272; — pomoCek stanovitnostni molitvi, VI. 628; IX. 218; — tri prilike Jezusove o molitvi, III. 353; — raztresenost v molitvi, II. 284; — mo¬ litev za sv. cerkev. Vlil. 467: — molitev za stanovitnost v dobrem, IX. 218; — hvaležna molitev, VI. 285; — v pobožni molitvi najdemo Jezusa, X. 9. — Zgledi: Moč molitve, sv. Frančišek Sak, I. 62; — sv. Marjeta, kra¬ ljica, L 231; — sveti Paškal, I. 234; — sveti Stanislav, škof, 1. 238; — sv. Tomaž Akv., I. 244; — sila uči moliti, II. 257; — večerna molitev reši mladeniča smrti, II. 290; — sv. Bernarda prikazen, III. 332; — molitev vdana, bolnik pri grobu sv. Tomaža, IV. 263; — sv. Janez Miloščinar in kupec, IX. 269; — česa presiti, Antigon in služabnik. V. 243; — skupna molitev, gostilničar se norčuje, V. 256; — oče ne moli, VIII. 80; — mla¬ denič ne zna moliti, Vlil. 80; — Lavdon na smrtni postelji, X. 211; — moč molitve, sv. Jakob, X. 226; — molitev, pomoč zoper satana, misijonar Placid, X. 228; — sv. Hubert moli za dež, Vil. 242; — sv. Stanislav, VI. 628; — sv. Rozo Limansko pokliče Marija k molitvi, I. 121. Sv. Monika spreobrne moža (zgled). 11.481. — Morje, podoba nepokojnega sveta. VII. 187. Mreži dve bogoljubnega kristijana: 1. čistost srca, 2. ljubezen božja, VII. 312. — Mreža ribja (prilika Jezusova). I. 373. Mrtvi. Dolžnosti do mrtvih; mrtvi imajo pravico od nas tir- jati: 1. da njih trupla spodobno pokopavamo, 2. njih dobro ime varujemo, 3. njih zadnjo voljo natanko spolnujemo, 4. da se jih v molitvah spominjamo. III. 564. — Mrtvi na duši, II. 711; mrtve pokopavali in za-nje moliti. VI. 485; — solze za rajnimi (zgled: sv. Tomaž Kantiprat), VIII. 190. Mučenci. Sv. mučenci, posebno sv. Štefan so trpeli: 1. zavoljo Boga, 2. z Bogom (z božjo pomočjo), 3. za Boga. Vil. 550. — Pogum svetih mučencev: mučenci so Jezusu v srčnosti spri- čevanje dajali: 1. zapustili so premoženje, 2. stariše, 3. trpeli muke, 4. z veseljem. III. 374. — Sv. mučeniki: 1. kako so 91 trpeli, 2. kako moremo mi biti mučeniki. VIII. 609. — M u- čenci Kristusovi in mučenci satanovi, lakomniki, pijanci, nečistniki. IX. 635. — Kako more kri s ti jan duhovni mučenik postati: 1. če želi življenje za Jezusa dati (sv. Frančišek, Anton Pad., Ljudgarda), 2. če grešne misli, želje za¬ tirava (sv. Jeronim, Benedikt, Bernard, sv. Pavla), 3. če si v srce sadi čednosti (sv. Katarina S., Angela Merici, Magdalena P.). I. 618.— Pre¬ bivališče mučencev v nebesih, X. 215; — mučenci Japonski (zgled). VIII. 20G. Mutasti grešnik. IX. 436. Nadloge č a s n e, zakaj jih Bog pošilja: 1. da grešnike boljša, 2. pravične poskuša, 3. jih stori podobne Jezusu in deležne zveličanja. IX. 8. — Nadlog dobrota: I. pomagajo, da sami sebe spoznamo, 2. nas k Bogu tiščijo, 3. da Jezus pomaga. VII. 448. — Nadloge pridejo od Boga, VI. 423; — nadloge nasledek greha. III. 557. Naj ms ki mladenič (homilija). VI. 482. — Tri osebe iz evan¬ gelija: 1. Jezus hoče in more pomagati, posnemajmo ga, 2. vdova v žalosti, 3. mladenič uči, da nihče ni varen pred smrtjo. VII. 401. Namen, dobri: a) v čem obstoji, b) kako je potreben in koristen, c) stori delo prijetno. VIII. 340. — Dobri namen je po¬ treben in kako ga obuditi. V. 249. — Dobri ali slabi namen. IX. 40. — Dobri namen ponavljati, 1.563; VII. 205; II. 646. — Zgledi: Sv. Frančišek Sal., VII. 205; — puščavnik posnema strelca, VIII. 342. Napoleon I., sovražnik cerkve. IV. 340. — Napoleon in njegov sin (zgled). II. 209. Napuh. Napuh vse podere: I. vso pravo lastno ljubezen, 2. one¬ mogoči ljubezen do bližnjega, 3. zabrani ljubezen do Boga. II. 456. — Napuh in ponižnost: a) hudobija napuha ; b) vrednost ponižnosti in kako si jo pridobiti. VIII. 394. — Napuli, kako se razodeva, I. 447; — vir nevere, II. 235; — napuh živ¬ ljenja, Vil. 289; — napuh kralj sveta. IV. 27. Natura je oslabljena po grehu. III. 88. Nauk. Prepozni spomin božjih naukov je: 1. še le po grehu, 2. ob smrti, 3. v peklu. V. 273. — Dva zlata nauka: 1. zdravim, 2. bolnikom. VIII. 411. Navada. Splošna navada ljudi ne bo nobenega zveličala: 1 . ker hudobije ne zmanjša, 2. kazni nič ne olajša. II. 65. — Grešna navada je nevarna: 1. tak grešnik se čedalje težje poboljša, 2. postane trdovraten. IX. 241. — Grešne navade nasledek je nesrečna smrt: 1. ker ne bo imel grešnik uma in volje za pokoro, 2. tudi milosti božje ne. IX. 250. — Grešna navada je huda, 1.140; — nasledek grešne navade je trdovrat¬ nost. I. 147. Nebesa. Veselje izvoljenih v nebesih; a) dušno: 1. Boga gledajo, 2. vse želje so izpolnjene, 3. veseli jih dobro, kar so 92 na zemlji storili, 4. družba; b) telesa bodo nestrohljiva, ča¬ stitljiva, duhovna. VI. 545. — Nebeška krona a) je pri¬ pravljena, priča: J. sv. pismo, 2. je prelepa; b) zanjo moramo skrbeti : 1. ohraniti krstno nedolžnost, 2. voljno trpeti. X. 275. — Nebeška krona: 1. po smrti Jezusovi pride njegovo po¬ veličanje, 2. nebeška krona, kakošna je, B. da jo dosežemo, treba stanovitnosti. X. 163. — Izvoljeni v nebesa po¬ vabljeni: 1. »Pridite^, 2. »blagodarjeni«, B. »mojega Očeta*, 4. »posedite kraljestvo«, 5. »katero vam je pripravljeno od za¬ četka sveta«. II. 667. — V nebesih bode Bog obrisal sleherno solzo: 1. nehale bodo telesne bolečine, 2. dušne bolečine, 3. solze veselja, 4. solze zavoljo nesreče drugih. III. 355. — Plačilo zmage: l.je veliko v nebesih. 2. zato se stanovitno zanj vojskujmo. V. 44. — Nebeško plačilo: l.je raz¬ lične velikosti, 2. kako si zaslužimo večje plačilo. IX. 570. — Hranilnica nebeška: 1. kapital, 2. obresti. VI. 172.—Za ne¬ besa treba najprej in najbolj skrbeti, zakaj: 1. če nebesa dobimo, vse dobimo, 2. če nebesa zgubimo, smo vse zgubili, 3. nebesa niso nikoli predraga. I. 429. — Skrb za ne¬ besa. a) Za nebesa moramo skrbeti: 1. v mladosti, 2. v starosti; bj kako skrbimo: 1. če pobožno živimo, 2. k spovedi hodimo. IX. 518. — Za nebesa se moramo truditi: 1. to nam pamet pove, 2. Jezus prepriča, 3. z zgledom pokaže, 4. svet¬ niki učijo. II. 296. — Nebesa moramo s trudom pri¬ služiti, mnogi kristijani so podobni Petru na gori Tabor, radi bi imeli: 1. plačilo brez dela, 2. veselje brez trpljenja, 3. venec zmage brez vojske, 4. zveličanje brez zasluženja. I. 101. — Kaj namje storiti, da bomo vzeti v ne¬ besa? 1. Posnemajmo Jezusov zgled, 2. Marijin zgled (zgled). V. 419. — Nebesa dobljena, vse dobljeno: 1. ako nebesa dobimo, nam ne bo nič žal, kar smo zanje storili in trpeli, 2. ako jih zgubimo, ne bo nobene tolažbe za nas. V. 256. — Kaj nam nebeška vrata zapira in odpira? a) Za¬ pirajo : 1. mali grehi, 2. če se milosti božjih ne poslužujemo, 3. stari dolg, 4. pomanjkanje vere, 5, smrtni greh; b) odpirajo: 1. dobra dela, 2. molitev, 3. Jezusova kri. V. 263. — Nebeški vratarji: 1. Jezus, 2. papež, 3. dušni pastir. IX. 510. — Za Kristusom v nebesa! zato moramo: 1. križ nositi, 2. Bogu služiti, 3. svet zaničevati. VI. 291. — Dvojna pot v ne¬ besa; a) pot nedolžnosti, po tej pridejo: 1. nedolžni otroci, 2. odraščeni nedolžni (sv. Stanislav); b) pot pokore, po nji hodi: 1. tisti, ki več ne greši, 2. se pokori, 3. Boga čez vse ljubi; a) na Boga misli, (3) pobožno moli, y) ga v ljubi v sv. zakra¬ mentu, S) ga večkrat prejema. I. 488. — C ve terna pot v nebesa: 1. nekateri se v nebesa prikradejo, 2. drugi jih kupijo, 3. nekateri se šiloma polastijo, 4. drugi so v nebesa siljeni. 111. 627. — Kaj mislimo na poti proti nebe¬ som? 1. Da smo tukaj ptujci, 2. da ne vemo, kdaj končamo 93 svoje popotovanje, 3. da nič s seboj ne vzamemo, 4. ali smo tudi na pravi poti. IV. 250. — Nebesa so za vse: a) vsi jih lahko dosežejo, b) toda vsi niso za nebesa, ker jih nočejo doseči. IV. 274. — Ozka vrata; v nebesa si bodo priza¬ devali priti, pa ne bodo mogli: 1. tisti, ki na svetu iščejo nebes, 2. ki si prepozno prizadevajo noter iti, 3. ki bi radi Rogu pa svetu služili, 4. ki si premalo prizadevajo. III. 133.— Nebesa so velika večerja (prilika\ X. 289; — plačilo v nebesih, III. 563; IX. 537; — nebeško slavo nam obeta sv. Duh, zanjo moramo trpeti, X. 380; — nebesa — angelj s krono in palmo, X. 441; — nebeška domovina je neskončno lepa, ondi je najlepši jezik ljubezni, X. 332; — zmagovalna cerkev v nebesih oznanuje veličastvo božje, 111. 625; — za nebesa se moramo truditi, III. 586; — v nebesa pelje pot poniževanja, zatajevanja, uboštva, X. 560; — ključi nebeškega kraljestva, III. 411; — vojskovati se za nebesa, I. 224. — Zgled: Španjski kralj Kikvito. III. 102. Nečimernost., satanova mreža za ženski spol. VI. 385. Nečistost. Ostudnost in slabi nasledki nečistosti: a) za telo; b) za dušo: 1. spomin, pamet, voljo, 2. zguba nedolž¬ nosti in milosti božje. 11. 488. — Nečistovanje velik greh: a) oskruni dušo in telo, b) Bog strašno kaznuje ta greli: 1. priča sv. pismo (vesoljni potop), 2. trpljenje Jezusovo. IX. 129.— Nečistost, satanova mreža — za mlade ljudi. VI.374. — Marija pomaga tistim, ki hočejo nečiste grehe zapustiti (zgled). VI. 163. — Nesramni jezik; greh ne¬ sramnega jezika je: 1. velik sam na sebi, 2. v nasledkih, 3. kako se ljudje izgovarjajo, 4. kako se varovati. VIII. 585. — Nečistost najgrša pregreha, VI. 116; X. 129; — nečisto življenje, II. 700; — neči¬ stost dandanašnji, X. 152; — nečistost gobova bolezen, II. 697; — kako Bog kaznuje nečistost, VI. 150; — nečistniki sovražniki Marijini, IV. 583; — nečisto življenje vzrok nevere, II. 235; — vzrok zgodnje smrti, II. 507; — nečistost vir nepokoja in britkosti, II. 565; — nasledki nečistosti za telo, VI. 170; — za dušo, VI. 180; — nečistosti nasledek bolezen (zgled), VI. 171; — nečistosti kuga in rožni venec, VII. 441; — nečisto govorjenje, VI. 446. — Zgledi; Nečistnica umrje v bolnišnici, II. 700; — nečisti bolniki v bolnišnici, VI. 171; — zapeljano dekle umori gospodinjo, VI. 614; — deklica zapeljana umrje, VI. 332; — blazne deklice, IX. 461; — ne¬ sramne besede, sv. Valerih, VIII. 589. Nedelja. Kako je posvečevati Gospodov dan. IV. 460. — Nedelje in praznike posvečujmo, a) Kaj se ne sme delati: I. hlapčevska dela, 2. grešno kratkočasje; b) kaj se mora de¬ lati : 1. k službi božji priti, 2. angeljska opravila. IX. 480. — Posvečevanje nedelj in praznikov je koristno, to zahteva : 1. naša duša, 2. naše telo. VII 343. — V nedeljo častimo sv. Trojico, VI. 337 ; — posvečuj nedeljo (zgled: sveta Notburga), IX. 486. Nedolžnost. Nedolžnost prva pot v nebesa: 1. kaj je ne¬ dolžnost, 2. kdo hodi po tej poti, 3. težko je hoditi po nji, pa ni nemogoče (sv. Marjeta), 4. Bog pomaga, 5. blagor nedolž¬ nim. II. 130. — Lilija nedolžnosti, a) v Marijinem srcu: J. je najlepša, 2. najbolj dišeča, 3. ima največjo veljavo; b) v našem srcu : I. jo zanemarjamo, 2. lilija nedolžnosti je potrebna 94 za veselo življenje. X. 402. — Krstna nedolžnost, X. 278; — pot nedolžnosti v nebesa, VI. 087; I. 489; — nedolžnost cvetica Jezusu, I. 208; — nedolžni Jezusu največje veselje, IV. 177; IV. 327; — so ljubljenci an- geljev varuhov. II. 498; — podobni sv. Janezu, II. 141; — nedolžnemu so rane Jezusove vesele, I. 157; — Jezus se je jokal zavoljo nedolžnih otrok, 1. 321; — pomočki za nedolžnost, VI. 507; — Marija varuje nedolžnost, IX. 465; — nedolžni naj moli križev pot, VII. 76; — nedolžni se morajo zatajevati. II. 687. — Zgled: sv. Marjeta. II. 133. Nehvaležnost je: 1. grda, 2. kaznjiva. II. 494. — Ljudje so tem nehvaležniši, čim več jim Bog da: 1. v starih časih, 2. v naših časih, 3. v dobrih letih, 4. med Kristijani, 5. žival nas osramoti. II. 650. — Nehvaležnost otrok, V!. 27. — Ne¬ hvaležnost človeška do Boga in njena kazen, VIII. 480; — nehvaležnost je: pijanost, nečistost, prevzetnost, lakomnost, Iti. 644; •— napuh je ne¬ hvaležen, I. 451. — Zgledi: Nehvaležnost cesarja Bazilija, It. 653; — nehvaležnost sinova, VI. 28; — Henrik II. in sin Rihard, VIII. 131. Nepokorščina otrok, VI. 26 ; X. 14. Nespokornost. Kateri zaidejo v nespokornost? a) Tisti, ki služijo svetu: 1. ker pozabijo na zveličanje duše, 2. zanemarjajo službo božjo, 3. odbijajo pomočke za rešenje; h) tisti, ki slu¬ žijo pregrehi: 1. ker zadene jih nagla smrt, 2. obupajo, 3. osle¬ pijo in otrpnejo. IV. 134. N e p r e m e n 1 j i v o s t božja in kaj se učimo iz nje. III. 726. — (Glej: »Božja nespremenljivost«.) Nesreča. V nesreči je krščansko upanje potreba, VIII. 207; — v nesreči mo¬ limo: »Gospod pri nas ostani«, I. 182; — nesrečnim bo Jezus v vstajenje, X. 573. Neusmiljeni hlapec (prilika). II. 612. Nevarni kraji v življenji so: 1. samota brez Boga , 2. družba, 3. velika cesta. X. 409. — Pred nevarnostjo bežimo. II. 23. Nevednost v krščanskih resnicah, 11.234; — nevednost in vnemarnost v božjih rečeh, VI. 636; — nevednost stori, da človek Boga pozabi. I. 282. Nevera. Viri nevere: 1. nevednost v krščanskih resnicah, 2. opu¬ ščanje molitve, službe božje, svetih zakramentov, 3. napuh, 4. grešno življenje, 5. brezverni ljudje, knjige, časniki. II. 232. — Neumnost nevere; neumnež laji: 1. Boga, 2. dušo, 3. peklo. VIII. 222. — Kazni nevere: 1. nesreča, 2. greh, 3. pogub¬ ljenje. VIII. 249. — Neversko življenje: 1. je pogubljivo v živ¬ ljenji in smrti, 2. zato bodimo hvaležni za sv. vero. VII. 186. Neverniki poklicani v kraljestvo božje. V. 16. — Never¬ niki duhovno ubogi, I. 337; — neverniki podobni zgubljenemu sinu, III. 142; — so zunaj cerkve, III. 305; — povabljeni v cerkev. III. 406; preganjajo cerkev, IV. 336. Nevošljivost zavoljo milosti božje: 1. bistvo, 2. odkod izvira, 3. nasledki. VIII. 285. Nezadovoljnost, a) Od kod pride? I. Vir slaba vest, 2. pomanjkanje žive vere, 3. ljubezen do sveta, 4. prevzetnost, 5. napačna iz- 95 volitev stanu; b) kako ga odpraviti. VI. 312. — Nezadovoljnost poslov, VIL 43; X. 159. Nezmernost v pijači, X. 545. Nezvestoba, satanova mreža — revnim ljudem. VI. 402. — Nezve¬ stoba otrok. VI. 27. Sv. Neža, II. 529 ; V. 45. Sv. Nikolaja tri jabolka: 1. post, 2. molitev, 3. miloščina. Vili. 577. Zve]. Nikolaj FI i j s k i, njegova prikazen pri sv. maši. II. 351. — Sv. Ni¬ kolaja potrpežljiva devica (zgled), IV. 198. — Noetova barka po¬ doba Marijo Device, lit. G97. — Sveti Norbert se spreobrne (zgled). II. 719. — Sv. Notburga (zgled posvečevanja nedelj). IX. 485. Občestvo svetnikov. Velika družina božja; a) vojskovalna cerkev, verniki na zemlji: 1. otroci božji, 2. njih potovanje, 3. boji; b) trpeča cerkev: 1. otroci in njih trpljenje; 2. kako jim pomagati; c) zmagoslavna cerkev, svetniki v nebesih: 1. otroci božji v nebesih, 2. njih prebivališče. VIII. 267. — Občestvo svetnikov, kaj oznanuje? 