SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stev. (n°) 16
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 9 de mayo - 9. maja 2013
HVALA!
Še vedno brez odločitve
FRANCI ZNIDAR.
Poročilo predsednika na 66. rednem letnem občnem zboru društva Zedinjena Slovenija, v nedeljo 28. aprila 2013.
S tem občnim zborom zaključujemo še eno obdobje delovanja naše krovne organizacije.
Ob podajanju poročil vseh referentov, smo se seznanili z delom ki je družilo in bogatilo našo slovensko skupnost v Argentini, kjer je razvidno, da je ta še vedno zvesta narodnim in verskim idealom.
Pregled in obračun te dobe kaže, da še vedno sprejemamo z odgovornostjo izzive in naloge ki so nam naložene. Zahvalim se odbornikom, ki ste v lepem in razpoložljivem duhu prihajali na seje, razpravljali in vestno sprejemali in izvrševali naloge.
Prav lepa hvala g. tajniku Tonetu Mizeritu, g. Tončki Vesel in gdč. Marti Petelin za opravljeno delo v društveni pisarni. Poleg rednega posla, se v njej pojavlja vedno kaj novega tako, da je potrebno prilagajati se zahtevam. V pisarno se obračajo tukajšnje stranke, drugi iz Slovenije in tretji iz raznih koncev sveta, za najrazličnejše zadeve. Skušate jih dobro postreči in pravilno napotiti. Hvala za vašo potrpežljivost.
Zedinjena Slovenija povezuje delo celotne skupnosti preko Medorganzacijskega sveta. Bil je sklican šestkrat, in predstavniki Domov in organizaciji smo se spoštljivo pomenili o letnem programu in drugih zadevah, ki zahtevajo skupen nastop in odgovor. Pri tem svetu, smo v mesecu septembru predlagali za novo dobo oba dosedanja argentinska predstavnika, ki nas zastopata pri Svetu vlade RS za Slovence po svetu; to sta g. Tone Mizerit in dr. Andrej Fink.
Dobro smo povezani s slovenskim veleposlaništvom v naši prestolnici. G. Mencin je vabljen in rad obišče naše prireditve. Obveščeni smo pravočasno o konzularnih novostih in drugih zadevah, ki nas lahko zanimajo. Redno smo vabljeni na dogodke ki se prirejajo na veleposlaništvu.
Smo v dobrih odnosih s Svetovnim slovenskim kongresom, pri katerem smo v preteklem letu sodelovali in se osebno udeležili občnega zbora v Ljubljani. Prav tako smo povezani z Rafaelovo družbo, operativne stike pa kanalizi-ramo preko Izseljenskega društva Slovenija v svetu.
Zahvaljujemo se Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo, ki nam olajšuje kritje stroškov tednika Svobodna Slovenija, in pripomore k izvedbi vrste kulturnih, šolskih in drugih projektov, ter vzdrževanju pisarne, najemnine prostorov in plačilu honorarjev uradnikom.
Tednik Svobodna Slovenija že izhaja v svojem 65. letu. Zahvalim se časnikarju g. Tonetu Mizeritu, ki nosi največjo težo pri uredništvu in izdajanju tednika. Delo je veliko in stroški so ogromni. Vedno težje nam je izdajati tednik po zmerni ceni. Draginja in davki se večajo medtem ko je naročnikov vedno manj.
Zahvala naj zajame vse, ki redno ali občasno pripomorejo s svojimi članki, oglaševalcem, vestnim raznašalcem in zvestim naročnikom. Zahvalim se tudi tiskarni Vilko, ki po svojih močeh skuša zmanjšati stroške pri tiskanju tednika in ostalih tiskovin.
Hvaležni smo predsedniku in odboru Slovenske Pristave, za pomoč pri izvršitvi in uspehu 57. Slovenskega dne. Prav tako se zahvalim vsem ki so tokrat sodelovali predvsem pri odrskemu nastopu.
V tem letu smo izgubili dva člana in pomembni osebi našega društva: g. Božidar Fink, ki je bil predsednik Ze-dinjene Slovenije v pomembnih in odločujočih letih naše skupnosti. On je tudi vodil in izpeljal nam še danes tako uspešen in potreben Medorganizacijski svet. Odšel je tudi Tine Debeljak, ki je nosil skrb, da je v težkih časih rešil tednik Svobodna Slovenija, dokler ga ni sprejela nase Zedinjena Slovenija. Skupnost ju ohranja v lepem in hvaležnem spominu.
Zahvala naj bo izrečena tudi vsem, ki ste na katerikoli način sodelovali in spremljali naše dejavnost skozi preteklo leto.
Vse člane in prijatelje pa prosim, da nas spremljate v enakem duhu kot do sedaj, saj vemo, da je Zedinjena Slovenija temelj naše organizirane skupnosti v Argentini.
Hvala lepa za zaupanje.