1. Vojskovalna cerkev usmiljenje božje, 2. trpeča pravičnost, 3. zmagovalna veličastvo božje. III. 621. Obhajilo. Duhovne dobrote sv. obhajila; a) 1. duhovni živež našim dušam, 2. zdravilo in pomoč zoper grehe, 3. za¬ stava zveličanja; b) kako se jih moremo vdeležiti: 1. pristopiti moramo s čistim, 2. s pobožnim srcem, 3. pobožno se zahva¬ ljevati. IV. 484. — Jezus naš gost, kako ga moramo v sv. obhajilu sprejeti: 3. ponižno ga povabimo v goste, 2. pri¬ pravimo hišo, 3. postrezimo z dobro jedjo, 4. lepo zahvaljujmo. VI. 344. — Milosti sv. obhajila in kdo jih je vreden: 1. ki se vredno pripravlja, 2. zanje zahvaljuje. IX. 186. — Po sv. obhajilu se godivduši i z p r e m e n j e n j e podobno Jezusovemu na Taboru. VI. 132. — Sv. cerkev sili in vabi k večerji (sv. obhajilo); a) cerkev sili: 1. zapoveduje vsako leto, 2. v smrtni nevarnosti: b) vabi: 1. ker daje priliko o praz¬ nikih, slovesnostih itd., 2. po svojih služabnikih. II. 344. — Velikonočnega obhajila važnost: 1. pokažemo pokorščino sveti cerkvi, 2. se spoznamo "zdrave ude svete cerkve, 3. da smo bratje med seboj, 4. uas prisili k poboljšanju, 5. naj bo za¬ četek boljšega življenja. IV. 209. — Prejmi vredno veli¬ konočno obhajilo, kliče cerkev z obredi in opomini: 1. zlata roža, 2. nedelja peterih kruhov, 3. sleporojeni, 4. obujenje mla¬ deniča in Lazarja. V. 128. — Velikonočno sv. obha¬ jilo in božji grob; naše srce mora biti pripravljeno kakor Jezusov grob: 1. nov, v skalo vsekan, v katerega še nihče ni bil položen (nevredno sv. obhajilo), 2. maziliti Jezusa s pri¬ jetnimi dišavami: a) živa vera, (5) češčenje, ij trden sklep, 3) ljubezen. VII. 115. — Hodimo pogosto k sveti ve¬ čerji: 1. to je volja Zveličarjeva, 2. želja sv. cerkve. IX. 336. — Izgovori, ki odvračajo kristijane od večkrat- 96 nega sv. obhajila: 1. cerkev več ne tirja, 2. jaz nisem vreden, B. drugi, ki hodijo večkrat, niso nič boljši. X. 291. — Izgovori zastran večkratnega sv. obhajila. IV. 318. — K sv. obha¬ jilu nas morajo spremljati: 1. vera, 2. ponižnost, 3. po¬ korščina. X. 26. — Priprava k sv. obhajilu, pristopiti k mizi Gospodovi: 1. z živo vero, 2. svetim strahom, 3. z gorečo lju¬ beznijo. I. 113. — Priprava za sv. obhajilo; moramo : 1. tešč biti, 2. čisti, 3. ponižni. IX. 387. — »Gospod jaz nisem vre¬ den« (za prvo sv. obhajilo). IX. 232. — Cvetice, sveče, kelih (za prvo sv. obhajilo). III. 297. — Kako moramo ob¬ hajali dan sv. obhajila: I. z velikim veseljem, 2. z go¬ rečo pobožnostjo, 3. z največjo čuječnostjo. III. 220. — Ne¬ vredno sv. obhajilo: 1. kako velik je ta greh, 2. kdo je tega kriv, 3. kako se zanj zadostuje. V. 491. — Obhajilo nevredno: 1. kako zelo se pregreše, kateri nevredno prej¬ mejo sv. obhajilo, 2. kateri so tisti nesrečniki. IV. 312. — Obhajilo sv. popotnica: 1. je najboljša podpora v smrtnih težavah, 2. najbolj gotov voditelj v večnost. IV. 359. — Sveto obhajilo v bolezni prejeti je dobro: 1. za telo (zgledi: sv. Stanislav, sv. Frančišek B. ; sv. Roza Lim., sveta Katarina Sijenska), 2. za dušo. X. 467. — Obhajilo duhovno; a) kaj je: 1. vera v Jezusa, 2. goreča želja; b) zakaj je dobro večkrat ga opravljati: 1. pripravlja na pravo obhajilo, 2. dobivamo, posebne milosti, 3. kako naj se opravlja. I. 299. — Obhajilo — čudež v duši, VIII. 151 ; — čisto srce za sv. obhajilo, VIII. 174; — sveto obhajilo in Srce Jezusovo, VII. 301; — nevredno sveto obhajilo, VII. 117; VIII. 176; IX. 117; — duhovno obhajilo, II. 407; IX. 333. — Zgledi: priprava k sv. obhajilu, Marija, mati cesarja Maksimilijana, VI. 345; — duhovno obhajilo: Zveličana Friderika, I. 301; — Marija Kstela, i. 362; sv. Julijana, I. 303. Obhoja. Nasledki obhoje; a) obhoja s hudobnimi škoduje, priča: 1. sv. pismo, 2. skušnja, 3. kaj sledi iz tega; b) obhoja z dobrimi koristi, priča: 1. sv. pismo, 2. skušnja, 3. posledice. III. 461. — Obhoja z drugim spolom nevarna. III. 499. Obiskovanje božje: 1. kaj je, 2. kako se ga moramo poslu- žiti. VI. 418. Obleko prav ceniti se učimo, I. 429 ; — obleka prevzetna, V. 608; — lišp v obleki. X. 150; — prevzetnost v obleki je mreža satanova za ženski spol, VI. 385; — obleka angeljev kaj pomeni, VI. 460 ; — obleka bodi pri- prosta, I 199. Obljube božje so tolažljive: 1. za očake, 2. za nas: a) nebesa, (3) bla¬ goslov na zemlji, f) Marija Devica. VII 523. Obredi cerkveni; a) njih primernost: 1. so pomočeh poduka, 2. zunanje službe božje, 3. znamenje verske družbe; b) njih: 1. lepota, 2. moč (zgled: Klodvik). II. 459. Obrekovanje. Obrekljivi in opravljivi jezik: 1. kdo je kriv obrekovanja in opravljanja, 2. kako velik je ta greh, 3. kako ga popraviti. VIII. 569. — Zgledi: Sveti Atanazij obre- 97 kovan, VIII. 572; — plemenitaž in Alfonz de Castro, VIII. 117; — šivilja obrekovana, IX. 146; — sv. Frančišek Sal., VIII. 288. — (Glej tudi: »Oprav¬ ljanje«.) Obrezovanje Jezusa Kristusa; a) kaj se je zgodilo z Je¬ zusom današnji praznik, b) nedolžni, katere časti cerkev v osmini Rojstva Jezusa: Marija, sv. Janez, nedolžni otročiči. V. I. — Očaki in preroki so hrepeneli po Mariji. IV. 551. — Oče in raz¬ uzdani s'n (zgled). VIII. 109. Očenaš je tolažilna molitev v žalostnih urah. VI. 226. — Očenaša sedmere prošnje v primeri s poglavitnimi grehi. VI. 277. — Očenaš, IV. 475; V. 611. — Očenaš in deček pri grobu (zgled). VI. 227. O č i krotiti (zgled : Gracija in Danton). X. 102. — Sv. Hijeronim (zgled), III. 487 — čujmo nad očmi, III. 486 ; — zdrave oči (voščilo za novo leto), V. 7 — oko odpri se, da spoznaš pot v pogubljenje in v nebesa, IV. 394. Očiščevanje Marije Device. VI. 48. Odpustki cerkveni: I. kaj so, 2. odkod so, 3. kako se za- dobč? V. 544. Odrešenje naše: 1. je bilo potrebno, 2. je izvršil Jezus Kristus, 3. zato mu moramo biti hvaležni. III. 668. — Odrešenje človešlva po priliki zgubljene ovce, I. 522; — odrešenje človekovo kaže njegovo ime¬ nitnost. I. 601. Odrešenik je tudi zdaj potreben: 1. ker vlada med ljudmi verska nevednost, 2. pregreha, 3. jih tare težek jarem. IX. 593. — Odrešenik je prinesel odrešenje od zmote in greha. VII. 21. Olje sv. poslednje: 1. kako se deli, 2. katere milosti daje 3. kdo se vdeleži milosti. V. 573. Oljske gore popis. VI. 291. — Oporni n ovanje bližnjega. VII. 427. Opravljanje. Opravljanje in obrekovanje; a) kaj je in kako zelo je razširjeno; b) kaj škoduje: 1. rani tistega, ki obrekuje, 2. njega, kogar obrekuje, 3. ki posluša z veseljem. 1. 397. — Opravljivi in obrekljivi jezik: 1. kdo je kriv opravljanja in obrekovanja, 2. kako velik greh je, 3. kako ga popraviti. VIII. 569. — Opravljanje in obrekovanje, II. 575; III. 237 ; VI. 443; — opravljanja ne verjeti, II. 600; — za opravljanje bodimo gluhi. Vili. 460. Otroci. Slava otrok v trojnem kraljestvu božjem: l.v sv. katoliški cerkvi, 2. v njih srcu kraljuje Jezus Kristus, 3. v nebesih. I. 633. — Kaj naj otroci darujejo Jezusu? (za prvo sv. obhajilo) — sami sebe, rekoč: 1. Jezus tebi živim, 2. tebi umrjem, 3. tvoj sem živ in mrtev. V. 206. — Otroci največji zaklad starišev; 1. otrok je podoba božja: a) natorna, P) čeznatorna; 2. otroka je Jezus odrešil; 3. za nebesa je vstvarjen. H. 739. — Kaj je trojno božje kraljestvo otrokom? a) sv. cerkev otroke posebno ljubi, njim v prid deli: 1. sv. krst, 2. sv. birmo, 3. prvo spoved, 4. prvo obha¬ jilo, 5. poslednje olje, C. zakrament sv. zakona in mašnikovega 7 98 posvečevanja; b) kraljestvo božje v otroškem srcu — nedolž¬ nost; c) vsa nebesa ljubijo nedolžne otroke: 1. Bog Oče, 2. Jezus, 3. Marija, 4. angelji in svetniki. II. 742. — Otrok tri dolžnosti do stari š e v; a) morajo stariše spoštovati: 1. z besedo, 2. z dejanjem, 3. s potrpljenjem; b) ubogati: 1. radi na prvo besedo, 2. njih želje in svete spolnovati; c) ljubiti: 1. jim dobro želeti in storiti, 2. jim hvaležni biti. II. 38. — Otroci morajo stariše ubogati: 1. zakaj, 2. v čem, 3. kako ? IV. 34.—O t r o c i ne spoln ujejo dolžnosti do starišev: l.z nepokorščino, 2. ker ne skrbe za stariše, 3. z zaničevanjem, 4. s poškodovanjem, zato so kazni vredni. X. 13. — Sedem mečev, s katerimi otroci prebadajo srce starišev: 1. nepokorščina, 2. lenoba, 3. razuzdanost. 4. nezvestoba, 5. nehvaležnost, 6. zaničevanje, 7. surovost. VI. 25. — Otrok morilci (Herodi) naših dni: a) He¬ rodi med pagani (dejauje svet. Detinstva) ; b) Herodi med kri- stijani — morilci duš. VII. 12. — Otroci pojdite k Jožefu, I. 109 ; — otrok angelji varhi, L 410; — otrokom je Jezus vrtnar, III. 273; — pri nedolžnih otrocih najdemo Jezusa, X. 8; — otroci nedolžni pridejo v nebesa, I. 489; — važnost izreje otrok, V. GOŽ; — otrokom pirhi pokor¬ ščina, IX. 216; — otrok napuh do starišev, I. 450; — neubogljivost vzrok zgodnje smrti, tl. 508; — otroci naj ubogajo: 1. roditelje, 2. duhovnike, X. 358. — Zgledi: Otrok išče nebes, II. 120; — otrok reši očeta, I. 214; — otrok v peklu, mati v nebesih, I. 193 ; — Kvint Metel prosi za očeta, V. 567; — skrb za otroke sv. Hijacint, V. 409 ; — pravi sin očetov se po¬ kaže, VIII 135; — oče in razuzdani sin, VIII. 109; — deklica moli za hudobnega očeta. Vlil. 152. Otroci sveta, pa otroci luči. a) Kdo so? 1. Otroci luči: a) ki verujejo v Jezusa, ;3) po njegovem zgledu živijo; 2. otroci sveta: a) ki svetu verujejo, (2) po njegovem duhu žive. b) Kako jih posnemajmo ? 1. Otroci sveta delajo prevdarno, 2. z vso odločnostjo, 3. stanovitno. I. 349. Ovca zgubljena (prilika). I. 522. Ovčica Jezusova, kakošne lastnosti naj ima? (Glej: »Jezusova ovčica«.) I. 194. Pamet darujmo Bogu, III, 652; IV. 470. — Panteon v Rimu. V. 557. Papež. Kaj nam je rimski papež? 1. Svete cerkve krmar, 2. glavna korenina drevesa, 3. srce, 4. glava, 5. vogelni kamen, 6. ključar, 7. pastir. VII. 314. — Papeža trojna oblast: 1. kot veliki duhoven, 2. nezmotljivi učenik, 3. oče, poglavar, pastir in kralj krščanskega sveta. X. 79. — Papež. IV. 347. Pastir. Jezus dobri pastir. (Glej : »Jezus«.) — Dobri pastir Jezus prebiva med nami, to je: 1. resnično, 2. tolaž- ljivo. X. 196. — Jezus dobri in zvesti pastir. IV. 218. — Dobri in slabi pastirji: 1. prijetnosti in sreča pastirske službe, 2. nevarnosti in težave. III. 307. — Zgled: Dobri pastir P. Spec. Vlil. 126. Sv. Paškal (zgled, kako skrbeti za dušo). IX. 615; I. 235. 99 Sv. Pavel. Spreobrne nje sv. Pavla uči, kaj je resnično po- boljšanje: 1. grešnik se ne sme Bogu ustavljati, 2. mora čisto se spovedati, 8. kdaj je čas se spokoriti, 4. kako se je treba spokoriti. II. 56. — Sv. Pavla spreobrnenje. III. 412. — Sv. Pavel je veliko trpel. I. 275. Sv. Pavel P u š C a v n i k. VII. 230. — Sv. Pavel od Križa, spokornik. X. 218. Pazljivost krščanska; a) bodimo pazljivi: 1. na-se, 2. stariši na otroke, 3. gospodarji na družino ; b) sicer se pogubimo : 1. Heli, 2. Salomon, 3. nespametne device. VII. 334. Pekel. Pekel je strašen kraj a) zavoljo tega, ker človek zgubi: 1. Boga, 2. nebesa, 3. prijatelje, 4. zasluženje; b) zavoljo tega, ker ga čaka v peklu: 1. ogenj, 2. družba, 3. na večno. VIII. 494. — Kaj je pekel? a) 1. Kraj ločenja, 2. združenja hudobnežev, 3. trpljenja; b) kdo gre v pekel? IX. 76. — Ogenj v peklu: I. strašni ogenj, 2. kaj ga pogasi. VIII. 482. — Jokanje v peklu bo neizmerno: 1. ker bo brez koristi, 2. brez tolažbe, 3. brez konca. V. 41. — Pekel se trese pred Marijo, X. 425; — pekel, angelj z gorečim mečem, X. 441. — Zgled: Brat Gerard spreobrne nečislnico s peklom. X. 441. Sv. Pelagija se spreobrne po božji besedi (zgled). 11.718. — Pepeljenje. II. 105. — Sv. Peregrin spokornik (zgled), X. 218. — Sv. Perpetua in Dinokrat v vicah (zgled). I. 545. Sv. Peter je skala; a) v svoji osebi: 1. zavoljo čednosti, 2. go¬ rečnosti, 3. bodimo mu podobni; b) v svojih naslednikih: 1. prvi papeži, 2. novejši papeži: Pij IX., Leon XIII., 8. držimo se te skale. X. 314. — Dvojni pogled Jezusa na sve¬ tega Petra: a) dobrotljivi pogled Jezusov: 1. je spremenil sv. Petra v aposteljna, 2. tudi na nas se je ozrl, nanj obra¬ čajmo svoje oči; b) usmiljeni pogled: 1. na sv. Petra, ko je grešil, 2. tudi na nas se ozira z usmiljenim očesom, če smo grešili. II. 385. — Jezusov trojni pogled na sv. Petra: 1. ko ga je poklical za aposteljna, 2. ko gaje zatajil, 3. predno je umrl. IX. 354. — Jezus postavi sv. Petra pogla¬ varja cerkvi. V. 210. — Po zgledu sv. Petra mo¬ ramo Jezusu spričevanje dajati: 1. z besedo, 2. z dejanjem. V. 339. — Solze Petrove, kaj pomenijo. III. 410. Sv. Peter in Pavel a) s svojim padcem opominjata, da nikar ne zaupajmo v se: 1. sv. Peter je v se zaupal in je padel, 2. sv. Pavel, 3. koliko bolj mi slabi ljudje; b) s svojim hitrim vstajenjem učita, da poslušajmo klic božji: I. sv. Peter je brez odloga vstal, 2. sv. Pavel, 8. tako tudi mi: a) kdor se milosti ustavlja, ga Bog zapusti, (3) Bog kliče po mnogih potih, y) po svojih namestnikih, S) še ostrejše kot Savla, s) po drugih ljudeh. 1.311. — Sv, Peter in Pavel zgled ljubezni do Jezusa: 1. Jezus mora biti naša najljubša misel, 2. njega oznanovati najslajše opravilo. VI. 357. — Podoba sv. Petra in Pavla; 7 * 100 a) sv. Peter: 1. petelin, 2. solze, 3. ključi; b) sv. Pavel: 1. spre- obrnenje, 2. knjiga, 3. meč. III. 408. Sv. Peter mučenec umrje za vero (zgled). V. 234. — Peter Korbeljski in skesani grešnik. IX. 120. Pijača. Hudi nasledki pijančevanja, a) Vpljiv vpijanljivih pijač: l.na telo, 2. 'na dušo. II. 381. — b) Nasledki žganjepitja za otroke takih starišev: 1. za njih telo, 2. za njih dušo. II. 401. — c) Žganjepivstvo vzrok hudodelstev: l.kaka hudodel¬ stva žganjski pijanci doprinašajo (zgled), 2. zakaj ravno taki, II. 412. — d) Pijančljivost poglavitni vzrok siromaščine (zgled). II. 423, —e) Nespokornega žganjarskega pijanca: l.smrt, 2. sodba, 3. večnost. II. 432. — Pijančevanja nasledki: 1. rev¬ ščina, 2. bolezni, 3. pregrehe. IX. 380. — Strup pijače ško¬ duje: 1. telesu, 2. otrokom, 3. duši. VII. 558. — Sv. Jožef pa pijanci, posebno žganjepivci, pijanec greši: 1. zoper Boga, 2. zoper svojo družino, 3. zoper druge ljudi, 4. zoper samega sebe. V. 151. — Pijančevanje, VI. 659; — pijanci nelivalež- niki, I. 542; — pijača nevarna, III. 510; — pijanost vzrok zgodnje smrli, II. 507; — nezmernost v pijači, X. 545. — Zgledi: Pijanosti nasledki, II. 413; II. 425; — pijanec na pokopališču, V. 15G; — kralj Karol zgori. V. 157. — Galijas uboža. IX. 382. P i r u h i velikonočni; 1. zakonskim : mir, ljubezen ; 2. mlade¬ ničem : zmernost; 3. dekletom : čistost; 4. otrokom: pokor¬ ščino ; 5. revnim: potrpežljivost. IX. 213. Plačilo zmage: 1. je veliko, 2. zato se zanj stanovitno voj¬ skujmo. V. 44. Ples. Ples je: 1. nevaren za dušo, 2. škodljiv za telo, 3. maliko¬ vanje — služba satanova, IX. 46. — Ples nevaren čistosti, III. 502; III. 510; V. 607. — Zgledi: Sramožljivi mož, IX. 49 ; — doklica, IX. 49; — Matilda zboli po plesu, IX. 50; — S. Katarina Emerih, IX. 51 ; — obsedeni plesalci, IX. 51; — sv. Eligij in ples, IX. 51. Poboljša n je popolno. V. 184. Počutki zdravi so sreča: 1. zdravo oko, 2. uho, 3. zdrav jezik. IX. 439. Pobožnost je za vse koristna, že na svetu človeka osrečuje; greh je šiba, s katero človek samega sebe tepe: 1. ker je greh sam na sebi največja nadloga, pobožni tega ne občuti, 2. obtežuje vest — pravični ima mirno vest, 3. nakopuje zu¬ nanje nadloge — pobožni ima dušno veselje. III. 552. — Dar p>obožnosti: 1. kaj dela v člo\eku, 2. pobožni išče povsod božje časti, 3. oklepa se z ljubeznijo božjih stvari, angeljev, svetnikov, cerkve, bližnjega, 4. malo je prave pobožnosti. V. 324. — Znamenja prave pobožnosti: 1. varovati se požrešnosti, 2. ne¬ čistosti, 3. krega in prepira. VII. 513. — Pobožni posvet- njakom niso všeč: 1. sovraštvu posvetnjakov se pobožni ne morejo umakniti, 2. a ono jim ne more škodovati. IV. 283. — Prave pobožnosti: 1. znamenje, 2. sreča, 3. plačilo. IX. 421. 101 Pobožnost domača: 1. njen način, 2. njena hasen. VIII. 289. — Pobožnost pri sv. maši. II. 449. — Male pobož¬ nosti k svetosti napeljujejo: 1. angeljevo češčenje, 2. izpra¬ ševanje vesti, 3. dober namen, 4. pogled na križ, 5. podobe svetnikov. I. 559. — Pobožnost v molitvi, IV. 269; — skrbljivost za male pobožnosti, It. GC1; — pobožnih veselje v Gospodu, X. 184; — po¬ božni naj moli križev pot, VII. 76; — pobožnost sv. Alojzija, 11.372; — kaj dela sv. režnje Telo v srcu pobožnega kristijana, VIII. 69; — pobožnih ne zaničevati, VII. 356. Podobe. Svete podobe: 1. nauk sv. cerkve o podobah, 2. ka¬ tere dolžnosti imamo do njih. IX. 539. - Zgledi: Sv. Štefan in cesar, IX. 542; — oskrunjenje podob in kazen. IX. 544. Pogled, trojni o novem letu: 1. nazaj v pretekle dni, 2. na¬ prej v življenje, 3. navzgor proti nebu. VI. 1. Pogreb. Pogreb a) uči: 1. kako cerkev ljubi svoje otroke, 2. da je posvetno minljivo, 3. da je častitljivo kristijanovo telo; b) opominja: 1. k molitvi, 2. Is poboljšanju, 3. tolaži, a) ker kaže kraj počitka, P) obeta snidenje, y) da bode telo vstalo. II. 512. — Govor o pogrebu dekana Keše-ta. I. 35. Pogubljeni. Zakaj bo veliko pogubljenih? Bog hoče, da bi bili vsi zveličani; pa ljudje ne živijo tako, da bi mogli zve¬ ličani biti; to kaže božja skrb: 1. za vse ljudi sploh, 2. za grešnike, 3. njegova potrpežljivost, s katero čaka grešnike. I. 64. — Pogubljeni zavrženi v večni ogenj: 1. »Poberite se«, 2. prekleti«, 3. »v večni ogenj«, 4. »kateri je pripravljen hudiču in njegovim angeljem*. II. 675. — Pogubljenje največja nesreča, Marija nas reši. X. 419. Pohujšanje. Pohujšljivec se pregreši: 1. zoper Boga a) Očeta, Sina, 7) sv. Duha; 2. zoper bližnjega, ker je njegov največji sovražnik; 3. zoper predstojnike: a) stariše, ji) duhov¬ nike in učenike; 4. zoper samega sebe. I. 342. — Pohuj¬ šanje je: 1. velik greh, 2. toraj se ga varujmo. X. 254. — Kdo daje pohujšanje in kako velik greh je pohujšanje. III. 368. — Pohujšanje je splošno, II. 503; — pohujšljivo govorjenje, III. 239; VII. 63; — zgledi, VII. 64; — pohujšanje z govorjenjem in zgledi, VI. 502; — pohujšanje otrok, VII. 14. — Zgledi: Mladenič pohujšan umrje, VII. 147; — pohujšljivec se pokori. VIII. 149. Poklicani pa izvoljeni; a) kakošen je naš poklic na svetu: 1. poklicani smo v katoliško cerkev, 2. k svetemu življenju. 