Kljub temu, da v Sloveniji položaj ni rožnat, težave pritiskajo in čas beži, se v nekaterih ključnih problemih tudi znotraj vladne koalicije ne morejo zediniti. Predsednica vlade Alenka Bratušek sicer gleda za razvoj z optimizmom. Po vrhu vladnih strank pretekli ponedeljek je ocenila, da je koalicija enotna glede reformnih ukrepov, ki jih bo vlada obravnavala ta četrtek.
Potrdila je, da ukrepi predvidevajo dvig DDV (IVA, po argentinsko) in krizni davek. Bratuškova je povedala, da bo razprava o ukrepih to sredo potekala na Ekonomsko-socialnem svetu. Za isti dan (ko se naš list tiska, op. ur.) je predviden tudi sestanek z opozicijo. Reformni paket pa bo vlada v Bruselj poslala najkasneje v petek. Bratuškova na podrobnejša vprašanja o ukrepih ni odgovarjala, saj bodo dokončno znani v četrtek po seji vlade. Tako bodo možni »majhni popravki« po seji Ekonomsko-social-nega sveta. A v koaliciji so enotni, da je »smer prava«, je dejala premierka in zatrdila, da bodo pripravili tudi
ukrepe tudi na odhodkovni strani.
Glede protikriznih ukrepov se je že pred začetkom vrha koalicije izjavil prvak SD Lukšič. Napovedal je racionalizacijo javnega sektorja in dvig davkov. Slovenija je zadnjih osem let zniževala davke, zdaj je čas za spremembe v tej politiki, je dejal Lukšič v izjavi novinarjem. V SD podpirajo dvig DDV-ja, menijo pa tudi, da bi lahko za vsaj pet osnovnih živil DDV znižali ali ga celo ne bi imeli več.
Bilo je predvideno tudi, da naj bi ta torek Državni svet razpravljal o zlatem fiskalnem pravilu. Za kaj gre pri tem? Vsi soglašajo, da država ne sme zapraviti več kot pa nabere. To naj bi zapovedali posebej. Razlika je v načinu. Opozicija (in tudi kdo v vladi sami?) zahteva, naj se to zapiše v ustavo. Vladne stranke na splošno menijo, da je dovolj s posebnim zakonom.
O tem naj bi odločal Državni zbor na zasedanju pretekli torek 7. maja. Seja se je začela, a se tudi takoj prekinila. Poslanke in poslanci so namreč sprejeli predlog vodje po-
slanske skupine Pozitivne Slovenije Janija Möderndorferja. Ta je predlagal, da se izredna seja prekine in da se pridobi mnenje vlade o postopku vnosa fiskalnega pravila v ustavo ter da poleg tega vlada pripravi še vse potrebne elemente izvedbenega zakona, da bodo poslanci imeli bolj jasno sliko, o čem se pogovarjajo.
»Prekinitev seje je sporočilo, da se bojimo prevzeti tako zahteven cilj, kot je uravnoteženje javnih financ v razmeroma kratkem času,« je izjavil Andrej Vizjak iz Janševe SDS.
Matej Tonin (NSi) je sicer že pred začetkom seje dejal, da so v vladni koaliciji z zahtevo po dodatnih pojasnilih o obravnavani temi našli dober poslovniški trik za preložitev seje. Predsednik SLS Franc Bogovič pa je poudaril, da je sprejem fiskalnega pravila za Slovenijo nujen. »SLS je prepričana, da moramo dati jasno znamenje sebi in tudi mednarodni javnosti, da smo sposobni poštenega gospodarjenja v državi, kar pomeni, da porabimo toliko, kolikor ustvarimo,« je še povedal. Bodo sposobni?
Ohranjajmo spomin
Hiter pogled v slovenske medije teh dni je pokazal, da tretji maj ni bil vreden vsaj bežne omembe, niti v »desničarskih« občilih. In vendar je datum, katerega spomin je dolga leta nosila naša skupnost, važen mejnik na poti slovenske državnosti.
V težkih časih ob koncu druge svetovne vojne in revolucije je bilo tudi nekaj trenutkov, ki so posvetili v temo in bodo ostali svetla luč na poti našega naroda do samostojne države. Mislimo namreč na pomemben politični moment, ko je slovenski narod po svojih izvoljenih predstavnikih (ne po samozvanih revolucionarjih) na seji na ljubljanskem Taboru dne 3. maja 1945 sprejel zgodovinsko izjavo o proglasitvi slovenske narodne države kot sestavnega dela federativno urejene Jugoslavije, ter o ustanovitvi slovenske narodne vojske. Temu parlamentu je predsedoval France Kremžar, predsednik narodnega odbora pa je bil dr. Jože Basaj.
Proglas je pomenil korak naprej iz v Jugoslaviji formalno utopljene Slovenije in formalno potrditev slovenske narodne in državne samozavesti. To ravno pot je prekinil komunistični režim, ki je vzpostavil breznarodno miselnost in centralistično partijsko diktaturo. A navkljub pobojem, zapiranjem, zamolčevanju in zatiranju, se je popek, ki je pognal z majniško deklaracijo 1918, nadaljeval s tretjemajsko izjavo leta 1945 in bil nato skoraj zamorjen, po propadu komunizma razcvetel v rožo slovenske državnosti.