3. k zveličanju: b) po katerih znamenjih se spoznajo izvoljeni. III. 105. Pokora. Zakrament sv. pokore: 1. kako vstreza človekovi naravi, 2. njegovim potrebam. V. 503. — Zakramenta sv. pokore: 1. bistvo, 2. sad. V. 515. — Zakrament sv. pokore; a) zakaj, b) kako moramo biti hvaležni zanj: 1. da to dobroto cenimo, 2. prav rabimo, 3. povračujemo. VIII. 470. — Priprava k pokori: 1. sv. Duh naj pelje 102 v puščavo pokore, 2. idi za Jezusom v puščavo, 3. posti se. II. 113. — K pokori nas kliče glas božji: J. z do¬ brotami, 2. po glasu vesli, 3. z božjo besedo (sveta Pelagija), 4. silovito vdari (sv. Norbert). II. 715. — Trojno priganja¬ nje k pokori: 1. Jezus nas meči s svojimi solzami, 2. na¬ giba z besedami, 3. priganja k pokori s tepežnico. IV. 378. — Klic pokore je: 1. glas lista sv. Pavla, 2. glas Marije Device, 3. trobenta sodnjega dneva. VIII. 561. — Pokore ne od¬ lašajmo: 1. ker je odlašanje toliko večja krivica do Boga, 2. toliko večja škoda za dušo : a) za sedanjost, P) za prihod- njost. V. 658. — Odlašanje pokore, satanova mreža vsem ljudem. VI. 414. — Sladkost pokore — ne odlašajmo pokore. VII. 211. — Silno nevarno je odlašati pokoro: I. ker ne vemo ure smrti, 2. ker je negotovo, da bi jo hoteli pozneje delati, 3. ker ni gotovo, da bi nam Bog dal o smrtni uri milost spreobrnenja. I. 77. — Klic k pokori: 1. tako dolgo že žalimo Boga, 2. tako dolgo nas išče ljubezen Jezusa: II. 96. — Zgled pokore: glej »Izgubljeni sin«. (Postni govori). — Pokore jedro: 1. niso zunanja pokorivna dela, 2. temveč znotranje poboljšanje. VIII. 576. — Prava pokora, a) Pokora mesa — telesni post, 1. odkod je, 2. je potreben, 3. je zveličalen. IX. 105. — b) Pokora srca — kesanje: 1. kaj je kesanje, 2. ka- košno mora biti, 3. kako je potrebno, 4. kako je pridobiti. IX. 116. — c) Pokora volje —trdni sklep: 1. kaj je in kakošen mora bili, 2. kaj mora grešnik vse skleniti, 3. kako potreben je trden sklep, kako ga potrditi. IX. 140. — d) Pokora pa¬ meti; izpraševanje vesti : 1. kaj je in kako potrebno je izpra¬ ševanje vesti, 2. kako si vest izprašujmo, 3. kedaj naj se to zgodi. IX. 158. — e) Pokora ust — spoved : 1. zakaj je veliko¬ krat spoved nevredna, 2. kaj je krivo zamolčanja grehov, 3. kaj je po spovedi storiti. IX. 173. — Pokora stanovitna: 1. ni tako lahka, kakor nekateri mislijo, 2. ni tako žalostna, kakor se drugi boje. II. 220. — Pokore sad: 1. zatajevanje, 2. molitev, 3. sv. obhajilo. VIII. 592. — Pokore plačilo: 1. ve¬ selo življenje, 2. vesela smrt, 3. vesela večnost. VIII. 600. — Prava pokora zveliča grešnika: 1. kakošna je, 2. zveliča, to uči: a) Bog, p) življenje svetnikov. IX. 89. — Napačna pokora, a) Kaj je največja zmota na svetu? 1. Ce človek misli, da pravo pokoro dela, pa jo dela le na videz; 2. kaj je pokora za nas? IV. 106. — b) Prazne želje po pokori. Kdor misli, da je njegova pokora dobra, če le želje ima se spokoriti, ne da bi vreden sad pokore pokazal. IV. 117. — c) Pomanjkljivo iz¬ praševanja vesti: 1. zakaj je taka pomanjkljivost tako nevarna ; 2. v čem obstoji ta pomanjkljivost : a) lenoba, (3) površnost, Y)slepljenje samega sebe, S) nevednost. IV. 127.— d) Pomanjkljivo kesanje: 1. spoved brez kesanja, 2. brez pravega kesanja; na¬ pake gledč kesanja: 1. le zunanja žalost, 2. če ne obžalujemo vseh grehov, 3. samo iz natornih nagibov, 4. lahkomišljenost. 103 IV. 138. — e) Pomanjkanje trdnega sklepa: 1. grešniki, ki ni¬ majo nikakoršnega sklepa, 2. drugi nimajo dovolj trdnega, 3. omahljivi sklepi. IV. 152. — f) Nevredna spoved : 1. je velika nesreča: a) ker se predrzno laže Bogu, (5) ker ima tako ža¬ lostne nasledke (zgled); p) kdaj je spoved lažnjiva: a) ako grešnik le en sam smrtni greh zamolči, 2. ako ne pove šte¬ vila in okoliščin grehov, y) če se preveč izgovarja. IV. 160. — gl Trojne dolžnosti za trojni greh: 1. Poškodovanje bližnjega naklada dolžnost krivico poravnati, 2 sovražnikom iz srca od¬ pustiti, 3. bližnjo grešno priložnost zapustiti. IV. 171. — h) Po¬ vrnitev v greh: 1. je velika nesreča: a) ker je greh največje hudo, p) največja nehvaležnost, v) največja hudobija, če kdo v prejšnji greh pade; 2. nasledki: a) skrb, da je bila spoved slaba, p) njih dušni slan je silno nevaren. IV. 181. — Pokora druga pot v nebesa: 1. kdor je nedolžnost zgubil, mu je odprta le pot pokore v nebesa, 2. kaj se pravi pravo po¬ koro delati, 3. ali smo mi tako pokoro delali, 4. grešnik, vrni se k Zveličarju, 5. pomagajmo eden drugemu. II. 143. — Zakrament sv. pokore je Jezus postavil, V. 232; — v zakramentu sv. po¬ kore se razodeva moč Jezusove krvi, VIII. 149; — pot pokore, I. 491 ; VI, 526 ; VI. 557 ; — kaj se pravi pravo pokoro delati III. 432 ; — k za¬ kramentu sv. pokore najpotrebnejše reči, VII. 106; — zakrament sv. po¬ kore in Srce Jezusovo, VII. 300; — kaj dela sv. Režnje Telo v spokornem srcu, VIII. 68; — pokore ne odkladati, VII. 209 ; — pokoro urno delajmo. I. 8; VII. 209 ; —■ k pokori nas bo naganjala misel: to leto je morebiti zadnje, II. 12 ; — k pokori napeljuje spomin na smrt, V. 550; — spokorna dela darujmo Bogu, VIII. 16 ; — spokornikov prebivališče v nebesih, X. 218. — Zgledi: Pokora sv. Alojzija, II. 371; — sv. Tajda, V. 526 ; — sv. Peter Alkantarski, V. 543; — sv. Frančišek Sijenski, II. 684; — sv. Jeronim, V. 507; — sv. Janez Kolumban, V. 379; — Jakob puščavnik, VIII. 43; — Poncij Lavaski, III. 388; — sv. Prokopij, III. 381; — mladenič se spre¬ obrne po podobi skesanega Davida. II. 709 ; — ropar na smrtni postelji, III. 363; — rokodelski učenec, III. 388; — mladeničeve sanje, II. 9; — pri¬ kazen sv. Jožefa Labre, IV. 127; — Marina vidi v prikazni spokornika, IV. 543. Pokorščina prava a) je Bogu ljuba: Savel, Izraelci, Jezus in Ma¬ rija; b) kakošna mora biti? 1. zavoljo Boga, 2. vesela, 3. o pravem času-, 4. popolnoma. X. 49. — Pokorščina do starišev: 1. zakaj morajo otroci-8tariše ubogati, 2. v čem, 3. kako? IV. 34. — Pokorščina do Boga, III. 647; — pokorščina poslov, VII. 41; — pokor¬ ščino uči Jezus, V. 23; VI. 646; — učimo se od Marije, IX. 59; — pokor¬ ščina pri sv. obhajilu. X. 30. Pomanjkanje nam lahko v dobro služi: 1. ker v po¬ manjkanji smo treznejši in zadovoljniši, 2. nas uči prav spo¬ znati časne reči, 3. nas Boga spominja, 4. naredi srce usmi¬ ljeno (zgled: sv. Frančišek). X. 303. Pomankljivost: 1. v mislih, 2. v besedah, 3. v delih, ki smo je v preteklem letu zadolžili. II. 1. Pomlad nam oznanjuje: 1. božjo vsegamogočnost, 2. pre¬ vidnost, 3. minljivost zemeljskega in spremenljivost našega telesa. IX. 292. 104 Pomočniki naši v molitvi so a) v nebesih: 1. Jezus Kristus, 2. Marija, 3. angelji 4. svetniki; b) na zemlji: 1. Jezus Kristus pri sv. maši, 2. sveta katoliška cerkev, 3. angelji, sveti mašniki, škofje, redovniki, device, 4. svetniki — vsi verni kri- stijani. IV. 225. P o n c i j Lavaski se spreobrne. III. 388. Ponižnost. l.PonižnimBog zmeraj večje dobrote s k a - zuje, 2. prevzetnim še to vzame, kar imajo. VI. 572. — Ponižno moramo moliti: 1. v srcu, 2. ponižno z je¬ zikom, 3. ponižno v dejanji. IX. 416. — Ponižnost učijo cvetice, 1. 432; - Jezus uči, V. 22; VI. 646; — uči Marija, VIII. 581; IX. 59; — ponižnost sv. Jožefa, VIII. 241; — v ponižnosti vtrdijo skušnjave, I. 98; — ponižnost za dekleta, VI. 611; — ponižnost pot v nebesa, II. 376; X. 560; — kako si ponižnost pridobimo, VIII. 396; — ponižnost v mo¬ litvi, IV. 268; VI. 284; IX. 275; — ponižnost pri sv. obhajilu, X. 28; — za ponižanjem pride povišanje, IX. 210; — vrednost ponižnosti in kako si jo pridobiti, VIII. 397; — ponižne morajo biti ovčice Jezusove, I. 198; — ponižnost cvetica Jezusu, I. 209; — poniževanje pot v nebesa, X. 561. — Zgledi: Ponižna deklica dobi v hlebu zlate, VI. 574; puščavnik in raz¬ bojnik, IV. 392; — sv. Anton vidi mreže satanove, VIII. 394; — sv. Štefan, kralj, 1. 136. Ponočevanje. VI. 661, Popolnost krščanska; a) vsi si moramo prizadevati za krščan¬ sko popolnost, to zahteva: 1. razum, 2. Bog, 3. sveta vera, 4. plačilo v nebesih; b) katerih pomočkov se poslužujmo : 1. mo¬ litev, 2. beseda božja, 3. sv. zakramenti, 4. zatajevanje, 5. Srce Jezusovo in Marijino, 6. vsa dela izvršujmo iz ljubezni do Boga. VIII. 213. — Kaj je krščanska pobožnost? I. 624. Posli. Kaj so posli dolžni gospodarjem? a) Jih spoštovati; 1. zavoljo Boga, 2. v vsih okoliščinah, 3. ponižno; b) zvestobo: 1. da pridno delajo, 2. nič ne premaknejo, 3. varujejo dobro ime, 4. otroke k dobremu napeljujejo; c) pokorščino: 1. mora biti urna, 2. vestna, 3. vesela, 4. ponižna. II. 55. — Dolžnosti in grehi p o s 1 o v. a) Dolžnosti: 1. služiti v božjem imenu, 2. da go¬ spodarje spoštujejo, 3. da so zvesti, 4. pokorni; b) grehi: 1. ne¬ pokorščina. 2. nezvestoba, 3. lenoba, 4. nezadovoljnost, 5. zaprav¬ ljivost, 6. razuzdanost. 7. konec. VII. 38. — Zgled; Janez Te- bajski. VII. 39. V poslušanji previdnost. VIII. 408. Post. Zakaj naj se postimo? 1. Da Kristusa posnemamo, 2. da se pokorimo za grehe, 3. da se vadimo poželjenje premagovati, 4. cerkev spoštovati. IV. 111. — Pomen in namen post¬ nega časa sploh, posebej prve postne nedelje. V 92. — Post je: 1. zapovedan, 2. potrebeD, 3. zveličaven. IX. 106. — Postiti se moramo, ker smo grešniki in sicer: 1. tako, kakor cerkev veleva, 2. se v vsem zatajevati, 3. s postom se ne hvaliti, 4. sklepati ga z dobrimi deli. X. 543. — Post zaklad za nebesa. VII. 291. Posvečenje človekovo kaže njegovo imenitnost. I. 603. — Posvečevati se moramo, to je: 1. hudega se varovati, 2. dobro delati. IV. 39. — Križ je 105 studenec posvečenja; 1. ker je Jezus srednik pri Očetu, 2. studenec svetih zakramentov, 3. blagoslavlja časne reči. Vlfl. 140. Posvečevanje cerkve, dvojni p ra z n i k; a) praznik cerkve, ki je tempelj božji, zato mu gre: 1. spoštovanje, 2. pogosto obiskovanje; b) praznik nas vseh, ki smo tempelj božji, zato: 1. se moramo spoštljivo vesti, 2. greha se varovati, 3. stano¬ vitni ostati. I. 495. Posvetnost, in posvetni duh, kako se med današnjim sve¬ tom razodeva. X. 128. — Posvetni duh nas ne more srečne storiti : 1. ne v življenji, 2. ne v smrti, 3. najmanj v večnosti. X. 138. Poškodovanje starišev. X. t5. Potrebno in nepotrebno; a) kaj je nepotrebno : 1. bogastvo, 2. čast, 3. veselje, 4. učenost; b) potrebna je skrb za dušo : I. to je edina skrb, 2. najpotrebnejša skrb, 3. najvažnejša skrb. II. 469. Potres o Jezusovi smrti. V. 144. Potrpežljivost. 'Potrpežljivost dvojna: 1. božja, 2. naša. VII. 492.— Bodimo potrpežljivi: 1. ker trpljenje na svetu je majhno, plačilo pa veliko, 2. trpljenje kratko, plačilo večno. VI. 259.— Potrpežljivost uči Jezus, Vlit. 452; IX. 167; — učimo se od Jezusa s trnjem kronanega, X. 136; — potrpežljive morajo biti ovčice Jezusove, f. 197; — potrpežljivost sad božje besede, VIII. 54; — sad svetega Duha, IX. 310; — križ rosimo, da pridemo v nebesa, VI. 292; VI. 649; VII. 420'; — potrpežljiva ljubezen, I. 502; — potrpežljivost v bolezni, IT. 656; — v malih križih, II. 600; — v molitvi. IX. 275. — Zgledi: Sveta Klara, IX. 169; — Jezus uči meniha potrpežljivosti, IX. 168; — sv. Nikolaj IV. 198; — sv. Filip Neri, I. 506; — potrpežljiva žena, X. 138. Pozdravljati se učimo od Marije. II. 184. — Poželjenje mesa, oči, VII. 288; VIII. 252. — Požrešnost, mati pregreh. I. 200. Prašanje trojno: 1. kdo si bil, 2. kaj si zdaj, 3. kaj boš. IV. 590. Pravičnost. Pravičnost farizejska (homilija). III. 445. — Pra¬ vični iz vere živi. II. 24. — Pravičnost božja: 1. kaj je, 2. kako se razodeva, 3. kaj nas uči? III. 678. — Pravični hodimo, Iti. 681 ; — pravične vabi Jezus k sebi, VI. 353; — pra¬ vičnim varuh sv. Jožef, VII. 129; — pravičnim Bog pošilja križe, da jih poskuša in potrdi, IX. 11; — Bog pusti pravične med hudobnimi, da imajo priliko v čednostih se uriti, X. 510; — pravični ljubijo trpljenje, I. 573; — pravičnim je Marija izvoljena kot solnce, II. 523; — pravični ne napre¬ dujejo v dobrem zavoljo strahu pred ljudmi, I. 331; — kako pravični umira, II. 178 ; — blagor pravice lačnim, VII. 471; — blagor zavoljo pra¬ vice preganjanim, VII. 473; — pravičnost božja je ojstra, H. 157; — pra¬ vičnost božjo prizna grešnik s spovedjo. V. 539. Praznike in nedelje posvečujmo. (Glej: »Nedelja«.) Precenitev samega sebe. VII. 358. Predpepelnična doba: a) obredi in molitve, b) kako živimo predpepelnični čas. V. 64. Preganjanje prvih kristijanov in njih muke. X. 250. Preklinjevalski jezik: 1. bogokletstvo, 2. preklinjevanje svetih reči. VIII. 594. — Preklinjevanje. VI. 308; VI. 447; VI. 658. 106 Premagovanje je najlepša zmaga: sveti Jurij nam oznanuje: Kri¬ stijan premaguj sam sebe. VIII. 251. — Zgled: Vitez Dieudonne premaga zmaja na Rodu. Vlil. 252. Premoženje časno, a) Kako nas bo prašal Gospod zastran pre¬ moženja? 1. kako si ga pridobil: a) po pravici, j3) po krivici, 2. kako si ga rabil? b) Kako nas bocle sodil zavoljo njega. VIII. 875. — Skrb za premoženje. IV. 354. Prenovljen j e splošno o veliki noči; a) nov mora postati vsak človek: 1. njegovo mišljenje, 2. govorjenje, 3 delovanje; b) nova vsaka hiša; 1. zakonski, 2. stariši in otroci, 3. posli; c) nova vsa soseska: 1. sporazumljiva, 2. poštena, 3. pobožna. VI. 208. Prepiri domači so huda nesreča: 1. kaj škodujejo, 2. kako se jih varovati. VI. 152. — Prepira se varovati. II. 579. — Zgled: Oče in sedem sinov. VI. 152. Preroki mesa in a p o s t e 1 j n i križa: 1. nespametni so tisti, ki poslušajo lažnjive preroke, 2. modri tisti, ki poslušajo Kri¬ stusove aposteljne. III. 467. — Laž nji vi preroki (homilija). IV. 362. Pretepi so a) krivični: 1. do Boga, 2. do samega sebe, 3. do bližnjega; b) škodljivi 1. za tistega, ki se pretepa, 2. ki je tepen, 3. za sorodnike obeh. IV. 491. Previdnost božja: 1. Bog je naš dobri Oče, 2. glede na vse stvari, 3. dal nam je angelje varuhe. VII. 394. — Previdnost božja. VI. 422. Prevzetnost. Nobenega uzroka ni, povzdigovati se, če pomislimo: 1. kdo smo proti Bogu, 2. kdo smo sami na sebi. IV. 389. — Prevzetni ne sinemo biti. IV. 390. — Zgledi: Prevzetni puščavnik in razbojnik, IV. 392 ; — prevzetni kmet, VI. 575; — prevzetni romar, VIII. 396. Pridiga po pridigi; kdor hoče od nauka dobiček imeli, mora po pridigi sam sebi pridigovati: 1. danes moram storiti, 2. jutri bo morda prepozno. III. 109. — S prižnice nam Bog naznanja svojo voljo. II. 15. — Jezus Kristus pridigarju. I. 46. Prihod Gospodov k sodbi: 1. kaj bodo pravični ugledali v njem, 2. kaj njegovi sovražniki? III. 309. Prijatelje dobre, kako si moramo delati: 1. v nebesih, 2. na zemlji. IV. 375. Prilizovalci sovražniki čistosti. VII. 98. — Prilizovale i. VII. 458; VIII. 369. Priložnost. Priložnost bližnja, nevarna čistosti. VII. 163. — Priložnost grešno zapustiti, IV- 175; — priložnost grešna za mlade ljudi, IV. 560; VI. 663; — priložnost nevarnih se ogibajmo, 1. 