Potrebno je, da se tega mejnika naše narodne zgodovine vredno spominjamo, zlasti še, ker ga v Sloveniji ne omenjajo, še manj pa pravilno cenijo. Ohranimo s ponosom spomin na može, ki so v kritičnih in usodnih trenutkih izrekli v besedi in dejanju težnjo vsega naroda po slovenski samobitnosti. Zavedajmo se, da je tretji maj eden važnih mejnikov na poti do lastne države.
Sveti Janez Bosko v Sloveniji
Od 1. maja se nahajajo v Sloveniji relikvije zavetnika mladine in ustanovitelja salezijancev, svetega Janeza Boska. Ostale bodo do 17. Maja. Medtem jih obiskujejo vse slovenske škofije.
»Sveti Janez Bosko je bil zelo ljudski svetnik in je prvi svetnik, katerega fotografije so ohranjene. Zelo rad je šel med ljudi, med mlade, če bi prenesel vožnjo po morju, bi šel tudi v misijone. Če bi še živel, bi obiskoval duhovne sinove in hčere ter vse mlade, za katere skrbijo salezijanci,« je dejal inšpektor salezijancev na Slovenskem Janez Potočnik in razložil, da relikvije potujejo po svetu kot del priprave na 200-letnico njegovega rojstva, ki bo leta 2015.
Potovati so začele leta 2009. Do leta 2014 bodo obiskale ves svet - 130 držav, kjer delujejo salezijanci. Začetek poti je bil v Latinski in Severni Ameriki, nato so obiskale Oceanijo, Azijo, Avstralijo, zdaj so v Evropi. Zelo zanimivi so odzivi na dosedanje obiske.
Relikvije bodo obiskale vse slovenske škofije, predvsem župnije oz. skupnosti, kjer delujejo salezijanci ali
zani z zgodovino salezijanske skupnosti pri nas (ljubljanska stolnica, Brezje, Kurešček, minoriti na Ptuju). V vsaki škofij se bo enega od glavnih srečanj udeležil škof ordi-narij; poleg tega bo na Brezje prišel salezijanski nadškof Stanislav Hočevar, na Kodeljevo v Ljubljani pa apostolski nuncij dr. Juliusz Janusz.
Za mlade bodo srečanje s svetim Janezom Boskom v vseh škofijah, za otroke pa bo 11. maja na Rakovniku v Ljubljani čarno jezero. 3. maja zvečer je bil na Igu začetek peš romanja na Kurešček z relikvijami svetega Janeza Boska. Za študente je bilo tega 8. maja 2013 posebno srečanje na Tromostovju v Ljubljani.
Sestra Marta Zadravec, ki pripada skupnosti Hčere Marije Pomočnice, je povedala, kaj so to relikvije, zakaj jih častimo in kako ter kaj pomenijo za naše življenje. Med drugim je dejala: »Ob njih se lažje duhovno zbližamo z občestvom svetnikov in preko tega z Bogom, ki je vse vir svetosti.«
Obisk relikvij svetega Janeza Boska bo neke vrste prenova za salezijansko družino in vse, ki delajo z mladimi.
Hčere Marije Pomočnice ter še druge kraje, ki so pove- Ob tem bo mogoče prejeti tudi popolni odpustek.
KNJIGE - JOŽE LENARČIČ
»Confidencias en el parafso«
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
HLADNIKOV DOM
Občni zbor Društva Slovenska vas
ZEDINJENA SLOVENIJA
66. občni zbor
Včeraj in danes sem skoraj neprestano bral »Confidencias«, zdajle ob 10 p.m. pa končal. In priznam, da sem pričakoval drugačen zaključek: »un final feliz« - srečen konec. Ker se je vse tako pletlo proti koncu, kar napeto pletlo, kot da bo pravica premagalo zlo. Pa ga ni!
Zmagala je »partija«. Čudim se, da si Jože vsaj v fikciji ni dovolil polnega zadoščenja. Morda ga hrani za prihodnjo zgodbo. Privošči nam komaj male zmage - Podobnik in Ines -; ne vemo kaj bo z objavo v »Zavezi« (compromi-so).
Naš Romeo (Andrej) je skoraj že zasnubil Julijo; za las je manjkalo. A v tem je Lenarčič silno zadržan. Ja, škoda. Podobnik bi si zaslužil popravo krivic. Lert bi moral v zapor. Kral bi moral izgubiti privilegije. Sicer sta res oba že načeta v svojem statusu; v lastni družini pod vprašajem (Cuestionados).
Prehitro se je Andrej odločil za vrnitev. Kar nenadoma to zvemo, malo osupli, saj mora napočiti veliki konec »el gran final«. Končna zmaga resnice nad lažjo. In ta resnica vidno razglašena!
Res je pa tudi vse tako napeljano, kot da zgodbe še ni konec. »Pero, nos dejo con las ganas«. »Confidencias« je nadaljevanje »Spominčic«. Nekaj likov iz le-teh že poznamo (pokojnega strica Ivana in še nekaj drugih).