99; V. 604; — bežati pred priložnostjo je pomoček stanovitnosti. IX. 221. — Zgledi: Sv. Marjeta Kort. VII. 166; — puščavnik Jakob, VII. 164; Vlil. 43. Priprošnja, a) Kaj nas priganja k priprošnji? 1. čast božja, 2. zve¬ ličanje duš, 3. blagor bližnjega, 4. zgled Jezusa, Marije, svet¬ nikov. b) Za koga bodi naša priprošnja. IV. 42. Prisegovanje. VI. 447. 107 Prizanesljivost, božja: 1. izvira iz njegove dobrotljivosti, 2. Bog jo je vedno razodeval, 3. tudi mi sami jo skušamo. V. 77. — Kaj je božja prizanesljivost? VI. 78. — Prizanesljivost do bližnjega. II 659; — prizanesljivost sad sv. Duha. IX. 318. Procesija s sv. r e š n j i m Telesom je častna pot: a) za Jezusa : 1. začetek procesije, 2. ker se je Jezus na zemlji sam po¬ niževal, 3. ker ga kristijani ponižujejo, 4. zato ga cerkev časti; b) za kristijane: 1. za nedolžne, 2. za spokornike. 1. 293. — C v e l er n e postaje — čvelerna čast Kristusova: 1. kot pravi človek, 2. naj višji kralj, 3. duhoven, 4. pravi Bog. IV. 309. — Sv. Prokop ij se spreobrne (zgled). III. 381. — Prostost krščanska. IX. 5. Prošnja. Pri procesiji sv. Marka prosimo: 1. da bi slepi spregledali (luč pameti in sv. vere), 2. da bi hromi (na duši) hodili, 3. gobovi (grešniki) očiščeni bili, 4. da nam Bog mir ohrani, 5. za blagoslov božji pri setvi. I. 201. — Prošnji dnevi. V. 239. — (Glej tudi: »Priprošnja.«) Pr o ten j e božje je milost. V. 147. Ptice, kaj nas učijo? Ptice so : 1. pridne živalice, 2. bojazljive, 3. za¬ dovoljne, 4. čiste in krotke, 5. ljubijo višave, 6. imajo tudi slabe lastnosti. IV. 539. — Ptičic zgled: 1. na Boga zaupati, 2. Boga častiti, 3. pribežati k Srcu Jezusovemu in Marijinemu. VIII. 439. Sv. Pulherija — dika sv. cerkve. IX. 469. Pusl. Vedenje kristijanov o pustu: 1. kako hudobni pustni čas žalijo Jezusa, 2. kako mu pobožni ljubezen skazu- jejo: 40urna pobožnost. VII. 65. Rad ec ki in rožni venec. Vlil. 488. Radodarna mora biti ovčica Jezusova. I. 199. — Rahaba, podoba poma¬ gali dušam v vicah. I. 549. Raj dvojni: 1. Adamov raj, 2. nebeški raj. VII. 534. Ra ti s bone se spreobrne po Mariji (zgled). VII. 370; — zida v Jeruzalemu cerkev Ecce homo (zgled). X. 86. Razbojnik skesani: .a) desni razbojnik se poteguje za nedolž¬ nega, 2. spozna svojo hudobijo; b) uči stopinje prave pokore: 1. trdno vero, 2. strah božji. 3. zaupanje, 4. Jezus mu odpusti, 5. tudi nam velja ta beseda. II. 121. — Desnemu razbojniku je zapustil Jezus nebeško dedščino. V. 171. Razglašen je Jezusovo. Po zgledu modrih iščimo Jezusa: 1. urno, 2. srčno, 3. stanovitno. V. 10. — Trije Modri naš zgled in sicer: 1. njih voljna pokorščina, 2. njih počeščenje božjega Deteta, 3. njih darovi. VI. 15. — Sv. Trne kralji — modri možje; modrosti so pokazali: 1. s pravim spoznanjem, 2. z odločno voljo. V. 15. — Trojni dar za božje Dete: a) samski stan mu daruj zlato čistosti: 1. zlato je najbolj draga kovina — čistost najbolj dragocena čednost, 2. zlato najbolj blišCeča ruda — čistost najbolj svitla čednost, 3. zlato najbolj 108 koristno, taka čistost najbolj koristna; b) zakonski — kadilo molitve: 1. kadilo se kviško vzdiguje — tako molitev, 2. lep duh razširja, — morajo lep vzgled dajati, 3. prežene smrad, — morajo greha varovati; c) vdovski miro: 1. mira je zdra¬ vilna, naj bode zdravilna moč za bližnjega, 2. varuje gnjilobe, naj varuje nravne gnjilobe, 3. ima grenak okus, naj bodo potrpežljivi v trpljenji. III. 17. — Darovi Modrih, kako jih svet vabi? a) zlato daruje: 1. v svojo večno pogubo, 2. da nasiti svoje strasti, 3. krivici; b) kadilo: 1. sam sebi v napuhu, 2. tistim, od katerih kaj pričakuje; c) miro pokore in trpljenja: 1. odganja od sebe, 2. z nevoljo prenaša. VIII. 12. — Podoba s petimi kralji: 1. trije zemeljski kralji z Jutrovega, 2. nebeški kralj, 3. satanski kralj Herod. VIII. 18. Razkolnikov- bratov ne pozabite, IV. 349. Razodenje božje , 1. nekdaj, 2. zdaj: a) razpelo, (ij sv. rešnje Telo, Y) v nebesih, VII. 262. Raztresenost pri molitvi. II. 284. Resnicoljubnost, III. 664. Resničnost božja, III. 662. (Glej: »Božja resničnost.«) Revnih ne zaničujte. VII. 355. Sv. rešuje Telo. P r e d p o d o b e s v. r e š n j e g a Telesa: 1. da¬ ritev Melkizedekova, 2. velikonočno jagnje, 3. mana v puščavi. III. 397. — Predpodobe sv. res njega Telesa: 1. velikonočno jagnje, 2. mana; tvarina sv. rešnjega Telesa: 1. pšenični kruh, 2. vino. V. 474. — V altarnem zakramentu, 1. je Jezus resnično pričujoč, 2. on je najboljši zdravnik: a) v dušnih, (3) v telesnih boleznih. VIII. 475, — V presv. rešnjem Telesu je Jezus resnično pričujoč, uči: 1. sv. pismo, 2. nauk sv. cerkve. V. 293. — Jezus Kristus je resnično pričujoč v presvetem rešnjem Telesu in naše dolžnosti: 1. obiskovati ga (bratovščina presv. rešnj. Telesa); 2. prejemati po¬ sebno o velikonočnem času, v smrtni nevarnosti. V. 481. — Dobri pastir prebiva med nami, to je: a) resnično, bj tolažljivo: 1. ker nas blagoslavlja, 2. varuje. X. 196. — Presv. rešnje Telo dušno solnce; deluje v dušah kakor solnce na zemlji: 1. solnce po zimi — sv. rešnje Telo v srcu grešnikovem, 2. pomladi — presv. rešnje Telo v srcu spokornem, 3. po leti — v srcu pobožnega kristijana, 4. jeseni — v srcu popolnega kristjana, 5. solnce se ne spreminja, 6. ne dela hrupa, 7. povsod sije, 8. sveti in greje, — tako sv. rešnje Telo. VIII. 66. — Angeljskikruh (za prvo sveto obhajilo). VI. 235. — Krona v presv. zakramentu: 1. pred- podoba skrinja zaveze, altar v tempeljnu, 2. križ na Kalvariji, altar v cerkvi, 3. rožni venec je krščanska občina, 4. trnjeva krona nemarnost v obiskanji službe božje. X. 121. — Presv. rešnje Telo, hrana Marijinih otrok: 1. prava hrana, 2. za Ma- 109 rij inf: otroke. VIII. 324. — Presv. rešnje Telo , čudes božje lju¬ bezni, kako Jezusu povračevati to ljubezen. VII. 294. — Jezus v presv. zakramentu vabi k sebi: J . grešnike, 2. pravične. VI. 350. — a) Jezusova ljubezen do nas v presv. rešnjem Telesu; 1. daje nam samega sebe, 2. kdaj se nam je dal, 3. komu se je dal; b) nehvaležnost naša. VII. 282. — V presv. rešnjem Telesu: 1. se razodeva ljubezen Jezusovega Srca, 2, kako mu ljudje to povračujejo. VI. 363. — Ljubezen do presv. rešnjega Telesa , 1. nam užiga sv. Duh, 2. ne ustavljajmo se mu. IX. 352. — Dolžnosti naše do Jezusa v presv. rešnjem Telesu: 1. dolžni smo ga po¬ nižno moliti, 2. se spodobno pred njim vesti, 3. pridno ga obiskovati. VIII. 319. — Presv. rešnjemu Telesu s k a z ujm o češčenjc, 1. če radi nanj mislimo, 2. ga obiskujemo, 3. bratovščino sv. rešnjega Telesa opravljamo, 4. sv. obhajilo pobožno prejemamo, 5. duhovno se obhajamo, 6. k sv. maši hodimo, 7 drugih slovesnosti se vdeležujemo. IX. 330. — Presv. rešnje Telo: 1. kaj smo mi dolžni presvetemu rešnjemu Telesu, 2. kaj je dolžan Jezus nam. IX. 486. — (Glejtudi:»Sv.obhajilo.*) Praznik sv. rešnjega Telesa in procesija. (Glej: »Procesija«.) I. 293; VI. 348. — Praznik sv. rešnjega Telesa je sv. spomin, 1. kako je Jezus vidno okoli hodil, 2. blagoslavljal in dobro delal, 3. kako ta dan blagoslavlja pri štirih evangeljih. X. 281. — Pro¬ cesija s sv. rešnjim Telesom: a) je častna pot za Jezusa, 1. začetek procesije, 2. ker se je Jezus na zemlji poniževal, 3. ker ga kristijani ponižujejo, 4. zato ga cerkev časti; b) častna pot za kristijana, 1. za nedolžne, 2. za spo¬ kornike. I. 293. — Sv. režnje Telo velika večerja (prilika), X. 287. — V tabernakeljnu najdemo Jezusa. X. 12; — tabernakelj sedež milosti, X. 123. — sv. rešnje Telo dokaz ljubezni Jezusove, I. 407; II. 330; — Jezus v sv. rešnjem Telesu naša sreča, VII. 70. — Jezus v sv. rešnjem Telesu ozdravlja bolne duše, IX. 567. — Mana predpodoba, III. 401. — Sv. rešnje Telo pogosto obiskujmo, II. 333; — dušno spremenenje pri sv. obhajilu. VI. 132. — (Glej tudi: »Sv. obhajilo«.) Zgledi: Sv. rešnje Telo nad 600 let izpostavljeno, I. 43; — obiskovanje sv. rešnjega Telesa, sv. Magdalena Pac., sv. Frančišek Pavlj., sv. grofinja Ana, II. 335; — sv. Frančišek ozdravi po sv. obhajilu. X. 468; — mašnik s sv. rešnjim Telesom in brezbožnik spreobrnjen, IV. 223; — sv. Tomaž Vil. in bolni jud, V. 293; — kralj Vaclav, V. 479; — škof Mermilod, V. 483; — puščav- nik prepričan o pričujočnosti Jezusovi, VII. 159. — protestant se spreobrne, X. 198; — sv. Roza Lim. X. 468; — začetek 40urne pobožnosti. VIL 70. — (Glej tudi: »Sv. obhajilo.*) Rojstvo Jezusovo trojno. IV. 603. Sv. Roka življenje nas uči usmiljenja do bližnjega, pomagati mu v telesnih in dušnih potrebah. VIII. 426. Rokodelci pojdite k Jožefu. I. 111. Romanje: 1. kaj se pravi romati, 2. kako treba romati. III. 316. Sv. Roza Limanska, moč sv. obhajila, X. 468; — Marija jo pokliče k molitvi. I. 121. — Sv. Rozalija d m. V. 456. — Sv. Rozalija, d. X. 413. 110 Rožni venec. Rožnega venca i m e n o s t in ničevost ugovorov; a) imenitnost spoznamo: 1. iz vpeljanja, 2. iz molitev, 3. po vspehih; b) ugovori: 1. ne spodobi se za omikane, 2. nespametno je Bogu naštevali molitve, 3. Marijo bolj častite kot Boga, 4. vedno ponavljanje je zoperno. I. 481. — Rožni venec je a) lepa molitev: 1. ker vsaka molitev je lepa, 2. obstoji iz lepih molitev, 3. iz lepih skrivnost; b) mogočna molitev. IV. 473. — Rožni v e n e c j e a) dobra molitev: 1. po svojem začetku, 2. po obsegu, 3. po zveličalni moči, ker a) je orožje zoper vidne in nevidne sovražnike, P) neskončni zaklad za kristijana; b) kako ga moramo dobro moliti: 1. pri¬ praviti dušo, 2. spoštljivo se vesti, 3. za odpustke pogoje spolnovati. X. 455. — Rožni venecje potrebna mo¬ litev: 1. za naše čase, 2. kaj pričakujemo od nje? IX. 489. — Sv. rožni venecje zmagovito orožje v hudih časih. VI. 512. — Rožni venec pomoč v trojni nad¬ logi: 1. vojske, ker prežene jezo, pomaga v skušnjavah, 2. lakote in žeje, ker pomaga v dušni suhoti in žalosti, 3. kuge nečistosti. VII. 437. — Rožni venec , svatovsko oblačilo; moliti ga moramo: 1. v cerkvi, 2. doma, 3. na poti, 4. v bolezni. VII. 442. — Rožni venec podoben palači s trojnim nadstropjem: 1. v prvem veseli del, 2. v drugem žalostni del, 3. v tretjem častitljivi del. IV. 479. — Trojni venec za trojne kristijane: 1. veseli del pobožnim v veselje, 2. žalostnim grešnikom spodbuda k pokori, 3. častitljivi spo¬ kornikom v tolažbo. III. 578.— Žalostni del sv. rožnega venca; Jezus: 1. ki je za nas krvavi pot potil, 2. bičan bi), 3. s trnjem kronan, 4. križ nesel, 5. križan bil. VII. 89. — Spletajmo Mariji rožni venec, zakaj: 1. Marija ga je zaslužila kot kraljica vseh svetnikov, 2. ga bo obilno povr¬ nila. II. 569. — Molimo radi sv rožni venec; a) ker je tako krasen venec, ki ima najlepše molitve; b) ker je tako mogočna molitev: 1. zoper zunanje, 2. zoper dušne sovražnike. V. 509. — Rožni' venec v sv. letu je: 1. času primerna molitev (zgledi), 2. prav lahka, 3. silno koristna molitev. III. 573. — Marija roženkranska, vodnica nebeška: 1. kaj je v nebeški hiši, 2. kdo nas tje vodi? VIII, 492. — Rožni venec dar za novo leto. VII. C. Zgledi: Rožni venec spreobrne grešnika, III. 575; — obvaruje smrti, Iti. i>77; — obvaruje v vojski, III. 578; — menih in roparji, IV. 479; — nadvojvodinja Ana Julijana ljubi rožni venec, VI. 513; — rožni venec po¬ maga v kugi, VII. 440; — reši zdravnika Gautier-ja smrti, Vlil. 486; — grešnik na smrtni postelji se spreobrne, X. 458; — sv. Frančišek Ks. d;l trgovcu rožni venec, IX. 489; — Radecki in rožni venec, VIII. 488. Samarijan. — Jezus je naš usmiljeni Samarijan. (Homilija), VIII. 412. — Sa¬ marijan (prilika), VI. 452. — Samari j anka, zgled grešnikom, V. 118. — S a m o t a je nevarna. X. 410. Satan ali Bog — kdo naj bo naš gospodar: 1. satan veliko obela, pa malo d A, 2. Bog veliko obeta, še več da. V. 440. — Satanove m r e ž e: I. Nečistost — mladim ljudem, VI. 374. 111 — H. Nečimernost, in napuli — ženskemu spolu. VI. 885. — III. Lakomnost — posebno starim ljudem. VI. 393. — IV. Ne¬ zvestoba — revnim ljudem VI. 402. — V. Odlaganje pokore — vsem ljudem. II. 414. — Satan in njegovi pomagalci, I. 356; — satan nas goni k Bogu, 111. 324; — satan sovražnik Marijin, IV. 582; — Marija premaga satana, III. 688; — satan skuša Jezusa, V. 95; — satan veliko obeta, pa malo da, V. 441; — rožni venec orožje zoper satana, X. 458. Sv. Sebastijan, moč Jezusovega imena, V. 30; — sv. Sebastijan in Kro- macij (zgled, da treba vse grebe obžalovati), IV. 143. Sejalec in seme, (Homilija.) III. 82. — Trije slabi sejalci: 1. slabi stariši, 2. slaba tovarišija, 3. hudobni duh. VII. 486. — Setev, rast in žetev (prilike), VI. 502. Seneka (zgled izpraševanja vesti), IX. 164; — zapusti učencem svoj zgled, X. 72; — Seneka pred smrtjo (zgled), IV. 514; — Sv. Severin razširja božje kraljestvo (zgled), V. 19. Sin izgubljeni (postni govori). I. Izgubljeni sin zahteva in dobi očetovo dedščino ; — tako dela grešnik. III. 142. — II. Zapravi dedščino; grešnik zapravi moči duše: pamet, voljo, spomin, moči telesa; zdravje, lepoto, moč. III. 153. — III. Služi meščanu. III. 166. — IV. Spozna svojo zmoto. III. 177. — V. Se skesa. III. 189. — VI. Vrne se k očetu nazaj. III. 213. —VIL Veselo sprejet. III. 225. — VIII. Oče napravi pojedino. III. 241. — Izgubljeni sin (prilika). II. 442; — pokorni in nepokorni sin (prilika). VI. 175; — siromaščina nasledek pijančevanja. II. 423; skale pokajo ob Jezusovi smrti, V. 159. Sklep. Trden sklep: 1. kaj je in kakošen mora biti, 2. kaj mora grešnik vse skleniti, 3. kako je potreben, IX. 140. — Dobre sklepe urn o. spolnujmo: 1. ker pridejo od Boga, 2. da ne bomo pogubljeni, 3. zgledi iz evangelija, II. 663. — Trdnega sklepa pomanjkanje. IV. 152. — Trden sklep — kakošen mora biti, III. 218; VI. 519; — trden sklep pri spovedi, I. 106; — trden sklep cvetlica Jezusu, I. 210; — trden sklep bogaboječe življenje začeti, VI. 516. — Zgledi: Trdni sklep Marije Bona¬ venture, lil. 259; — nespokorni grešnik umrje v obupnosti, IX. 143; — skopost — kaj je? IV. 354; — skopuh nima miru. IX. 638. Skrinja miru in sprave, podoba Marije. I. 441. Skušnjave. Skušnjave so koristne, ako se prav vojskujemo: a) ko¬ ristne: 1. ker človek spozna samega sebe, 2. se utrdi v po¬ nižnosti, 3. čednosti pospešujejo, 4. nas storijo čuječe, popolne; b) moramo se prav vojskovati: 1. skrbimo, da ne pridejo, u) ogibajmo se priložnosti, p) delajmo, v) prosimo; 2. če pri¬ dejo, vojskujmo se: a) z molitvijo, (3) z lastno močjo, 7) zahva¬ limo. I. 92. — Skušnjave hudičeve: 1. hudič res skuša, 2. nad katerimi ima hudič večjo moč, 3. kako se braniti. IX. 236. — Dvojno orožje zoper skušnjave: a) čuti: 1. ker ni človeka, 2. ne časa, ne kraja brez skušnjave; b) moliti: 1. pred skušnjavo, 2. v skušnjavi, 3. po skušnjavi. VI. 119. — Skušnjave urno premagujmo. I. 7; — skušnjave so viharji v srcu. III. 49; — v skušnjavah kličimo: Gospod pri nas ostani, VII. 181; — augelji pomagajo, 112 IV. 436; — v vojski skušnjav je pomoč rožni venec, VII. 433; — dobro je premišljevati trpljenje Kristusovo. IX. 203. — Zgledi: Sv. Katarina Si- jenska, V. 502; — sveti Frančišek se vrže v trnje, X. 158; — devica na morji. VI. 125. Slava človeška podobna cvetici. I. 428. — Slepi na duši. II. 672. — Sle¬ pota grešnikova. IX. 433. Slepo ti j a samosvoja: a) studenci, iz katerih izvira: 1. na¬ pačna predstava o dolžnostih, 2. krivo presojevanje naših čed- nostij, 3. bližnjega; b) škoda, katero napravi. VI. 436. Slovenci častimo sv. Jožefa. IV. 147. — Služba božja, vnemarnost v obiskovanju. X. 124. Smrt. Zmaga smrti, kaj nam vzame, kaj prinese ? a) vzame : 1. premoženje, 2. mladost, 3. lepoto; b) prinese: 1. mrtvaški prt, 2. krsto, 3. jamo, 4. križ. 17. 