Zdaj so protagonisti zgodbe njihovi sinovi/hčerke. Andrej dobro predstavlja zelo zavednega argentinskega Slovenca: (v mislih imam, seveda, avtorja).
Neprestano ga vidim nasmejanega kot na sliki na ovitku. Vsakokrat ko v tekstu berem »se sonrio« (nasmejal se je). Ko spregovori kot »porteno« je tudi čisto pristen, celo v rabi »voseo«.
Lenarčičeva zgodba je zgodba mnogih izmed nas. Osebno sem se z lahkoto poistovetil z dogajanjem. Mnogi smo razklani med dvema svetovoma; mladi rod seveda že manj. Malo čudno zveni ta »štorija« v kastiljščini. Treba se bilo prilagoditi precej lastnih imen in mnogo drugih reči, na primer prevesti kozolec, ko jih vendar v Španiji ni, npr. »Horreo« je zapisal Jože. Podobna si nista, a skupno jima je sušenje. Ob mnogih izrazih sem pomislil na avtorja ko-
lumne: »Jezik me srbi« (Janez Dular). On bi znal svetovati.
V imenu berljivosti bi svetoval avtorju naj bralcem prizanese s tako minucioznim opisovanjem, vsake najmanjše mimike, geste, premikov, nepomembnih izrazov nastopajočih. Lado Lenček je zelo upošteval berljivost pri ocenjevanju literarnih del.
Bralec si želi tesnega vodenja ob deblu zgodbe, ne preveč načičkanih opisov o padcu režima.
Saj je berljiv - Jože, a če bi bil malo manj gostobeseden in bolj »austero« , strogo varčen v izrazu, bi tekst samo pridobil.
Zgradba romana je v redu; zapleti proti koncu res zagrabijo bralca. Škoda da razplet ne konča v »zmagoslavju«.
Kot smo si ga predstavljali naivneži: konec je tiranije. Narod je spoznal zgodovinsko prevaro, ter se vrnil k tradicionalnim simbolom vrednot in idealov. Slovenski narod je slovesno pretrgal z grozotno dobo revolucionarnih eksperimentov in jih obsodil.
Ta zapis ni nobena kritika, to so le prvi izstopajoči vtisi. Avtorju iskreno čestitam za te »Zaupne pripovedi«, ki tako zvesto predstavijo utrip in napev naše argentinske diaspore ob soočenju s tranzicijsko Slovenijo.
v. r.
TONE MIZERIT
m	• •	lil»	• v •	»t	••	••
Lucija Mlinarič je vitezinja poezije
V finalu pesniškega turnirja v Mariboru je strokovno žirijo najbolj prepričala Lucija Mlinarič s pesmijo Miza za dva, pri oknu, ki je s tem postala 13. vitezinja poezije.
Občinstvo je največ glasov namenilo pesmi Nekoč Štefana Titana, so sporočili iz Založbe Pivec. Simbolno je turnir odprl lanski vitez poezije Tomaž Šalamun z zmagovalno pesmijo leta 2012 Budistični piščanec. Nato
se je zvrstilo 12 finalistov, ki so se najprej predstavili nato pa pred občinstvom interpretirali svoje pesmi.
Osrednja literarna gostja turnirja je bila Bina Štampe Žmavc, ki je navdušila s svojo iskrenostjo, iskrivostjo in neposrednostjo. Posebno nagrado - broško zlate vrtnice - je letos za svoj doprinos k pesniškemu turnirju prejela direktorica Založbe Pivec Milena Pivec, ki že od leta 2006 organizacijsko in finančno stoji za prireditvijo.
Vrhunec večera je bila seveda podelitev obeh nagrad. Občinstvo je največ glasov namenilo pesmi Nekoč Štefana Titana. Vitezinja Pesniškega turnirja 2013 po izboru strokovne žirije v sestavi Borut Gombač, Irena Novak Popov in Zoran Pevec pa je postala mlada pesnica Lucija Mlinarič s pesmijo Miza za dva, pri oknu.
Kovano vrtnico kot simbol pesniškega viteštva ji je predal lanski vitez Tomaž Šalamun, prejela pa je tudi knjižno nagrado in denarno nagrado v višini 700 evrov. Zmagovalka bo Slovenijo zastopala tudi na Evropskem pesniškem turnirju 2013 novembra v Mariboru.
Pesniški turnir je izbor najboljše neobjavljene pesmi v slovenskem jeziku v tekočem letu. Gre za tekmovanje, ki v organizaciji Založbe Pivec od leta 2001 poteka v Mariboru v času Slovenskih dnevov knjige. Pobudnica projekta je Zora A. Jurič, ki je idejo o pesniškem viteškem turnirju povzela po romanu Marpurgi Zlate Vokač. Temeljno vodilo turnirja je popularizacija poezije in promocija tako uveljavljenih kot še ne uveljavljenih pesnikov.
Berlinski zvonovi v Piranu
Za številne Pirančane je bila nedelja, 21. aprila prav poseben dan, saj jih je obiskala delegacija iz Berlina, ki je poskrbela za darilo mestu in tamkajšnjemu beneškemu zvoniku cerkve svetega Jurija nad Piranom.
V prihodnje bosta tam donela blagoslovljena bronasta zvonova, vredna približno 35 tisoč evrov, ki sta darilo berlinske katoliške skupnosti sveti Konrad iz Berlina. Ob posredovanju slovenskega župnika v Berlinu Izidorja Pe-čovnika Dorija je zamisel, ki se je rodila pred tremi leti, zdaj končno zaživela.
Cerkev svetega Konrada v Schönebergu v Berlinu, ki goduje prav 21. aprila, bo odslej tesno povezana s Piranom, kamor sta odpotovala skupaj 1.400 kilogramov težka zvonova cerkve, ki je svoja vrata odprla pred 55 leti. »Ta zvonova - Kristusovega in Marijinega - so sedaj prepeljali v Slovenijo, saj ju naš zvonik ne more več držati. Konradov zvon pa bomo še obdržali, zgradili bomo majhno ogrodje in potem bomo v prihodnosti z njim še lahko zvonili,« pravi Dieter Worzalla, ki se še spomni, kako je bilo, ko so zvonovi v Berlinu prvič zadoneli.
Zdaj so bili že 25 let nemi, ob obisku berlinske župnijske delegacije, ki jo je župnik Izidor Pečovnik Dori odpe-
ljal tudi v Piran, pa se je Thomasu Papenfussu porodila nenavadna zamisel: »Predstavljal sem si, da stojim pred cerkvijo svetega Jurija, nad jadranskim morjem, nad mestom Piran in da še nekoliko višje zvonijo naši zvonovi. In zdelo se mi je, da to mora biti prav!« Nekatere vernike v Berlinu je odločitev presenetila, še posebej, ko so zbrali
tudi sredstva za spust zvonov in je pred 14 dnevi prišel čas slovesa, pripoveduje Papenfuss.
Pot iz Pirana do Berlina pa
je, kot pravi Izidor Pečovnik, prav posebna. »Če gremo za zvezdo severnico, pridemo natančno na mesto, kjer je ta cerkev, tako, da imamo res poseben zračni most.«
Napetost vztrajno narašča. Položaj je podoben dirki, kjer vsak od tekmecev stori vse, da bi prehitel nasprotnika. Pa tudi, da bi prehitel čas, ki neizprosno teče in približuje trenutek, ko se bo odločila usoda.
Nič novega na fronti. Vlada vodi boj na skoraj neštetih frontah. Mnogo izmed teh je sama povzročila in ji sedaj grenijo vsakdanjost. Seveda so druge, kjer je ofenziva uspešna. Tak je primer sodne reforme. Zadnje odtenke ravno potrjujejo v parlamentu. Ena izmed teh je povečanje sveta magistrature, ki predvideva, da bodo državljani sami volili del svetnikov. Proti temu ukrepu se je pretekle dni dvakrat izrekla referentka Organizacije Združenih narodov za sodne zadeve, Brazil -ka Gabrijela Knaul. Čemu nasprotuje? Dejstvu, da se bodo svetniki volili na listah političnih strank, kar postavlja pod vprašaj njihovo neodvisnost. V argentinskem primeru pa je to še bolj sporno: da lahko neka stranka predstavi kandidata za člana sveta magistrature, mora biti priznana kar v osemnajstih volilnih okrožjih (provincah). Edina, ki izpolnjuje ta pogoj, je vladna stranka FPV. V osemnajstih (od skupno 24) okrožjih je veljavno vpisana tudi radikalna stranka. A ker namerava na volitvah nastopiti v povezavi z drugimi strankami, jo to onesposablja za predstavitev kandidatov za svetnike. Vlada je dobro vedela kaj predlaga, ko je pripravila besedilo zakona. Seveda bo proti temu zakonu vložena tožba o protiustavnosti. Odvisno od hitrosti sodnega postopka, se lahko stvar zaplete in na avgustovskih primarnih volitvah, ko naj bi potekala tudi volitev svetnikov, do tega ne bo prišlo. Ni treba še posebej poudarjati, da je vlada ostro, skoraj surovo reagirala na izjave referentke Knaul, čeprav je ta opozorila, da zakonsko besedilo nasprotuje mednarodnim paktom, ki jih je podpisala Argentina.