521. — Smrt je gotova, njena ura negotova. IV. 597. — Smrt je: 1. veseli hod k Očetu 2. skrbimo, da bo vesel. VIII. 244. — Smrt pravičnega je: 1. kratko, 2. prijetno spanje. VI. 586. — Pravični umrje veselo: aj če pomisli preteklo življenje: 1. težave, brhkosti, vojskovanje, 2. pregleduje vse življenje, otročja leta, mladost, starost, dobra dela, 3. grehe, ki so mu odpuščeni; b) če misli na prihodnjost, zapustiti mora: 1. telo, pa bo zopet vstalo, 2. svoje ljube, pa ločitev je kratka, 3. premoženje, pa Čaka ga nebeška krona, 4. Bog sam bo njegovo plačilo. I. 550. — Nesrečna smrt grešnikova: a) preteklost ga skrbi, če se ozira: 1. na svoje hudobije, 2. zgubo časa, 3. zanemar¬ janje milosti božjih; bj sedanjost ga teži, umiranje je zanj ne- popisljiva stiska; c) prihodnjost ga straši. I. 606. — Smrt trojna: 1. Jezusova, 2. desnega razbojnika, 3. levega. VII. 170. — Dvojna zgodnja smrt mladih ljudi: a) telesna, te je kriva: 1. pijanost, 2. nečistost, 3. zaničevanje starišev, 4. jeza; bi dušna smrt v grehu, človek je mrtev: 1. sam za-se, 2. za Boga, 3. za sv. cerkev, 4. za nebesa. II. 505. — Misel na smrt. je koristna: 1. vsako delo morebiti zadnje v našem življenju, 2. vsako delo tako izvršimo, kakor da bi bilo res zadnje. I. 628. — Spomin na smrt napeljuje: 1. k pokori, 2. k svetosti (zgledi). V. 549. — Spominjajmo se smrti: 1. opominja nas k temu sv. pismo, 2. zgledi, 3. spominjajmo se pogosto, 4. smrt si mislimo prav blizo, 5. prav živo se je spominjajmo. VI. 105. — Spominjaj se smrti: 1. to ni težko, ker smrti nas vse spominja, 2. to je koristno, ker va¬ ruje greha in večne smrti. VIII. 514. — Pripravljanja za smrt: 1. pogostoma na smrt mislili, 2. tako živeti, kakor bi želel ob smrti. IX. 91. — Kaj je storiti, da bo zadnja ura srečna? a) srečni svetniki, ki so na zadnjo uro videli Jezusa (zgledi: Sveti Štefan. Trasila, sveti Nikolaj, sveta Barbara) ; b) tudi mi smo lahko tako srečni: 1. če prejmemo Jezusa v sv. režnjem Telesu, 2. zato ne smemo odlašati, 3. moliti za to, 4. vredne se storiti. II. 80. — Srečna smrt, če Ma¬ rija m r t v a š k o svečo drži. IV. 69. — Na smrtni po- 113 stelji pokora je podobna zimi in saboti. VI. 597. — To 1 ei o j e z n a b i l i z a d n j e ; ta misel nas bo : 1. varovala greha, 2. naganjala k pokori, napeljevala k dobrim delom. II. 9. — Kaj je smrt? I. 552; — ena smrt. IV. 99; — mrtvaška glava, dar za novo leto, Vil. 7; — mrtvaška sveča, VII. 51; — kaj nas čaka po smrti, X. 501; — pred smrtjo nihče ni varen, Vil. 406; — smrt v grehih je strašna, X. 334; — napovedovalci smrti, VI. 101; — spominjaj se smrti, 1.629;— o smrtni uri molimo; »Gospod pri nas ostani!« I. 184; VII. 184; — umirajočim Jezus polajša težave, Vlil. 84; — o smrtni uri tolaži ime Jezus, V. 34; — pomaga angelj varuh, I. 415; - Marija Mati umirajočih, VI. 435; — sveti Jožef varuh umirajočih. VII. 132; — sveti Jožef pomočnik ob smrti, VIII. 168; — v smrtni uri je potrebno krščansko upanje, VIII. 209; — bodimo pripravljeni umreti, Vil. 4; — smrt, angelj s koso. X. 439. — Zgledi; Smrt pobožne pastarice, I. 479; — smrt svet. Stanislava, I. 490 ; — spomin na smrt: sv. Gregor in mladenič, III. 631; — smrt Arijeva, IV. 338; — nesrečna smrt Voltčrjeva, IV. 339; — sv. Jeronim se veseli umreti, VI. 589; — bolna deklica, strah pred smrtjo, IV. 70; — Karol V. in njegov služabnik ob smrti, IV. 78; — Amen na smrtni postelji, VI. 230; — sv. Ignacij želi umreti, X. 200; — misli na smrt, sv. Frančišek B., V. 551; — sv. Marjeta K., V. 551; — brezverni človek, V. 552; — cesar Henrik in sv. Volbenk, V. 553; — grešnik in papež, VI. 108; — nepre- videna smrt, I. 79; — mladenič v Silvestrovi noči, II. 9; — sv. Terezija, X. 476. Socijalisti. X. 75. Sodba, a) Sodba bo, to priča: 1. pamet, 2. Jezus, 3. katoliška cerkev; b) bo pravična: 1. za pobožne, 2. za očitne grešnike, 3. skrivne grešnike. X. 42. — Kaj uči vera o sodnem dnevu? i. Da bo svet končan, 2. da bo Jezus svet sodil, 3. da bo sodba pravična, 4. da bo vse skrito razodeto, 5. da bo sodnji dan strašen grešnikom. VI. 592. — Sodba poslednja: 1. zakaj bo vesoljna, 2. zakaj poslednja. IV. 541. — Prihod Gospodov k sodbi: 1. kaj bodo pravični ugledali v njem? 2. kaj njegovi sovražniki? lil. 309. — Sodba poslednja 1. bo vesela za pravične, 2. strašna za krivične. VIII. 550. — Vesela sodba: 1. za nedolžne, 2. za goreče spokornike. VIII. 555. — Sodba poslednja strašna za grešnike: 1. strašen bo začetek sodbe, 2. sodba sama, 3. konec sodbe V. 621. — Grešnik na sodbi: 1. ne bo imel nobenega izgovora, 2. nobene pomoči, 3.'" nobenega upanja. IX. 573 — Posebna sodba , 1. bo čez naša dejanja, besede, misli, 2. kako se bo vršila. IX. 526. — Lahka sodba (za god sv. Ane); nauk za roditelje in otroke; a) roditelji: 1. otroke lepo učite, 2. lepe izglede dajajte, 3. da bodete imeli lahko sodbo; b) otroci : 1. poslušajte roditelje, 2. duhovnike. X. 354. — Priprava na sodbo božjo, 1. je potrebna, 2. kakošna naj bode. VI. 409. — Trojni opomin: Mane, tekel, 1'ares VI. 606. — Trojni dar, k i g a p r e d sodnika ponesejo pra¬ vični: 1. zlato — dobra dela, 2. kadilo — pobožna opravila, 3. mira trpljenja. IV. 19. — Odgovornost za časno premoženje; 1. kaj nas bo prašal Gospod Bog, 2. in kakošna sodba nas čaka zavoljo našega premoženja. VIII. 376. — Glej tudi še »Grešnik na sodbi.« — Duša pojde k sodbi. IX 26; — 8 114 sodba, angelj s trobento. X. 439; — sodba bo strašna. X. 524; sodnji dan bodo rane Jezusove veselje pravičnim, strah grešnikom. Vlil. 135. — sodnji dan bo slava sv. križa. VIII. 181. — Zgledi: Spomin na sodbo spreobrne puščavnika. Vlil. 78; — podoba sv. Cirila in Metoda. IX. 573. Sodba predrzna; nespameten je, kdor bližnjega predrzno sodi, a) ker lastnih pregreškov neče prav soditi, 1. vsak človek ima napake, 2. farizej in prešestnica, 3. Natan in David, 4. nima nič dobička od tega; b) ker pregreškov bližnjega ne more prav soditi, 1. ker ne vidi v srce, 2. nima prepričanja, 3. sodi po tem, kar sliši. I. 304. — Sodba predrzna (prilika) Vil. 44. Solncenanebu podoba nevidnega Boga. III. 391. — Presveto r e š n j e Telo dušno s o 1 n c e. VIII. 66. Solon in Krez (zgled: kdor se povišuje bo ponižan) Vlil. 395. Solze. Solze raznovrstne na svetu: 1. žalovanja, 2. sočutja, 3. ve¬ selja, 4. jeze, 5. kesanja. VI. 424. — Solze Jezusove nad Jeruzalemom veljajo tudi trdovratnemu grešniku, IX. 410. — Solze ob smrti drazih oseb: 1) prava modrost naj solze zmanjšuje, 2. vdanost v božjo voljo naj jih posvečuje, 3. sv. vera izbrisuje. VI. 591. — Prepozne solze a) so na smrtni postelji, ker se le malo da popraviti, 1. dolg je velik, 2. čas kratek; b) v peklu, ker se ne more nič več popraviti, 1. milost je usahnila, 2. pokora je zastonj. V. 380. — Solze Jezusove , 1. so najzdatniši, 2. naj jasniši, 3. najstrašnejši opomin. IV. 383. -- Solze Jezusovega presvetega Srca; glej »Srce Jezusovo.« — Solze Jezusove opominjajo k po¬ kori. IV. 378. — Solze Petrove, lil. 410. — Solze veselja 111. 361; — žalosti. 111. 358; — sočutja 111. 362. Soseska srečna naj bo sporazumljiva, poštena, pobožna. VI. 209. Sovraštvo in krščanska sprava; a) škodljivost sovraštva; 1. v časnih zadevah, 2. na duši, 3. vzame vse zasluženje, 4. strašna smrt; b) korist krščanske sprave, III. 517. — Sovraštvo: 1. nje¬ gova grdoba, 2. nasledki. Vlil. 354. — V sovraštvu ne po¬ magajo sv. zakramenti: 1. ne sv. krst, 2. ne sv. birma, 3. ne sv. režnje Telo, sv. maša, tabernakelj, 4. ne sv. pokora, 5. ne sv. poslednje olje, 6. ne sv. mašnikovo posvečevanje, 7. ne sv. zakon. II. 726. — Zgledi; Mož v sovraštvu umrje nagle smrti, 111. 520; — dve sovražni srenji v Istriji, Ul. 521; — Nicefor in Sa- pricij. II. 731. Sovražniki dušni — pomoč zoper nje: 1. trdna in odločna volja, 2. oklenimo se Jezusa, 3. Marijina priprošnja, 4. bežimo pred nevarnosljo.il. 20. — Ljubezen do sovražnikov: 1. lju¬ bezen sv. Štefana do sovražnikov, 2. kakošna bodi naša lju¬ bezen do sovražnikov. IX. 640. — Dolžnost sovražni¬ kom odpuščati, prazni so vsi izgovori. IX. 520. — Sovraž¬ nikom odpuščali, I. 341; IV. 174; — moliti za sovražnike, VI. 650, — Zgledi: Sv. Gualhert, III. 522; — Pij IX. in puntarji, IX. 642; —- sv. Ignacij Loj., IX. 043; — prepirljivi sosed, IX. 644; — mlinar streže bol¬ nemu sovražniku. III. 718. Spanje: a) spanje je velik dar božji; b) velikokrat se napak obrača: 1. pregreše se tisti, ki predolgo spč, 2. ki premalo 115 spe, 3. ki tam spe, kjer se ne spodobi III. 10. — Spanje dvojno: 1. ponočno, 2. smrtno spanje. VII. 479. Spokorniki. Spokorniki se morajo zatajevati, II. 688; — so ljubljenci angeljev varhov, II. 499; — ljubljenci Jezusovi, IV. 177; — spokornikom so rane Jezusove tolažljive, 1.489; — je Marija jutranja zarija, II. 523; — spokornim greSnikom bo Jezus v vstajenje, X. 572; — spokornik naj moli križev pot, VII. 76. — Zgled: spokornica sv. Tajda, V. 526. Spomin darujmo Bogu. IV. 470. Spoved, Spovedi: 1. niso ljudje iznašli, 2. ampak je božja na¬ prava. V. 521. — V ersko-nravni pomen spovedi: 1. z ozirom na Boga, 2. na človeško družbo, 3. na spovedanca samega. V. 538. — Pometanje hiše zgled dobre spovedi: 1. zato je treba luč prižgati — izpraševanje vesti, 2. po¬ škropiti — kesanje, 3. smetišnica — trden sklep, 4. pometati čisto — čista spoved, 5. prah obrisati — pokoro opraviti. 1. 105. — Zadržki vredne spovedi: 1. sramovanje in strah pred spovednikom, 2. sramovanje pred okoli stoječimi, 3. strah zavoljo dolzega odlašanja. III. 196. — Velika po¬ treba večkratne spovedi: 1. ker človek večkrat greši, 2, ker je najboljši pomoček proti ponavljanju greha, 3. daje mirno vest. IV. 422. — Opravi dobro spoved o veli¬ konočnem času; cerkev vabi v prilikah in zgledih: 1. o obsedencu, 2. o Naamanu, 3. o ženi Samarijanih, 4. o pre- šestnici. V. 116. — Spoved odlašati je škodljivo: 1. ker človek na duši oslepi, 2. stori, da se povrne v stare grehe, 3. vzame prejšnje zasluženje, 4. postavi v nevarnost zveličanje. VI. 39. — Spoved nevredna: 1. je velika pregreha, 2. kaj je krivo, 3. kaj storiti po opravljeni spovedi. IX. 173. — Nevredna spoved; a) je velika nesreča: 1. ker se predrzno laže Bogu, 2. ker ima žalostne nasledke, b) kdaj je spoved lažnjiva: 1. ako grešnik le en sam greh zamolči, 2. ako ne pove števila in okoliščin, 3. ako se preveč izgovarja. IV. 160. — Spoved in sv. obhajilo: 1. gobovi uči vredno prejemati zakrament svete pokore, 2. stotnik pa za¬ krament svetega rešnjega Telesa, III. 45. — Spovednica in krstni kamen, glej.: »krslni kamen«. — Spoved za sveto leto glej: »sveto leto«. — Spoved je lahko strup, ako: 1. zamolčiš smrtni greh, 2. ako je brez kesanja in trdnega sklepa, 3. ako se redko spovedujemo, III. 231; — spoved potrebna, III. 230; — neveljavna spoved, kako jo popraviti, III. 471; — dolga spoved, IH. 475; V. 531; — nevredna spoved, V. 529; — spovednika se boj, VI. 492; — kaj spovednica uči, Vil. 452; — v spovednici Bog naznanja svojo voljo, 11. 16; — v spovednici Jezusa najdemo, X. 11; — sramožljivost pri spovedi, 111. 197. — Zgledi: Sramožljivost pri spovedi, IX. 437; — prikazen sv. Arzenija, IV. 160; ženska na smrtni postelji, IV. 163; — dobra spoved: Hofreuter in krčmar, IV. 166 ; — mož dobi v spovedi mir srca, IV. 427; — Poncij Lavaski se očitno spove, IX. 174. Sprava. Spravljivost; a) ničevni izgovori, b) pomočki sprav¬ ljivosti: 1. pomisli slabost ljudi, 2. korist, katero imamo od sovražnikov, 3. korist spravljivosti, 4. strašno osodo listih, ki ne odpuščajo, 5. brez odloga se spravili, IX. 520. — Sprave 8 * 116 ugodni čas: 1. vsak večer, 2. nedelja in praznik, 3. dan spovedi in obhajila, V. 338. Spreolmienje srca v čem obstoji: 1. v studu in žalosti nad grešnim življenjem, 2. v trdnem sklepu, bogaboječo življenje začeli, VI. 516. — Spreo brnenje je veliko truda prizadejalo; a) Bogu, bj nam samim. VI. 231. — Spre- obrnenje sv. Pavla, III. 412. Spridenost sedanjega časa: 1. spridenosti je krivo pohujšanje, 2. kaj je temu nasproti storiti, II. 502. Sramežljivost prava innapačna: a) prava: 1. kaj je ta čednost, 2. od kod izvira, 3. kako se goji, 4. kako se zgubi; b) napačna sramožljivost: 1. glede na Boga, 2. na ljudi, 3. na samega sebe, IV. 368. — Sramežljivost pomoček čistosti, VI. 189; — sramo¬ žljivost pri spovedi, III. 197. Srce Jezu s o v o. Postni govori: a) Jezus je pokazal svoje lepo Srce na Oljski gori: 1. jokal je nad Jeruzalemom, 2. videl svoje trpljenje, 3. na-se vzel naše grehe, 4 videl človeško ne¬ hvaležnost, I. 86. — b) Lepo Srce je pokazal Jezus v zaniče¬ vanji in poniževanji: 1. zaničevalo ga je vse: sovražniki, prijatelji, 2. v tem je pokazal najlepši rožici svojega Srca, pohlevnost in ponižnost. — c) Lepo Srce je pokazal, ko se je dal zvezati zato, da nam je zaslužil milost, otresti verige grešne navade, I. 137. — č) Lepo Srce je pokazal nesoč svoj križ, ki mu gaje naložila trdovratnost; trdovratnost je: 1. na¬ vadni, 2. pravični, 3. strašni nasledek grešne navade, I. 143 — d| Srce Jezusovo in Marijino v zapuščenosti na križu, I. 149. e) Jezusovo Srce; 1. za ljudi odprto: a) kako, fi) komu, y) zakaj 2. zato častimo presv. Srce; a) prejemajmo sv. zakramente, č) bratovščina presv. Srca, y) aposloljstvo molitve, oj častna straža Jezusovega Srca, I 165. — Solze Jezusovega Srca pomenijo krvave kaplje na podobi: Lob rojstvu, 2. ko je Herod hotel ga umoriti, pomori nedolžne otroke, 3. v živ¬ ljenji; a) revščina, fi) smrt Jožefova, y) Lazarjeva, 4. pred trpljenjem nad Jeruzalemom, 5. v trpljenji, I. 318. — Plamen Jezusovega Srca; Srce Jezusovo podobno ognju ; a) samo zase: 1. ker je bilo razsvetljeno, 2. goreče v čednostih; b) za druge : 1 ko je bil na zemlji, 2. po vstajenji (dva učenca v Emavsu) 3. na binkoštni praznik, 4 sv. Pavlu, 5. do konca sveta, II. 353. — Prijatelji in tolažniki Jezusovega Srca: 1. apo- stoljstvo molitve, 2. častna straža Jezusovega Srca, 3. spravno obhajilo vsaki mesec 4. angeljska služba presv. Srcu, 5. bra¬ tovščina sv. rešnjega Telesa in Naše ljube Gospe, 6. vsa verna srca. IX. 343. — Odprto Srce Jezusovo je studenec vseh milosti: 1. v zakramentu sv. krsta, 2. sv birme, 3. sv. po¬ kore, 4. sv. obhajila, 5. mašnikovega posvečevanja, 6. sv. za¬ kona, 7. poslednjega olja. VII. 296. — Srce Jezusovo ne¬ usahljiv studenec, iz katerega izvira: 1. odpuščanje grehov, 2. kazni. X. 296. — Srce Jezusovo — studenec lju- 117 bežni: 1. do Boga, 2. do človeka. VIII. 339. — Srce Jezu¬ sovo naše zavetje: 1. v žalosti, 2. zoper greb. VII. 305. — Ljubezen Jezusovega Srca v presv. zakramentu: 1. kako se razodeva, 2. kako mu mi to ljubezen povračujmo. VI. 362. — Glejmo Jezusovo močno Srce. 1. v za*, tajevanji. 2. v trpljenji. VIII. 449. — Srce Jezusovo in Marijino — dvoje neločljivih src: 1. Srce Jezusovo in Ma¬ rijino je bilo v tesni zvezi, predno je začelo biti na zemlji, 2. potem, ko je Jezus prišel na zemljo. 3. ponižnost je vezala najsvetejši Srci, 4. trpljenje, 5. zdaj sta zvezana v nebesih na veke. V. 315. — Srce imejmo vedno pri Jezusu a) če se ga večkrat spominjamo: 1. da je naš Gospod, 2. da njegov zgled posnemamo, 3. da se z njim tolažimo; b) če že¬ limo k njemu priti: 1. s tem, da zmanjšamo ljubezen do sveta, 2. boljšamo življenje. IX. 286. — Srce naše — tempelj Marijin: 1. zidovi pomenijo stanovitnost v Marijinem če- ščenji, 2. okna, upanje večnega življenja, 3. podobe, Marijine častilce, 4. prižnica, Jezusov nauk, 5. spovednica, glas vesti, 6. vrata, čuječnost. 7. altar, svete čednosti. I. 49. -- Srce podobno večni luči (za prvo sv. obhajilo). Vlil. 224. — Jezus trka na vrata našega srca: 1. v mislih, 2. z besedami, 3. s čudeži. VIII. 331. — Bog gleda na srce; ta resnica je: 1. za mnoge strašna, 2. za druge tolažljiva. III. 450. — Spreobrne nje srca v čem obstoji: 1. v studu in žalosti nad grehi, 2. v trdnem sklepu bogaboječe življenje za¬ četi. VI. 516. — Ogledalo srca, beseda božja, I. 74; — srce kristijanovo naj bo kraljestvo božje, I. 636; — srce darujmo Bogu, II. 268; — Jezusu, VII. 548; — v srcu je prava sreča, ako v Bogu počiva, IX. 4. Srčnost in močnodušnost krščanska , 1. kakošna je, 2. kako se v nji vaditi. IV. 611. — Srčnost krščanska je potrebna. V. 646. Sreča. Kje je prava sreča? a) prave sreče ni: 1. v denarjih, 2. v posvetnem veselji, 3. nikjer na svetu; b) prava sreča je: 1. v delavnosti, 2. v krščanski prostosti, 3. v stanovitnosti, 4. v združenji z Bogom. IX. 1. — V čem obstoji prava sreča? 