Problemi se kopičijo. Bomba obtožb korupcije se je razpočila in drobci letijo na vse strani. A to zaenkrat ne prizadene delovanja vlade. V katerikoli drugi državi, kot na primer v Braziliji, bi odletela že vsaj polovica ministrov. Najbolj zaskrbljujoče je, da je državni tožilec Marijuan (raziskuje obtožbe, ki zadevajo pokojnega predsednika in sedanju predsednico) prejel grozilno pismo in grozilna sporočila. Si bo upal nadaljevati po tej poti, ko je jasno, da je vsa mafija na pohodu? Drugo pereče vprašanje je sivi (črni, »blue«) dolar, ki
se je prejšnji teden dotaknil desetih pesov. Čeprav vlada skuša omalovaževati to vprašanje (»trg vzporednega dolarja je obroben in minimalen«), se zadeva zapleta. Devizni sklad pada in povzroča nove omejitve dostopa in tudi uvoza vsakovrstnih izdelkov. Zaradi devizne razlike je odpovedalo delovanje brazilsko rudarsko velepodjetje Vale; odhod pa je napovedalo tudi kitajsko podjetje. Brazilski industrialci so ogorčeni na omejitve, ki jih postavlja Moreno in sestanek predsednic Cristi-ne in Dilme se je zaključil neuspešno. Celo režimski ekonomisti po tihem zahtevajo, naj vlada vendar že nekaj stori z dolarjem. Ni treba razlagati, da cene rastejo kljub zamrznjenju; prodaja upada, enako tudi industrijska proizvodnja. Stavka avtobusov na dolge proge pa je razgalila nesposobnost vlade, da bi mirno omejila dosedanjo ogromno podporo transportu. Ni več podpore, vlada ne pusti povišanja cen, podjetja niso v stanju, da bi plačevala šoferjem, najmanj še s 23% povišico, ki jo je vlada enostransko določila. Sindikat je pogoje sprejel, a podjetja trdijo, da je stanje nevzdržno.
Opozicija se prebuja. Nekaj se je začelo premikati. Seveda, volitve se bližajo in časa primanjkuje. Prejšnji teden so se v Cordobi zbrali najvidnejši predstavniki upornega peronizma: guverner De la Sota, poslanec De Nar-vaez, ekonomist Lavagna, sindikalist Moyano, poslanka Claudia Rucci ... Ni zanemarljiva družba. Vsak ima svojo težo in skupaj lahko vladi povzročijo hud glavobol. A kaj, ko so se že naslednji dan skregali z Macrijevim PRO. Vendar ni izključeno, da bi tudi stranka vodje prestolnice pristopila k tej družbi. Bilo bi pozitivno. Na drugem koncu se radikali povezujejo s Socialisti in drugimi levimi formacijami. Seveda je vedno nekaj obrobnih skupin, ki raje nastopajo samostojno. Vendar vidni so orisi treh velikih struj: vlada, uporni peronizem in zmerna levica. Vprašanje je Sergio Massa. Bralci naj pazljivo sledijo temu imenu. Mož je bivši notranji minister, župan občine Tigre in danes ena najbolj priljubljenih oseb v provinci. Ankete trdijo, da bi gotovo zmagal na čelu liste poslanskih kandidatov. Se bo pridružil peronistični opoziciji? Se bo dogovoril s Sciolijem? Bo klonil vabilom (pritisku) gospe predsednice? On molči in premišljuje. Od izida njegovih računov je mnogo odvisno v prihodnosti politike.
17. marca se je v Hladniko-vem domu vršil 60. redni občni zbor. Letos se odbor ne prenavlja, tako da se je vse osredotočilo na poročila o lanskem de-
šljeni bolnik, ponovili pa so jo v Carapachayu, Slovenski hiši in San Justu.
Martin je stopil korak naprej, ko sta s takrat še nevesto (sedaj
lovanju krajevne ustanove, ki je v letu 2012 slovesno praznovala svojo šestdesetletnico.
Ob desetletnici, pred že davnim pol stoletjem, je kronist v Svobodni Sloveniji navdušeno opravljal čudovito bilanco, ko je Slovenska vas iz praznega zemljišča postala življenjski prostor za stotino mladih družin, z društvenim domom, cerkvijo, mladinskimi in verskimi organizacijami, slovenskim tečajem, pevskim zborom, gledališko družino in še več, kar je omogočalo pestro in živahno delovanje skupnosti, pri katerem je kultura imela prednostno mesto. Posebno je bila v tistem času vas bogata na gledaliških nastopih, ki so jih številni režiserji izmenoma postavljali na oder.
ženo) Magdaleno Jerman ustva-
se že izkušenim prištevajo mladi in tudi že starejši novi navdušenci. Gledalci so tudi nujen sestavni del. Hvala Bogu so bile vse predstave, katerim moramo dodati uspešna gostovanja skupin iz drugih domov, relativno dobro obiskovane. Nastopi otrok iz slovenske šole ob požrtvovalnem delu učiteljic in mladine na njihovih mladinskih dnevih, pa lahko smatramo kot zagotovilo v prihodnosti.
Društveno življenje je predvsem odvisno od trdnosti glavnih njegovih stebrov. Slovenska šola, organizirana mladina, zveza žena, skupina upokojencev, pa seveda tudi športno in družabno delovanje povezujejo skupnost in ji dajejo smisel. Ovir in težav ne manjka in jih moramo pričakovati, preskočili jih pa bomo z
rila popolnoma izviren muzikal Utrip, metaforično oblikovan
Iz letošnjih odborniških poročil je bilo razvidno, da je društvo želelo jubilej proslaviti z obnovljenim kulturnim navdušenjem. Kot v zlatih časih, se je ponovno zbrala skupina režiserjev, med katerimi so najbolj vidni Mirjam Goljevšček, Ciril Jan, Marko Pal-lotta in Martin Sušnik. Med njimi je nastalo pravo pozitivno tekmovanje, ki vsakemu pripomore, da se sam presega.
Mirjam, kulturna referentka Zveze žena, je 24. marca postavila Ionescujevo Plešasto pevko, 4. avgusta Puhkovo kresno noč, za glavno praznovanje obletnice 18. novembra pa je pripravila akademijo in slovensko veselico.
Ciril je za 3. junija oblikoval domobransko proslavo, 8. septembra pa je v njegovi režiji prišla na oder ljudska igra Antona Medveda Stari in mladi, s poznejšimi ponovitvami v Carapachayu in na Slovenski Pristavi.
Marko je že prejšnje leto re-žiral Molierjevo komedijo Nami-
kot povest za otroke vseh starosti, katerega krstno predstavo sta
zavestjo, da nas skupnost dopolnjuje in nam je potrebna, ter z voljo, da jo krepko obdržimo pri življenju.
Pravilno in uspešno vodena blagajna in vestno delovanje gospodarja in gradbenega odseka so omogočali, da je vse potekalo brez večjih materialnih težav.
Predsednik in z njim ves zbor se je vsem sodelavcem toplo zahvalil.
Še bolj kot ta civilna področja je za vaško skupnost odločilnega pomena versko življenje. Župnijo okrog naše cerkve Marije Kraljice vodijo lazaristi, povezani v slovensko provinco. V letu 2012 se je delovanje za slovensko občestvo močno razgibalo s ponovnim prihodom Janeza Cerarja CM, ki pa se je na žalost kmalu vrnil v Slovenijo.
izvedla 26. maja. Pravi užitek za sluh in vid, z bogato sporočilnostjo, ki se še in še razodeva ob ponovnem poslušanju ali branju.
Samo z režiserji pa še ni predstav. Ob njih se je zbrala zanimiva skupina igralcev, kjer
Naš župnik Jože Bokalič navdušeno sedaj skrbi za vso faro, kar pa je hudo breme in nujno potrebuje želeno a ne zagotovljeno pomoč. Bog daj, močno prosimo za to, da bi jo kmalu dobil.
F.S.
Ustanovili so ga prvi povojni begunci takoj pa prihodu v Argentino, 25. januarja 1948, pod imenom Društvo Slovencev. Precej let je bilo edino naše društvo, nato pa, ob nastajanju krajevnih Domov in drugih organizacij, postalo krovno društvo organizirane slovenske skupnosti v Argentini. Po tolikih letih še vedno odločilno posega v razvoj in delo rojakov na tem koncu sveta.
V nedeljo, 28. aprila, je imela svoj 66. redni letni občni zbor Ze-dinjena Slovenija. Dan se je začel s sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj. Za vse žive in pokojne člane jo je daroval salezijanec g. Dane Vrečar. V cerkvenem nagovoru, (objavljen na uvodnem mestu v prejšnji številki), je še posebej omenjal vlogo in važnost krovne organizacije.
Občni zbor sam se je začel v drugem sklicu ob 11. uri v prostorih Slovenske hiše. Predsednik Franci Žnidar je pozdravila navzoče in ugotovila, da je zbor po društvenih pravilih v drugem sklicu sklepčen.
Po začetni molitvi je sledila izvolitev dveh overovateljev zapisnika. Predlagana sta bila člana gdč. Angelca Klanšek in Metka Mizerit, ki sta bila soglasno potrjena; enako za preštevalca glasov Vinko Rode in Franci Markež.
Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil potrjen brez pripomb. Nato je podal poročilo tajnik Tone Mizerit in bla-gajničarka gospa Tonči Vesel. Svoja poročila so zaporedoma prebrali še odborniki-vodje posameznih referatov: Kulturna referentka ga. Alenka Jenko Godec; voditeljica šolskega referata Alenka Prijatelj; za srednješolski tečaj ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, ki je prebrala tudi poročilo bariloškega
srednješolskega tečaja, ki ga je poslal dr. Stane Žužek; in za tiskovni referat, lic. Franci Markež. Končno je svoje poročilo podal še predsednik Franci Žnidar (Objavljamo ga na uvodnem mestu).
Po nekaterih vprašanjih in pojasnilih, ki so jih stavili prisotni, je v imenu nadzornega odbora dr. Katica Cukjati odobrila delo odbora in potrdila, da je bilo vse v skladu s pravili in zakonodajo, ter predlagal, da člani potrdijo razrešnico za opravljeno v pretekli dobi, kar so prisotni s ploskanjem storili.