1. časne dobrote so nečimerne, 2. negotove, 3. ne¬ popolne, 4. memogredoče, 5. prava sreča je a) pri Bogu, (3) v sveti veri, y) v spolnovanji njegovih zapoved. VI. 7. — Ogledalo prave sreče je Jezus: kaže nam 1. po¬ svetna sreča je velikokrat nesrečna, 2. zemeljska nesreča je velikrat srečna. I. 1. — Prava sreča, III. 2; — V. 84. — Zgledi: Molitev da pravo srečo; sv. Stanislav šk. I. 239; — svetna sreča je min¬ ljiva: Solon in Krez, VI. 7; — brat Tomaža Kempčana, X. 140; — prava sreča: Kralj in pastir. IX. 4. Sv. Stanislav (zgled molitve mladini), V. 628; — umrje, I. 490. — Sveti Stanislav prejme sv. obhajilo (zgled). X. 470. Stanovitnost v dobrem, a) Kako je potrebna, b) kako si jo zagotoviti? 1. pomoček je zgled kristijanov, 2. molitev, 3. dobri sklepi, 4. varovati se malih grehov. VI. 625. — Stanovitnosti 1. potrebnost, 2. pomočki. IX. 579. — Trije pomočki 118 krščanske stanovitnosti: 1. molitev za božjo pomoč, 2. zatajevanje, 3. beg pred nevarnostjo, IX. 217. — Stanovit¬ nosti je treba za zveličanje, X. 165; — stanovitnost prvih kristijanov, mučencev, II. 656; — stanovitnost v molitvi, IV. 272; ■— stanovitnosti manjka, II. 546; III. 140. — Zgledi. Stanovitni kristjani in Konstancij Klor. V. 426; — Tomaž Kempčan prosi stanovitnosti, X. 167. Stariši. K a k o r š n i s t a r i š i, t a k i otroci, 1. v dobrem, 2. v hudem. II. 581. — Modra skrb s t a r i š e v za pre¬ moženje otrok; 1 . nekateri skrb e preveč za svoje otroke, 2. drugi premalo. III. 479. — Stariši, č ujte nad otroci. III 616. — Stariši , molite za otroke , a) je potrebna in izdatna, b) mora biti prava molitev, 1. za prave dobrote, 2. resnična, 3. sklenjena s pobožnim življenjem. VI. 540. — Katere dol¬ žnosti imajo stariši do angeljev svojih otrok; 1. opominjati morajo otroke, da jih časte, 2. sami jih častiti, 3. učiti se od njih prave odgoje. III. 515. — Dolžnosti starišev in gospodarja v ozir pošiljanja otrok v šolo VII. 444. — Sta riše spoštovati, ubogati, ljubiti. II. 39. — (Glej tudi >Otrocu.) —- Stariši so dolžni otroke učiti, svariti. I. 339 ; — ne dražiti jih, II. 482; morajo skrbeti za zveličanje otrok, VI. 370; — za čistost otrok, Vil. 81; — starišev ljubezen do otrok, X 16; — stariši so namest¬ niki božji, X. 16; — stariši so vidljivi angelji varuhi, IX. 455; — nauki krščanskim starišem, IV. 555. — Stariši naj svoje otroke: 1. lepo učijo, 2. lepe zglede jim dajejo, 3. da bodo imeli lahko sodbo, X. 355. — Starišem je križ pomoček dobre odgoje, II. 272; — stariši, pojdite k Jožefu, I. 110; — starišem volja beseda Jezusova: Glej tvoj sin! II. 140; — stariši slabi sejalci, VII. 488; — skrbi in napake starišev pri izreji otrok so trnje, X. 99; — starišev se bojite, VI. 492; — stariši najemniki. IV. 224. — Zgledi: Kvint Metel prosi za očeta, VI. 567; — oče in razuzdani sin, VIII. 109; — pravi sin očetov se pokaže, VIII. 131; — deklica moli za hudobnega očeta, VIII. 152; — Gracija in Danton (zgled kako izgojati otroke), X. 102. Starost. V vsaki starosti nas Bog kliče v svojo službo, njegov glas poslušajmo. VIII. 38. — Koliko si star? (pražanje za novo leto); kaj sc pravi živeti, in kaj dolgo živeti. III. 7. — Vsi gremo v starost, VII. 218; — kakoršna mladost, taka starost, VIII. 25; — starim zgled Simeon, IV. 65; — starim ljudem pokaže Marija Jezusa, VIII. 59; — stari naj darujejo Jezusu miro potrpežljivosti, lil. 23; — starih ne zaničujte. VII. 355. — Kralj praša starčka: Koliko si star? (zgled) III. 7. Strah p r e d 1 j u d mi, a) je škodljiv, 1. ker brani, da se grešniki ne poboljšajo, 2. pravični ne postanejo še pravičniši, 3. da se veliko dobrega opusti, 4. premnogo greha zgodi; b) sramoten, 1. ker pameten človek se ne sramuje svojega stanu, 2. ti, ki se bojiš, si kristjan, otrok božji, dedič nebeškega kraljestva, prijatelj angeljev, 3. tisti, katerih se bojiš, so najslabši ljudje, izdajalci, zapeljivci, I. 320. — Strah pred ljudmi je kriv pogubljenja duš. V. 215. — Strah pred ljudmi; a) katerih ljudi se bojmo? 1. starišev in predstojnikov, 2. spo¬ vednika, 3. dobrih ljudi, 4. tistih, ki bodo pri našem pogrebu; b) katerih se ni treba bati? 1. liberalcev, 2. hudobnežev, 3. mlačnih kristjanov, 4. ki bi lahko škodovali ali koristili. VI. 491. —'Strah človeški a) je pravi, 1. bati se vla- 119 clarja, 2. roditeljev, 3. poštenjakov, 4. duhovnikov; b) krivi strah 1. zabrani veliko dobrega, 2. hudega učini, 3. sv. Duh ga prežene. X. 264. — Strah božji; 1. Boga se moramo bati, 2. kako se ga moramo bati. VII. 506. — Dar strahu božjega; 1. kako človek občuti strah božji, 2. kaj dela v njem, 3. kako malo je strahu božjega med ljudmi. V. 309. — Gospodarji naj žive v strahu božjem, V. 373; — v krščanski hiši mora biti strah božji, VIII. 7. — Zgled: Sv. Martin se ne boji ljudi, X. 268. Stvarnica uči Boga spoznavati in ljubiti. VI. 621. — Stubenrauch, pobožni general v Ljubljani (zgled.) X. 35. — Subdijakon. V. 593. Sv. sulica Jezusa Kristusa, zgodovina in kaj uči. VIII. 115. Sv. Suzana d. m. (zgled ljubezni do Boga). Vil. 256. Sužnost: 1. telesna, 2. dušna. IV. 501. Svarjenje božje — kaj čaka njega, ki ga ne sprejme: 1. bo od Boga zapuščen, 2. pogubljen. I. 377. Sveča blagoslo vij ena podoba krščanskega življenja: 1. sveče se vlivajo iz voska marljivih čebel, uče pridnosti te¬ lesne in dušne, 2. vosek je plemenito blago, spominja naše plemenitosti, 3. sveče svetijo — naj sveti naša luč pred ljudmi. III. 69. — Blagoslovljene sveče pa razni stanovi: 1. sveča starim ljudem — Simeon, 2. vdovam — Ana, 3. de¬ vicam — Devica Marija, 4. zakonskim — sv. Jožef in Marija, 5. otrokom — božje Dete. IV. 65. — Človek in goreča sveča; kakošen pomen ima goreča sveča: 1. za naše telesno, 2. za dušno življenje. V. 62. — Sveče trojni pomen: 1. svetla luč je Jezus Kristus, 2. luč sv. vere, 3. mrtvaška sveča. VII. 49. — Srečna smrt, čeMarija mrtvaško svečo drži. IV.69. Svečnica za Marijo: 1. dan veselja, 2. dan žalosti. VI. 55. — Trojni pomen praznika svečnice: 1. Marijino oči¬ ščenje, 2. darovanje Jezusa Kristusa, 3. blagoslov sveč. VI. 49. — Svečnica, blagoslov sveč. VI. 54. I. 377. Svet j e podoben morju: 1. ki ni nikoli nasiteno, 2. je nespre- gledljivo, 3. razsaja, 3. je nepokojno, 5. polno vrtincev, 6. ima grenko vodo, 7. v sebi ne trpi teh, katere požre, itd. VII. 187. — Kako oveseljuje svet, kako pa Kristus: a) svet ponuja ve¬ selje, katero pelje: 1. v časno in 2. v večno trpljenje; b) Kristus 1. lirja težke reči, 2'.' obeta pa veliko plačilo. I. 26. — Svet naše ljubezni ni vreden: 1. ker ne bomo večno tu ostali, 2. ker nas v greh napeljuje, 3. ker nas slabo plačuje. III. 440. — Svet nam ne more pravega miru dati: 1. v čem obstoji pravi mir človeka, 2. kje se dobi? v Bogu. IV. 210.— Svet je bolnišnica , kjer je veliko na duši: 1. slepih, 2. gluhih, 3. hromih, katerim le Jezus more pomagali V. 647. — Kakor svet Kristusu — tako Kristus svetu: a) svet je Kri¬ stusa zaničeval ob rojstvu, v življenju, v smrti; b) tako Kristus sovraži, kar svet ljubi : 1. zložnost, 2. bogastvo, 3. čast. IX. 16. — Posvetno mine: a) ne zanašajmo se na posvetno moč, bogastvo, dobrote ; b) huda in dobra dela ostanejo, skrbimo za večno. X. 1. — Kako se posvetnost in posvetni 120 duh dandanašnji razodeva? 1. Svet Boga ne spoznava, 2. ga ne ljubi, 3. mu ne služi, 4. ne skrbi za zveličanje. X. 128. — Posvetni duh nas ne more srečne storiti: 1. ne v življenju, 2. ne v smrti, 3. najmanj v večnosti X. 138. — Posvetno vživanje dandanašnji se kaže: 1. na liSpu pri obleki, 2. na zevanju po zabavah, 3. v zadoščevanju mesenega poželenja. X. 149. — Iz želje po posvetnem vživanju izvira: 1. nezadovoljnost, 2. uboštvo, 3. bolezni in rana smrt, 4 pogubljenje. X. 158. — Svet nas goni k Bogu. III. 324; — posvetno je nečimerno. III. 732; — kdor služi svetu, zaide v nespokornost. IV. 135; — svet ponuja poželenje mesa, oči in napuh živ¬ ljenja. VI. 355; — lažnjivi nauki sveta. VII. 62; — ne za svet, ampak za večnost smo vstvarjeni. VII. 2; — sveta ne ljubimo. III. 659; IX. 291; — svet zaničujmo, da pridemo v nebesa. VI. 296; — otroci sveta so, ki svetu verujejo in po njegovem duhu žive. 1.350; — tisti, ki služijo svetu, zaidejo v nespokornost: 1. ker pozabijo na zveličanje duše, 2. zanemarjajo službo božjo, 3. odbijajo pomočke za rešenje. IV. 135; — pogreb pridiguje: vse posvetno je minljivo. II. 513; — vživanje sveta ne daje pravega veselja, I. 27; — Kristus sovraži, kar svet ljubi: 1. zložnost, 2. bogastvo, 3. čast. IX. 19; — (zgled: Sv. Maklovij zapusti svet. IV. 210.) Dar sveta: 1. kaj deli sv. Duh človeku z darom sveta, 2. kako se pri človeku razodeva dar sveta, 3. kako mogočen je sv. Duh v svetnikih. V. 357. Svetniki. Svetniki zmagoslavni junaki: 1. pred bojem, 2. v boju, 3. po dokončanem boju. IV. 518. — C ve terna pot svet¬ nikov v nebesa: 1. pot žive vere, 2. sv. čednosti in dobrih del, 3. nedolžnosti, 4. pokore. VI. 522. — Svetniki, kako so dosegli nebesa — osmero blagrov. VII. 469. — Svet¬ niki nam kličejo: 1. brez truda ni plačila, 2. za trud boste prejeli kakor mi'večno plačilo. IX. 533. — Praznik vseh Svetnikov je veličasten praznik žetve: 1. ker ima tako drago žetev, neumrjoče duše, 2. ker je žetev tako bogata, 3. ker je v težavah in nevarnostih dozorela. II. 615. — Praznikvseh Svetnikov j e častitljiv in pomenljiv : 1. zavoljo velikega števila izvoljenih, 2. ker jih je gotovo v nebesih več iz slovenskega rodu, 3. iz domače fare, 4. iz naše žlahte, 5. nas uči, da noben stan ne brani v nebesa, 6. da tudi nam je mogoče priti v nebesa. V. 557. — Zakaj in kako nam je svetnike častiti; a) svetnike častimo: 1. ker so časti vredni, 2. ker so prijatelji božji, katere je Bog poveličal v življenji in smrti, 3. zavoljo dobrot, katere nam Bog po njih deli, 4. ker nam je češčenje svetnikov potrebno in koristno; b) svetnike častimo: 1. s tem, da njim v čast molimo, 2. da spoštujemo njih ostanke in podobe, 3. da jih posnemamo. X. 489. — Kaj se pravi svetnike častiti in na pomoč klicati. VIII. 525. — Svetnike moramo posnemati: 1. to je volja božja, 2. mora biti naša volja, 3. vsi izgovori so prazni. IV. 513. — Tudi nam je mogoče sveto živeti; a) ker nimamo večjih zadržkov kakor svetniki, — izgovori; b) imamo liste pomočke kakor svetniki: 1. besedo božjo, 2. sv. zakramente, 3. milost božjo. II. 624. Sveti moramo biti; a) zakaj: 1. ker Bog je svetost, 2. Kristus je odsvit svetosti božje, 3. duša je podoba božja, 4. telo tempelj božji; b) vsi brez izjeme ; c) kako se posvetimo : 1. pri spovedi, 2. Cilj mo in molimo. Vit 84. — Zmagovalna cerkev v nebesih. VIII. 275; — k svetosti napeljuje spomin na smrt. V. 552; — po zgledih svetnikov bo grešnik sojen. VII. 530; — mogočen je sv. Duh v svetnikih (zgled sveta Felicita) V. 361. Šmarnice. Kako Šmarnice prav obhajati. III. 281. — Sklep Šmarnic. Kaj nam bo Marija dala: 1. nedolžnim, 2. spo¬ kornim, 3. grešnikom? IV. 294. Šola. čemuješola in katere dolžnost i naklada; a) šola uči: 1. pravo vero, 2. za dom, 3. za cesarja; b) zato je dolžnost 1. redno v šolo pošiljati, 2. ne nasprotovati, 3. stariši morajo podpirati šolo. I. 516. — Šola sejalec božje besede. II. 94; — šola Jočena od cerkve. X. 77. Sv. Štefan naš zgled, kako naj kristijan v zvesto služi Bogu v življenju in ob smrti. V. 666. — Sv. Štefan: 1. mučenik, 2. priprošnjik, 3. pomočnik. VI. 647. — Sv. Štefan kralj (zgled ponižnosti) I. 136. — Sv. Štefan pušč. in češčenje svetih podob. IX. 542. Tabernakelj — glej: »Betlehem«. — Jezus v tabernakeljnu. II. 542. Tabor. Stopimo na goro Tabor; a) da vidimo božje višave — Jezusovo spremenenje; b) ozrimo se na človeške nižave: 1. bogatin in Lazar, 2. prilika o vinogradu, 8. zgubljeni sin. V. 105. Talenti izročeni hlapcem (prilika) VI. 406 — Sv. Tajda spokornica. V. 526 ; X. 552,— Sveta tančica Jezusova in kaj uči. Vlil. 170,— Sv. T a r z i 1 a d. srečno umrje. 1. 124. — T a v 1 e r in pastir (zgled vdanosti v božjo voljo) 111. 44. — Tavler in siromak (zgled, uboštvo pomaga v ne¬ besa) Vlil. 539. 1 8 Telo. Častitljivost našega telesa; aj v življenji: 1. ker je krona stvarjenja, 2. prebivališče duše, 3. ker ga je Jezus po¬ veličal; b) po smrti poveličano. VI. 214. — Telesa člove¬ škega n a j v eč j a lepota je č istos t. II. 515 — Človek gre s telesom v grob. IX. 258; — v telesnih boleznih kako se vesli. IX. 565; telesnih darov prosimo. III. 340. — Telo kristijanovo je častitljivo. II. 514; bo ostalo. II. 514. Sv. Tekla (zgled, koliko premore milost božja. V. 497. — Tema na zemlji ob Jezusovi smrti. V. 122;" — tema v duši strašna in pravična kazen. V. 125. Tempelj novo zagrinjalo se pretrga fpomen). T e r s a t (hišica Ma¬ rijina). IV. 406. — Sv. Terezija prejme pred smrtjo sv. režnje Telo. X. 476. Sv. Tomaž A k v. ne posluša sveta (zgled) Vlil. 409. — Sv. Tomaž a p. (napuh) V. 204; IV. 595. — Sv. Tomaž Kanterberijski (dovoljena zvi¬ jača) I. 585. — Tomaž K a n t i p r a t in njegova stara mati (zgled) Vlil. 190. Tomaž Mor, katoliški značaj (zgled) VI. 496. — T o n z u r a. V. 584. Tovarišija. Tovarišija: a) nesrečna: 1. doma, 2. v krčmah; b) srečna tovarišija: 1. Marija. 2. Jezus. IX. 446. — Druščina slab sejalec. VII. 489; — družba je nevarna, X. 410; — slaba druščina. III. 508. — (Glej tudi »Druščina«.) Trdovratnost v grehu, I. 146; — je nasledek grešne na¬ vade. IX, 246. Tretji red sv. Frančiška: 1. je našemu času primeren, 2. prav lahek. 3. zelo koristen. III. 670. 122 Sv. Trojica. Skrivnost preš v. Trojice: a) kako naj jo sku¬ šamo spoznavati s srcem, ne z umom; b) kako naj z živo vero častimo trojedinega Boga. VII. 277. — Nauk o sveti Trojici: 1. je temelj naše vere, 2. zvezda upanja. VIII. 309. — Sv. Trojice milosti: a) sv. Trojica nam deli vse mi¬ losti v življenju in v smrti; b) zato smo dolžni biti: 1. otroci božji, 2. bratje Kristusovi, 3. tempelj ni sv. Duha. IX. 328. — Dobrota svete Trojice: 1. Boga Očeta, 2. Boga Sina, 8. Boga sv. Duha. IX. 328. — Kako sv. Trojico častiti? 1. z znamenjem sv. križa, 2. z nekaterimi molitvami, 3. ako ne¬ deljo^ prav obhajamo, 4. sv. zakramente prejemamo. VI. 334. — Čast bodi Očetu in Sinu itd. je imenitna molitev: 1. po svojem pomenu, 2. ker je ena najstarejših, 3. ker se tolikrat ponavlja. III. 395. — Praznika svete Trojice trojni klic: 1. pobožnim: srčni bodite, saj imate Očeta v nebesih, 2. grešnikom: spreobrnite se, saj imate v nebesih prijatelja : a) ki je za vas umrl, p) sodnika, ki vas bo sodil; 3. vojsku¬ jočim : zaupajte, saj vas sveti Duh potrjuje. I. 287. — Tron presv. Trojice. VIII. 314. Trona dva milosti božje: 1. tron presv. Trojice, 2. tron Marije De¬ vice. VIII. 313. Trpljenje časno se ne da primerjati nebeškemu ve¬ selju: a) kaj mi tukaj trpimo : 1. na duši, 2. na telesu ; b) ka- košno veselje nas čaka v nebesih. IX. 365. — V trpljenju — naša tolažba vstajenje: 1. v trpljenju, ki ga smrt in ločitev zadaja, 2. v drugem trpljenju, 3. zato se moramo v šoli trpljenja izuriti (zgled: Job, Japonski mučenci) VIII. 203. — Kako se morejo kamni (trpljenja) posladiti; zgled sv. Štefan, sv. Pavel in drugi svetniki. IV. 607. — Trpljenje na s vetu je : 1. majhno, 2. kratko; plačilo veliko in večno. VI. 259. — Trpljenje je mira. II. 36; — v trpljenji nas tolaži Jezusova zapuščenost na križi. II. 152; — trpeči so ljubljenci angeljev varhov. II. 501; — tolažba v trpljenji je beseda »še malo«. VII. 209; — trpljenje bolnikov telesno in dušno, VI. 449; — trpljenje grešnikovo na svetu. VI. 266. — Trpljenje je sreča. I. 5; — trpljenje ni zastonj. X. 175; — trpljenje tirja Jezus od svojih. I. 29 ; — trpeti za nebesa. I. 224; V. 258; — trpečim tolažba je Bog Oče. I. 288; JII. 216; — tolaži ime Jezusovo. V. 32; pri trpečih najdemo Jezusa. X. 10; — v trpljenji prosimo: Gospod, pri nas ostani! VII. 183; — v trpljenji molitev tolaži. III. 335 ; ■— je krščansko upanje potrebno. VIII. 209; — kelih trpljenja Jezusovega in našega. V. 90; — trpeči pojdite k Jožefu. I. 112; — v nebesih ne bo trpljenja. 111. 358; — v šolo trpljenja hodijo vsi ljudje vseh časov. X. 365; — nesrečnim v Bogu vdanim bo Jezus v vstajenje. X. 573. — Zgledi: Bolni oče. III. 43; — trpeča dekle, X. 178; — Tavler in pastir. III. 44 Trst. Človek trstu podoben; a) trstu podobni: 1. so tisti, ki so odjenljivi v zapovedovanji ali spolnovanji dolžnost, 2. ki plašč po vetru obračajo; b) ni dobro človeku biti trstu po¬ dobnemu : 1. ker nima veljave pri ljudeh, 2. ne pri Bogu. I. 585. Turki pred Dunajem. VI. 476; IX. 464 Uboštvo je sreča a) za vero, 1. ker je podlaga sv. vere, 2. vera se je po ubozih razširjala, in 3. poveličala; b) za človeka, 123 1. ga varuje greha, 2. pomaga k zasluženju, 8. pripelje v nebesa. VIII. 535. — Uboštvo znamenje ljubezni do Jezusa, VI. 645; — ubogim Marija pokaže Jezusa, VIII. 56; — od Marije se učimo ceniti uboštvo, ljubiti uboge, IX. 60; — v uboštvu zaupajmo v Jezusa, X 24; — ubogi pojdite k Jožefu. 1. 111; — ubogi v duhu. VII. 470; — ubogih ne zaničujte, VII. 355; — uboštvo nasledek pijančevanja, IX. 381; — uboštvo nasledek uživanja posvetnega, X. 160; — ljubezen do ubogih, V. 668; — uboštvo pomaga v nebesa, X. 561. Vlil. 539. — Zgledi: Sv. Frančišek, X. 308; — Marija pomaga v uboštvu, X. 415. Učenosti dar; a) prava učenost obstoji v tem, 1. da človek spozna svoj namen, 2. kako se rabijo posvetne reči; b) kaj je napačna učenost, in katera človeka osrečuje časno in večno. 'V. 332. Ukaželjnost uči presv. Srce Jezusovo, IV. 321. Upanje krščansko v Boga nam je potrebno 1. v nesre¬ čah, ki zadevajo naše časno premoženje, 2. v težavah, ki za¬ devajo naše življenje, a) uboštvo, P) bolezni, f) smrt VIII. 207. — Upajmo v Boga v nesreči, IV. 62; VII. 405; — z upanjem moramo Boga častiti, II. 171; — upajmo v božje obljube, III. 666; — upajmo v Jezusa, VIII. 608; X. 25; — k upanju nas spodbujajo rane Jezusove, VIII. 132; — moliti z zaupanjem v Jezusovo zasluženje, IX. 270; — zvezda upanja je nauk o sv. Trojici, VIII. 308. — Zgled: Stari Bog živi, IV. 77. Sv. Urh škof trpi v vicah, IX. 197. Usmiljenje. Usmiljenje božje do grešnika: 1. v življenji, 2. v smrti. VIII. 502. — Usmiljenje božje, 1. kaj je, 2. k čemu nas opominja. III. 709. — Usmiljeno Jezusovo Srce, IV. 326. — Zgled: Bog se usmili predrznega mladenča, II. 165. — Karpi, III. 592. — Usmiljenje duhovno mora katoliški kristjan s k a z o v a t i bližnjemu: a) kateri so duhovno ubogi ? 1. neverniki, 2. krivoverci, 3. grešniki; b) kdo mora Ihti du¬ hovno usmiljen? 1. stariši otrokom, jih učiti in svariti, 2. pri¬ jatelj prijatelju, 3. sovražnik sovražniku, 4. vsi do vseh brez razločka. I. 336. — Dela usmiljenja, VII. 404; — blagor usmiljenim, VII. 472; — solze sočutja, VI. 425. Usta odpirajmo za čast božjo, pri spovedi, za bližnjega, IV. 396. —• Ušesa odpirajmo za glas božji, IV. 397 ; — zdrava ušesa poslušajo nauk božji, V. 8; — čujrno nad njimi, 489; — v poslušanji previdnost, VIII. 408. — Sv. Vaclav kr. in sv., rešnje Telo (zgled), V. 479; X. 261. — Sveti Valentin m. ozdravi deklico (zgled), VIII. 306. — Sv. Valerih in nesramno govorjenje (zgled), Vili. 589. Varčnost, a) je čednost, ki uči: 1. časnega premoženja pošteno iskati, 2. ga varovati in pomnožiti, 3. po pameti vživati; b) je potrebna, 1. ker bomo odgovor dajali od darov božjih, 2. ker ne vemo kaj nas še čaka, 3. ne vemo, kako dolgo bomo mogli zaslužiti. IV. 853. — Varčnost zadobi blagoslov božji, V. 556. Vdovam je zgled sv. Ana, IV. 66. Večerja. Večerja zadnja (za prvo sv. obhajilo), IV. 214. — Trojna velika večerja , katero je Bog pripravil 1. na zemlji vsem ljudem v vsakdanji živež, 2. v cerkvi vernim presv. rešnje Telo; 3. v nebesih izvoljenim. V. 307. — Večer ja velika (homilija), besedo »še jc prostor« razodevajo 1. ljubezen, 2. žalost, 124 3. resnobo. III. 403. — Večerja velika (homilija), je 1. kraljestvo božje na zemlji, 2. presv. Rešnje Telo, 3. kra- ljestvo božje na onem svetu. X. 285. — Velika večerja (prilika), V.540. Večnost božja in kaj nas opominja IV. 74 (Glej: »božja večnost«.) V e č n o s t ; skrbno se pripravljajte na večnost, 1. ker ste gostači na zemlji, 2. ker bote prejeli po zasluženji, 3. ker bote v nebesih ali peklu vekomaj, IV. 123. — Večnosti se bližamo, 1. ne moremo so ji umakniti, 2. ne moremo je ustaviti, 3. nikoli ne spremeniti. V. 75. — Č a s n o s t in večnost; a) čas življenja je kratek, 1. sam na sebi, 2. v primeri z večnostjo, b) zelo imeniten, ker je od njega odvisna večnost, 1. tukaj delo, tam plačilo, 2. tu setev, tam žetev; c) zato ga treba dobro porabiti, to tirja 1. pamet, 2. beseda in zgled Jezusov. X. 483. — Za večnost smo vstvarjeni, VII. 2; — vsi gremo v večnost, Vil. 222; — za srečno večnost skrbimo, X. 4; — večnost v peklu, IV. 352. — Zgledi: Ferdinand, kralj skrbi za večnost, X. 6; — sv. Lidvina in grešnik, X. 6. Velikanoč v Jeruzalemu, kaj se je godilo takrat, ko je Jezus od mrtvih vstal. I. 172. — Velikonočno v e s el je: 1. Jezus je od mrtvih vstal, veseli se Kristus; 2. kristijan je dušno od mrtvih vstal — tega se Jezus veseli. V. 187. — Velika noč: 1. stavi kvas greha, 2. opresni kruh čistosti. IV. 200. — Splošno prenovljenje o veliki noči. (Glej: »Pre- novljenje«.) — Velikonočno jagnje Jezus: 1. je ne¬ dolžno, 2. potrpežljivo, 3. zaklano jagnje. IV. 196. — Ve¬ likonočnega obhajila važnost. (Glej: »Obhajilo«).) — Veliikonočni piruhi raznim stanovom: 1. zakonskim — mir in ljubezen, 2. mladeničem — zmernost, 3. dekletam — čistost, 4. otrokom — pokorščina, 5. revnim — potrpežljivost. IX. 213. Veliki teden, njegov pomen. V. 140. Vera.. Vera je pametna in potrebna: 1. že v natornih za¬ devah, ker brez vere ni vede, nobenega rokodelstva, 2. še bolj potrebna v čeznatornih zadevah. X. 461. — Krščanska vera je neprecenljiva sreča; a) kako je bilo na svetu pred prihodom Kristusovim : 1. malikovalstvo. 2. služba malikov, 3. življenje medsebojno, 4. zasebno življenje; b) kaj nam je Kristus prinesel: 1. rešenje od zmote, 2. od greha. VII. 16.— Ali je vsaka vera dobra in zveličalna? a) Samo ena vera je prava in zveličalna: 1. to priča pamet, 2. le ka¬ toliška vera je prava; b) nekateri dvomi in ugovori. VII. 248. — Lepota sv. vere; lepo je po veri: 1. živeti, 2. umreti. VII. 386. — Kaj je k razširjanju krščanske vere pripo¬ moglo? a) Vnanji nagibi: 1. čudeži Kristusovi in aposteljnov, 2. stanovitnost prvih kristijanov; b) notranji nagibi, nauki Kri¬ stusovi. II. 654. — Vera naša tolažba a) v življenji: 1. sv. Pavel, 2. sv. Andrej, 3. kristijani, zatorej ne žalujte a) uboga vdova, 3) sirote, trpini. S) skušane duše, s) spokor¬ niki, £)revni; b| nas dela mirneo smrtni uri: 1. nedolžni, 2. spo- 125 komi kristijan. I. 273. — Kako si ohranimo sv. vero: 1. moramo zanjo moliti, 2. poslušati besedo božjo, 3. po nji živeti, 4. očitno spoznavati, 5. dejanje vere obujati. VI. 10. — Kaj nam je storiti, da vero ohranimo? 1. Ogi¬ bati se brezvernih ljudi, 2. skrbeti za dober poduk v veri, 3. bogoslužno živeti. X. 62. — Sv. vera je nebeška svetilnica: 1. ako je prava, 2. živa. IX. 561. — Pravični iz vere ži vi: 1. zvesto se poprijema pomočkov za krščansko življenje, 2. božje in cerkvene zapovedi natanko spolnuje, 3. Boga ima povsod pred očmi, 4. vse reči tako sodi, kakor Bog o njih misli, 5. spominja se poslednjih reči. II. 24.— Mrtva vera nas bo tožila a) nespameti, ker nismo storili, kar smo ve¬ rovali: 1. da verujemo v Boga vsegamogočnega, 2. povsod pričujočega, 3. ki nas je od vekomaj ljubil, 4. da je pekel; b) nezvestobe, ker nismo spolnovali, kar smo obljubili, ter bo vpila k Bogu; 1. maščuj se nad krščenimi kristijani, 2. nad birmanci, 3. zavoljo njih spovedi, 4. božjih ropov, 5. nad za¬ konskimi, 6. maščuj sebe, Sina, sv. Duha. I. 255. — Pešanje in slabljenje vere v sedanjem času: 1. brezverci, 2. tisti, katerim Jezus ni Bog, 3. naša mrtva vera. X 38. —Verna molitev. V. 245. —- Z vero se bližamo Bogu, nehvaležnost kristi- janov, ki vero zametujejo, vera je iz poslušanja, X. 112; — verovali smo dolžni, kar uči sv. cerkev, V. 219; — vero je prinesel Jezus, VII. 545; — vera k zveličanju potrebna, VIII. 617; — po veri moramo živeti, V. 344; luč sv, vere, I. 202; VII. 51; — živa vera, II. 171; VIII. 606; VI. 555; VI. 610; — krščanska vera se uči v šoli, I. 518; — vera pot v nebesa, VI. 554; — vera v Jezusa, VI. 61; VI. 525; vera je pot k Jezusu, I. 10; — živa vera cvetica Jezusu, I. 209; — vera je kristijanu veselje in to¬ lažba, svet pa jo zametuje, IV. 235; - vera nas tolaži v grehih, v križih, v smrli, VIII. 281; — temelj sv. vere je nauk o sv. Trojici, Vlil. 309; — Marija Mati vseh vernih, VI. 433; — vera v Jezusa pri sv. obhajilu, X. 27; verno srce v besedi in dejanji, Vlil. 19; — vernim dušam bo Jezus v vsta¬ jenje, X. 570; — pomanjkanje vere zapre nebesa, V. 265; — vera peša, Vlil. 423; — sedanja verska nevednost in vnemarnost, IX. 490; IX. 594; brezverstvo razdira mir. Vt. 635. — Zgledi: Sužnjica Nina spreobrne lberce, X. 116. — Indijski knez ne veruje, da je led. X. 465. Veselje — ne svetno, temveč bogoljubne duše, je pravo, a) Svetno veselje: 1. ni vselej veselo, 2. grešno ve¬ selje ni pravo, 3. kmalo se oglasi strah, 4. nemirna vest se ne da vtolažiti; b) pravo veselje v srcu: 1. preganja skrbi, 2. ne boji se vojskovanja, 3. je stanovitno. I. 217. — Hre¬ penenje po veselicah a) je sovražnik krščanstva: 1. kri¬ stijan mora Kristusa posnemati, a) ki je bil ubog, g) je nosil križ, v) se je vsemu veselju odpovedal, 2. se mora vojskovali in pripravljen marternik postati; b) sovražnik vsake čednosti: 1. k čednosti je treba razsvitljenega duha, 2. ki premaga na¬ sprotja, 3. je stanoviten, 4. ima gorečo ljubezen do Boga; c) sovražnik blagostanja: 1. ker lahkoživec uboža, 2. daje slab zgled, 3. kliče jezo božjo. I. 510. — Konec veselja in žalovanja na svetu po priliki o Lazarju. III. 313. — Trojno veselje: 1. grešnikov, 2. pobožnikov, 3. zveličan- 126 cev. X. 181. — Veselje je minljivo, III. 136; III. 658; — ne daje prave sreče. IX. 3; — pravo veselje da dobro vest, VI. 68; — veselje je prinesla Marija, VIII. 412; — veselje sad svetega Duha, IX. 309; — solze veselja, VI. 426; —• v veselju je dobro premišljevati trpljenje Kristusovo, IX. 200. Zgledi: Grešno veselje, sv. Bernardin, VIL 125; — vesela družba utone, X. 183; — duhovno veselje, sv. Anton, X 184. Vest. Dobra vest a) je velik zaklad: 1. v življenji, 2. smrti; b) za¬ klad, katerega lahko vsak dobi: 1. pri sv. krstu, 2. v zakra¬ mentu sv. pokore. VI. 67. — N e m i r n a v e s t: 1. je priča, ki toži grešnika, ker vse vidi, 2. sodnik, ki se prevariti ne d h, 3. rabelj, ki trpinči. III. 293. — Huda vest: 1. je trinog naše duše, 2. ojster sodnik naših del. VI. 182. — Sv. Janez Krstnik in vest sta si podobna; 1. je dar božji, 2. oznanuje voljo božjo, 3. kako se mu godi. IX. 620. — Iz¬ praševanje vesti: 1. kaj in kako potrebno, 2. kako vest izpraševati, 3. kedaj. IX. 158. — Pomanjkljivo izpra¬ ševanje vesti, a) zakaj je taka pomanjkljivost, nevarna; b) v čem obstoji ta pomanjkljivost? I. Lenoba, 2. površnost, 3. slepljenje samega sebe, 4. nevednost. IV. 127. — Po vesti Bog oznanuje svojo voljo, II. 14; — vest kliče grešnika, II, 717; — mir vesti v življenji, smrti in večnosti, lil. 246 ; — mirna vest. IV. 63; — mir vesli dobimo v zakramentu sv. pokore, VI. 69; — mir vesti vzame smrtni greh, V. 432; — huda vest, 111.555; IV. 351; IV. 426; VI. 313; — grizenje vesti, IX. 639; — izpraševanje vesti pred spovedjo, I. 105; — zvečer, I. 662; VII. 338. — Zgledi: Sv. Medard in tat, II. 717; — izpraševanje vesti: sv. Izidor, IX. 161; — Seneka, IX. 164. Vice. Nauk, da so vice in kako pomagati dušam v vicah; a) da so vice: 1. vemo iz razodenja božjega, cerkev, pamet, 2. kazni so hude; b) mogoče je pomagati dušam in dolžni smo pomagati. II. 636. — Trpljenje v vicah v podobah; a) trpljenje pomeni: 1. golobje privezani — hrepenenje po nebesih, 2. Dinokrat —- same si ne morejo pomagati, 3. pla¬ vajoči v jezeru — Bog sam duše v vicah priprte drži, 4. Ma- nase — ječo, 5. goreča Sodoma — ogenj; b) kako pomagamo : 1. Makabejec Juda — molitev, 2. rudeča vrv — sveta maša. 1. 543. — Klic iz grobov in vic; a) grob kliče: 1. kako minljivo je vse posvetno, 2. po smrti pride sodba in večnost; b) duše v vicah: 1. trpijo za časne kazni, 2. za male grehe, 3. usmilite se nas. III. 630. — a) Kdo vpije na pomoč iz vic: 1. ljubljenci božji, 2. naši ljubi, 3. njih trpljenje, 4. ker si nič ne morejo pomagati; b) kako pomagajmo: 1. z molitvijo, 2. s sv. mašo, 3. z odpustki. VII. 481. — Duše v vicah po evangeljski podobi v ovčji kopeli. IX. 545. — V vicah gori! — Gasimo! 1. z molitvijo, 2. s sv. mašo, 3 z od¬ pustki, 4. z miloščino, 5. s postom. VIII. 531. — P res v. kri Je z usov a j e u b o g i m d u šam n a j v e čj a p o m o č. VI. 564. — Kaj tolaži duše v vicah: 1. da so v posvečujoči milosti božji, 2. da delajo pokoro vdano v voljo božjo, 3. družba njihova in angeljev. X. 502. — Marija mati milostlji¬ vega srca pomočnica duš v vicah: 1. ker je naša 127 mati, 2. mali milostljivega srca, 3. zlasti tistim, ki so jo častili, 4. kaj se iz tega učimo. V. 566. — P o m a g a j m o d u ša m v vicah: 1. ker nas prosijo pomoči, 2. ker smo dolžni jim pomagati. IX. 551. — Jezus, usmili se vernih duš v vicah; kako potrebno, pravično in koristno je moliti za duše v vicah. IX. 198. — Dolžni smo dušam v vicah po¬ magati: 1. zavoljo ljubezni, 2. zavoljo sebe, 3. zavoljo hva¬ ležnosti. X. 499. — Trpeča cerkev v vicah oznanuje pravičnost božjo. III. 624; otroci božji v vicah in njih muke. VIII. 272; — Manase kralj podoba duš v vicah. I. 547; — Marija jutranja zarija v vicah. I. 438; — dušam v vicah pomagajmo z dobrim namenom. I. 564; — za verne duše se daruje sv. maša. II. 366. — Zgledi: Zveličani Robald, sv. Malahija. II. 366. — bolnik pride v vice. VIII. 274; — sv. Ulrih škof Irpi v vicah. IX. 197; — Henrik Suzo in duša v vicah. IX. 548; — Marija reši iz vic. I. 439; duša v vicah zve, da bo rešena po novem mašniku. X. 505; — Sv. Per- petua in Dinokrat. I. 545. Sv. Vid, Modest, Krescencij (zgled; dar strahu božjega). V. 314. Vihar na morji (homilija); 1. vihar — preganjanje svete cerkve in težave kristijana, 2. vedenje učencev, 3. vedenje Jezusa Kristusa. III. 47. — Zakaj je Jezus spal med vihar¬ jem? 1. Da je pokazal svojo božjo moč, 2. da nas je učil v Boga zaupati, 3. da tisti, ki ima dobro vest, je zmiraj lahko miren. IV. 61. Vijolica ponižnosti za dekleta. VI. 611. — S v. V i n c e n c i j F e r. in de¬ klica (zgled). I. 446; VII. 439. — Sv. Vincencij m. (zgled: milosti sv. krsta). V. 41. — Sv. Vincencij Pavl. (zgled: previdnosti božje), V. 369; — sv. Vincencij in trdovratni grešnik, VII. 75; — sv. Vincencij in češčenje sv. podob, IX. 541; — sv. Vincencija lepa duša reši jetnika, IX. 604; — sv. Vincencij pogosti ubožce. VI. 644. Vinograd in hudobni kmetje (prilika). VI. 46. Vnebohod Kristusov. Okoliščine vnebohoda Kristuso¬ vega, čas, kraj, način. VI. 297. — Kako cerkev tolaži in pripravlja k ris ti jan e na vnebohod Gospodov? V. 237. — K a k o š n e občutke nam vzbuja ta praz¬ nik? 1. Veselje, ker je šel k Očetu, 2. žalost, ker nas za¬ pušča, 2. upanje, da ga bomo zopet videli. III. 364. Voda v liturgiji pred in po krstu Jezusovem v Jordanu. IV. 36. Vodnik v življenji nam je Jezus. III. 276. Vojakom zgled sv. Mariin. VI. 578. — Vojskovanje za nebesa. I. 224. — Zgled: Spanjski kralj Kikvito. Ul. 102. — Vojskujočim pomoč je sv. Duh. I. 292. Volja. Volja človekova dobra in slaba; naša dela so Bogu dopadljiva, ali zoperna kakor sami hočemo. IX. 40. — Voljo božjo s p o 1 n u j ra o; a) Bog razodeva svojo voljo : 1. po vesti, 2. po deseterih zapovedih, 3. po cerkvenih zapo¬ vedih, 4. s prižnice in v spovednici, 5. po notranjem navdi¬ hovanji; b) spolnujmo voljo božjo: l.brez odlašanja, 2. rado- voljno in veselo. II. 13. — Spolnovanje volje božje; v nebesa ne morejo priti: 1. kateri ne spolnujejo vseh zapo¬ redij, 2. kateri jih stanovitno ne spolnujejo. IX. 389. — V božjo voljo se moramo vdati, ker Bog je naš naj¬ boljši, najmodrejši Oče. (Zgledi: Jezus na križu, Tavler.) III. 40. — 128 Voljo božjo lahko spoznamo. III. 008. — Volji božji se podvrzimo. I. 55. — Voljo Bogu darujmo. III, 653; IV. 471. Volkovi in najemniki, a) volkovi so: 1. sovražniki svete cerkve, 2. zapeljivci, 3. ki ljudi od dobrega odvračujejo; b) najemniki so: 1. brezskrbni st.ariši in varuhi, 2. brezvestni gospodarji, 3. predstojniki, ki ne storijo svoje dolžnosti. IV. 223. V o 11 e r sovražnik sv. cerkve in njegov konec. IV. 339. Vrata ozka, skozi ozka vrata si bodo prizadevali iti, pa ne bodo mogli: 1. tisti, ki na svetu ne iščejo nebes, 2. ki si pre¬ pozno prizadevajo noter priti, 3. ki bi radi Bogu in svetu služili, 4 . ki si premalo prizadevajo. III. 133. Vratar, cerkvena služba. V. 584. V s e g a m o g o C n o s t božja: 1. kaj je, 2. kako se razodeva, 3. kaj nas uči? IV. 44. — (Glej: »Božja vsegamogočnosU )— Vsegamogočnost božjo oznanuje spomlad. Vsega ve d no st božja, kaj nas uči. IV. 11.— (Glej: »Božja vse- gavednost«.) Vstajenje. Vstajenje mesa tolažba v življenji: 1. pri smrti ljubih, 2. v trpljenji, 3. zato se učimo v šoli trpljenja. Vlil. 202. — Vstajenje od mrtvih. II. 217; VI 486; VI. 562; X. 179. — Vsta¬ jenje duhovno, kakošno mora biti: 1. moramo v resnici vstati, ne lažnjivo in nepopolno, 2. moramo znamenja Kristusovega vstajenja nad saboj imeli in živeti, kakor je Kristus po vstajenji živel. III. 267. — Jezus bo v vsta¬ jenje: 1. vernim dušam, 2. spokornim grešnikom, 3. Bogu vdanim nesrečnežem. X 570. — Jezus se veseli duhovnega vsta¬ jenja kristijanov. V. 189 Vživanje ne daje pravega veselja. I. 27. — Zabava: zevanje po zabavah v sedanjem času. X. 151. — Zadosto vanje po spovedi. 1. 108. Zadovoljnost, a) Kako se razodeva? 1. po hvaležnosti do Boga, 2. po pravičnem ravnanji z bližnjim, 3. po vestni rabi božjih darov; b) k zadovoljnosti nas spodbuja: 1. božja skrb za vse ljudi, 2 dolžnosti soseskinega življenja, 3. lastna sreča. VI. 568. Zadovoljnost. I. 375; I. 432; V. 356; VIII. 8; X. 304. — Zadovoljnost Je¬ zusovega Srca. IV. 323. — Zgledi: Srečni rokodelec, V. 402; — sv. Fran¬ čišek Ser. in brat Masej, VII. 327; — sv. Antonin in vdova. VIII. 8. Zahvala najlepša je greha se varovati; zato premislimo: 1. dobrote, katere smo že od Boga prejeli, 2. katero vedno prejemamo, 3. katere od njega pričakujemo. VII. 475. — Zahvala naša: 1. za zdravje, 2. za odpuščanje grehov. 3. za sv. obha¬ jilo. VIII. 431. — Zmiraj moramo Boga hvaliti s tem, da mu vsaki dan služimo: 1. jutranja molitev, 2. dobri namen, 3. molitev pri mizi, 4. angeljevo češCenje, 5. večerna molitev, 6. nedelje in prazniki. II. 644. — Zahvala za dobro le¬ tino. Kaj bomo Bogu povrnili za vse, kar nam je dal? 1. mo¬ ramo Bogu zanaprej še zvesteje služili, 2. še več in obilnejših dobrih del opravljati. X. 506. — Zahvala za dobrote božje. IV. 7. Zaklad. Zakladi duhovni v cerkvi. 11.594. Kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce; a) zemeljski zaklad: 1. poželenje mesa, 129 2. oči, 3. napuh življenja; b) nebeški zakladi: 1. posl, 2. mi¬ loščina, 3. molitev. VII. 287. Zakon. Zakoncem nauk: 1. zakon je nerazvezljiv, 2. tirja krščansko življenje. IX. 38. — Dolžnosti zakonskih: 1. kot mož in žena, 2. gospodar in gospodinja, 3. oče in mati (na¬ govor pri poroki) I. 262. — Zakonske dolžnosti. I. 263; — nauki . za¬ konskim. IV. 555; — zakon brez cerkve. X. 78; — zakonski naj darujejo Jezusu kadilo lepega zgleda. III. 20; — zakonskim piruhi: mir in ljubezen. IX. 214; krščanski zakon mora biti enoten, nerazvezljiv in svet. V. 599. Zgledi: Kraljice Artemizije ljubezen do moža. VII. 123; — zakonska v grobu združena. Vlil. 239. Zakrament. Zakramenti sploh: 1. njih pomen, 2. njih potreba. V. 375. — Sv. zakramente je Jezus ustanovil; radi in vredno jih prejemajmo. V. 229. — Sprejemajte večkrat svete zakramente; 1. vsi: mladi, stari, bolehni, 2. ne bojte se ljudi, 3. Jezus vas bo vesel. VII. 199. — Srce Jezusovo studenec zakra¬ mentov. Vlil. 141; — sv. zakramenti so potrebni za krščansko popolnost. Vlil. 220; — sv. zakramente je Jezus postavil. V. 233. Zaničevanje. Nikogar ne zaničujte: 1. ne svojih višjih, 2. ne revnih, 3. ne starih ljudi, 4. bolnih in nadložnih, 5. pobožnih ljudi. VII. 353. — Ne zaničujte nikogar: 1. ker vsak ima svoje slabosti, 2. ker je zaničevani pri Bogu znabiti boljši, kot tisti, ki ga zaničujejo, 3. zaničevalec utegne s časom hu- dobniši biti, kot zaničevani. X. 349. — Zaničevanje starišev. IX. 15. Zapeljevanje. Zapeljevanje nevarnost sv. čistosti. VII. 144, — Zapeljivec se pregreši: 1. zoper Boga; a) Očeta, b) Sina, c) sv. Duha, 2. zoper bližnjega, ker je njegov naj¬ večji sovražnik, 3. zoper predstojnike; «) stariše, g) duhovne in učenike, 4. zoper samega sebe. I. 342. — Zapeljivci so gobovi na duši. i. 205; — zapeljivci v nevero. Vlil. 371; — zapeljevanje je velik greh. Vlil. 149. — Zgledi; Sv. Albert in razbita podoba. VIT. 146; — po¬ potnik v Indiji. VII. 100; — zapeljivec se pokori. VII. 148; VIII. 149. Zapovedi. Zapovedi božje mora spolnovati, kdor hoče v nebesa priti. IX. 390. — Zapovedi božje spolnovati II. 544.; — zapovedi božje spolnovati je mogoče. III. 609; — po zapovedih Bog naznanja svojo voljo. II. 14. — Zapovedi spolnovati ni težko. III. 561. Zapravljivost. Zapravljivci' smo: 1. časa, 2. dobrot, 3. milost. VII. 342. Kakošna je zapravljivost. IV. 355; — zapravljivosti so varovati. V. 372; — zapravljivost greh poslov. VII. 43. — Zapravljivosti nasledki : 1. uboštvo, 2. tatvina. VIII. 381. Zapuščenost dušna (zgled — sv. Frančišek Sal.) 11. 148. Zarotovalec — eksorcist. V. 585 Zaspanost pri molitvi. II. 287. (Glej: »molitev«.) Zatajevanje samega sebe: 1. je potrebno nedolžnim, 2. spokor¬ nikom. II. 685. — Kaj se pravi zatajevati se in kako je potrebno. X. 67 ; — zatajevanje je križ. I. 571; — duh zatajevanja je potreben. VI. 89; — zatajevanje je pot k čednosti; kaj se pravi zatajevati. X. 156; — zatajevanje zavoljo Boga. VII. 25; VII. 432 ; — zatajevanje uči Jezus. VIII. 95 ; VIII. 450 ; zatajevanje sad božje besede. VIII. 55; — zatajevanje pomoček stanovit¬ nosti IX. 219; — ključ do čednosti. X. 156; potrebno za krščansko pe- polnost. VIII. 220; — zatajevanje pot v nebesa. X. 561. 9 130 Zaupanje. Ne zaupajmo predrzno v Boga: 1. ker človek se ne more zanašati na svojo voljo, 2. ne na božjo voljo. IV. 79. — Zaupanje v Boga je potrebno. V. 355; — zaupajmo v Boga v stiski. III. 52; — cvetice uče zaupljivost v Boga. I. 431. Zaveze pregrešne: 1. vzroki takih zavez: radovednost, nezmernost, gizdost, peCanje z drugim spolom, 2. zaveze so nevarne, 3. pre¬ grešne. IX. 897. — (Glej tudi: »Znanje.«) Zavidanje zavoljo milosti božje: 1. bistvo zavidanja, 2. izvira iz spridenega srca in lenobe, 3. nasledki, zavidnež škoduje: a) sam sebi, p) bližnjemu •f) greši zoper Boga. VIII 284. Zdravje. Zdravje je ; 1. velika dobrota, 2. mnogi je premalo či¬ slajo. V. 403. — Zdravje in bolezen: 1. na telesu, 2. na duši. IV. 399. — Nauk zdravim. VIII. 411. — Zdravje utrjuje pomanjkanje. X. 305. Zdržnost sad sv. Duha. IX. 321. Zgleda dva zveličanska: 1. samskim sv. Jakob, 2. zakonskim sv. Ana. VIII. 399. — Lepe zglede bližnjemu dajajmo, VII. 428; — lepi zgled mladine, VIII. 25 ; po zgledih svetnikov bo grešnik sojen. VII. 530, Zmernost sad sv. Duha, IX. 320; — zmernosti v pijači učimo se od Jezusa. X. 546. Znanje. Znanje grešno: 1. je nesreča za roditelje, 2. za Jezusa, '3. za-le. IX. 44. — Grešno znanje nevarno za či¬ stost. VII. 110. — Znanje sovražnik devištva, V. 610. — Zgledi: Deklina, ki je imela znanje, umori svojo gospodinjo. VI. 614. — TonSika ima znanje s tolovajem. VII. 113. Zveličar. Zveličar naš je Bog: a) Zveličar je pravi Bog; b) zveličani bodo 1. tisti, ki ga poslušajo, 2. za njim hodijo, 3. ga molijo, IX. 624. — Zveličarjeve dobrote nas spodbujajo k ljubezni: 1. če pomislimo, kdo je nebeški Samarijan, 2. koga je ozdravil, 3. iz kolike nesreče nas je otel, 4. koliko je moral prestati, 5. čudež ljubezni v presv. rešnjem Telesu. 1. 403. — Zveličarjev dvojni ključ odpira a) peklenska vrata: 1. tistim, ki v Jezusa ne verujejo, 2. ki Jezusa ne lju¬ bijo; b) nebeška vrata: 1. tistim, ki ime Gospodovo spozna¬ vajo, 3. ki voljo njegovo spolnujejo. VIII. 616. Zveličanje. Zveličanih štiri vrste: 1. ponižni se v nebesa splazijo, 2. dobrotljivi jih kupijo, 3. pogumni jih pribore, 4. nekatere Bog primora. VI. 269. — V vsakem stanu se more zveličati ali pogubiti, če dolžnosti svojega stanu spol- nuje ali pa ne. V. 650. — Zveličani v nebesih se med seboj spoznajo in poznajo. V. 561 . — Sovražniki zveličanja: 1. mi sami, 2. svet, 3. satan. VIII. 540. — Škodljivci na drevesu zveličanja: 1. črv — strasti, 2. gosence — zapeljivci, 3. mraz — mlačnost, 4. vi¬ harji — skušnjave, 5. starost — nestanovitnost, IV. 366. — Malomarni v ozir zveličanja a) ne morejo zadosto¬ vati svojemu poklicu: I. kdo je malomaren, 2. tak ne more delati za nebesa, 3. ne trpeti, 4. ne vojskovati se; b) kazen malomarnosti: 1. njegova dela nimajo blagoslova, 2. težko pre¬ naša težave, 3. ne dobiva milost, 4. Bog ga zavrže. I. 222. — 131 Za zveličanje bližnjega skrbeti a) nam je vsem mogoče: 1. z opominovanjem, 2. z zgledom, 3. z molitvijo; b) dolžni smo, ker to zahteva ljubezen, katero smo : 1. dolžni Bogu, 2. bližnjemu, 3. samim sebi Vlil. 540. — Skrb za zveličanje, je edino potrebna, II. 472; •— znamenje zveličanja je češčenje Marije De¬ vice. I. 464; — zveličani bodo: 1. ki ime Gospodovo spoznavajo, 2. voljo božjo spolnujejo. VIII. 619. Zvestoba. Zvestoba božja. III 665. (Glej: »Božja resničnost in zve¬ stoba«.) — Zvestoba poslov dolžnost, VIL 40; — zvestoba sad sv. Duha, IX. 319; — zvestoba v obljubah je dolžnost naša. III. 667. Zvijače pregrešne in dopuščene; a) pregrešna zvijača: l.je zoperna Bogu, 2. poštenim ljudem; b) dopuščena zvijača je, v kateri ni laži. V.561. — Pobožne zvijače: 1.kdor rad moli, 2. se rad posli, 3. miloščino daje. IX. 403. —Zgledi: Abraham, VI.584 ; Atanazij, sv. Tomaž Kant. VI. 585. Žalost pa veselje dobrih in hudobnih; 1. kar je svetu v veselje, to je pravemu kristijanu v žalost, 2. kar je svetu v žalost, napravlja pravičnemu veselje. IV. 238. — Žalost bogaboječega se spremeni v veselje; veselje greš¬ nika v žalost. VI. 254. — Žalost na svetu bo minula, nebeškega veselja ne bo konca. Vlil. 245. — Konec ve¬ selja in žalovanja na svetu po priliki o Lazarju. III. 313. — Sveta žalost pripelje do resničnega veselja: 1. žalost, ker smo ločeni od Boga, 2. žalost nad grehi. X. 203. — V žalosti je tolažilna molit ev Oče naš. VI. 227. — Solze žalovanja, VI. 425; — Jezus uči pravo žalost nad grehi, VITI. 78; — žalostni pojdite k Mariji, VIII. 186; — v žalosti je zavetje Srce Jezusovo, VII. 305; — v žalosti premišljevati trpljenje Kri¬ stusovo, IX. 201; — v žalosti moliti rožni venec, VII. 440 — žalostne to¬ lažiti, VII. 404. — Zgledi: Podoba žalostne Matere božje, Vlil. 186; — sv. Frančišek Sal. X, 416 Žeblji Jezusa Kristusa, zgodovina in kaj učijo. Vlil. 112. Zelje in hrepene nje po vžitku se razodeva: 1. na lišpu, 2. na zevanju po zabavah, 3. v zadoščevanji poželenja. X. 149. — Želimo, kar je Kristus želel: 1. Boga častiti in mu služiti; 2 da bi vsi ljudje zveličam bili, X. 532; — želja za Jezusa življenje dati I. 620. Zena. Podoba krščanske žene, sedem lastnostij: 1. zakonska ljubezen, 2. zvestoba, 3. postrežnost, 4. materna skrb : a) otroke učiti, (1) svariti, v) strahovati, o) zanje moliti, 5. zastopnost, 6. krotkost, 7. pobožnost. II. 74. — Močna žena spolnuje svoje dolž¬ nosti, III. 114; — zapeljiva ženska spodtika na poti v večnost, III. 509. Žeuitnina nebeška fHomilija o priliki.) III. 603. — Ženitnina v Kani, nauki: 1. Jezus je prišel na ženitnino, a) ker Bog do¬ voljuje pošteno veselje, 3) da je zakonskemu stanu častskazal; 2. vina je zmanjkalo, sedaj manjka ženitninam duhovnega vina milost,i božje, 8. Marija je za svate prosila, še rajše nam bo v dušnih potrebah pomagala, 4. Jezus je vodo v vino spre¬ menil, podoba čudeža pri zadnji večerji. VI. 34. — Ženitnina kraljeva (prilka). VI. 598. 132 Žetev nas uči: 1. kdor ne seje, ne žanje, 2. kdor slabo seje, slabo žanje, 3. vsejati se mora dobro seme, 4. o pravem času. III. 638. Žganje (špirit) škodljivo za telo in dušo, II. 302. — (Glej: »Pijača«.) Življenje naše podobno vožnji na železnici. V. 671. — Življenje podobno popotovanju Jezusovemu v Jeruzalem, a) čas življenja : 1. je kratek, 2. dragocen, 3. ne¬ gotov ; b) pot življenja : 1. pelje iz raznih stanov, 2. je težavna, 3. nevarna, 4. družba na poti. VI 20. — Čolnič podoba življenja, a) Nebeški čolnič so tisti, ki imajo pri sebi Jezusa in sicer: 1. vero v Jezusa. 2. ljubezen do Jezusa; a) peklenski čolnič so listi, ki nimajo Jezusa pri sebi: 1. vere v Jezusa, 2. ljubezni do Jezusa. VI. 60. — Življenje popotovanje v ne¬ beško kraljestvo (homilija): I. »Vstani*, 2. »vzemi dete in nje¬ govo mater«, 3. »pojdi na izraelsko zemljo«. VII. 8. — Živ¬ ljenje popotovanje, a) popotniki smo, b) kam potujemo? 1. v hišo nesrečne, 2. ali srečne večnosti. VIII. 10. — Vsi gremo: 1. v starost, 2. v grob, 3. v večnost. VII. 217. — Vodila krščanskega življenja (po papeževi encikliki): 1. duh za¬ tajevanja, 2. duh molitve. VI. 88. — Tri stopinje krščan¬ skega življenja; božja beseda: 1. prinaša trideseteren sad pri novospreobrnjenih spokornikih, 2. šestdeseteren sad pri tistih, ki se varujejo malih grehov, 3. stoteren sad pri tistih, ki delajo vse iz čiste ljubezni do Boga. VIII. 49. — Blago¬ slovljena sveča podoba krščanskega življenja: 1. sveče se vlivajo iz voska marljivih čebel, uče pridnosti te¬ lesne in dušne; 2. vosek je plemenito blago, spominjajo naše plemenitosti; 3. sveče svetijo, naj sveti naša luč pred ljudmi. III. 69. — Neversko življenje : 1. je pogubljivo, 2. zato bodimo hvaležni za sveto vero. VIII. 186. — Trnje v človeškem življenji: 1. je nasledek prekletstva božjega, 2. Jezus je od¬ vzel prekletstvo, 3. življenje je polno trnja, 4. Jezus mu je odvzel grenkobo. X. 86. — Življenje podobno cvetici, I. 426; — po¬ dobno goreči sveči, V. 62; — življenje je vojskovanje (prilika Jezusova), VII 85; — življenje je kratko, X. 497; — dolgo življenje bi bilo škod¬ ljivo, VII. 3; — življenje mine, človek ne mine, IV. 243; — čas življenja je kratek, dragocen, negotov, VI 21; — življenje je božji dar, II. 45; — življenje osrečuje beseda božja, I. 75; — življenje po veri, 'V. 13; VI. 50; — hudobno življenje vzrok nevere, X. 65; — nečisto življenje vzrok ne¬ vere, II. 235; — življenje za Jezusa dati, I. 620; X. 568; — podoba živ¬ ljenja (prilika Barlaamova), II. 606; — življenje nevernikov pred Kristusom, VII. 18; — Kristus nam je prinesel večno življenje, X. 563. Opomba : Razprti tisk kaže vsebino popolnega govora; kurzivni pa naznanja osnovo; z debelejšimi črkami so označene imenitniše in obšir- niše tvarine; z malimi pa so tiskani porabni oddelki in zgledi. 'M