Sledile so volitve. Predlagana je bila samo lista odbora, ki so jo prisotni soglasno potrdili. Predsednik bo še v naslednji dvoletni dobi Franci Žnidar. Podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc; tajnik Tone Mizerit, blagajničarka Tonči Vesel. Vodje referatov so: kulturni, Alenka Jenko Godec; šolski Alenka Prijatelj, zgodovinski, arh. Jure Vombergar, tiskovni, prof. Metka Mizerit. Odbor sestavljajo še: Te-rezka Prijatelj Žnidar, Ajeks Šuc, Edvard Kenda, Andrej Žnidar in Marta Petelin. Nadzorni odbor: dr. Katica Cukjati, dr. Štefan Godec in cont. Miha Bokalič; častno razsodišče pa dr. Andrej Fink, Vinko Rode in Andrejka Dolinar Hrovat. Dušni pastir je dr. Jure Rode.
Ob določanju članarine za tekoče leto je zbor sklenil, da naj bo družinska $ 240.- letno, samska 170.-, ob tem pa plačajo upokojenci le polovično članarino.
Pri slučajnostih se je razvila debata o pravilniku in članstvu, ter o perečih vprašanjih društva in skupnosti. Ko je bila debata izčrpana je predsednik Žnidar, z zahvalo prisotnim članom in z molitvijo, ki jo je vodil dr. Jure Rode, zaključil že 66. redni občni zbor.
-e. -t.
SLOVENCI V ZAMEJSTVU
Pismo italijanskemu predsedniku
Dr. Drago Štoka in Rudi Pav-šič, predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, sta na novega italijanskega predsednika vlade Enrica Letto naslovila pismo s čestitkami in željo po čimprejšnjem srečanju.
V njem med drugim izražata prepričanje, da bo njegova vlada kos temu kritičnemu obdobju za italijansko politiko in za celotno njeno prebivalstvo.
Nadalje na kratko predstavljata obe organizaciji, priznani po deželnem zakonu 26/2007, ki sta po 23. členu referenčni organizaciji za slovensko jezikovno manjšino.
»Slovenska manjšina je zaščitena tudi po 6. členu italijanske ustave, 3. členu avtonomnega statuta Dežele Furlanije Julijske krajine in po mednarodnih sporazumih, zlasti po Londonskem memorandumu (1954) in po Osimu (1975), poleg raznih evropskih in mednarodnih pogodb« navajata Pavšič in Štoka.
»Želiva vam dobro in dolgo delo v korist vseh italijanskih državljanov« nadalje pišeta, »spomnila pa bi vas rada tudi na še
neizpolnjena vprašanja v zvezi s slovensko manjšino, ki smo vam jih že prikazala februarja 2007, ko ste nas sprejel v Rimu kot podsekretar pri predsedstvu vlade. Tedaj sva spoznala vaše poglobljeno poznavanje vprašanj v zvezi z našo manjšino, ki pa so še vedno v pričakovanju pozitivne rešitve v obojestransko korist. Ne gre le za finančne zadeve (letos pozitivno rešene!), pač pa za celotno problematiko, ki je še odprta. Pri tem misliva na šole s slovenskim učnim jezikom, slovenskem tisku, s posebnim ozirom na Primorski dnevnik, tednika Novi glas in Novi Matajur, dvotednik Dom, ter na druga komunikacijska sredstva v slovenskem jeziku, ki jih je gospodarska kriza hudo prizadela.
»Vso to problematiko bi Vam želela posredovati na čimprejšnjem srečanju, tudi zato, da Vam lahko osebno izneseva najboljše želje in da Vam pobliže predstaviva podrobnosti in najina gledanja ter predloge za rešitev. Pozivava vas tudi za nadaljevanje delovanja omizja za slovensko manjšino v Italiji, ki ga odlično vodi prof. Sa-verio Ruperto, da se lahko skupaj soočimo s še odprtimi vprašanji manjšine.«
SLOVENSKI UPOKOJENCI
Romanje in izlet v Salto
Lepo število rojakov se nas je odzvalo za to potovanje. 18. aprila smo že ob 8. zjutraj zasedli svoje sedeže na udobnem avtobusu in prispeli naslednje jutro v glavno mesto provincije. Tisti dan smo si ogledali znamenitosti mesta, ki slovi po kolonialnem slogu, prelepo neoba-ročno katedralo z znamenitim pozlačenim oltarjem. Ta bazilika je bila porušena ob potresu v začetku 19. stoletja; rešili so Križanega in Marijin kip in del
čiš Mariji svoje težave in svojo zahvalo. Malo pred 12. uro se začne skupna molitev rožnega venca. Vsi molimo pobožno in pri miru, tudi otroci. Služabniki res pomagajo držati red, ti prinesejo vodo, če si žejen, pobirajo najmanjšo smet, tako da je prostor vedno čist in imaš občutek da si v veliki naravni katedrali. Skupno molitev spremlja tudi ga. Livija, ki se ji je Marija prikazala prvič leta 1990. Cerkev še ni potrdila resničnosti teh
oltarja. 15. septembra imajo svoj praznik in se zbere več tisoče ljudi ki pridejo počastit Jezusa in Marijo.
V soboto 20. aprila smo se napotili na hrib »Cerro de las apariciones«. Kdor pride prvič na ta kraj, ga takoj preseneti dobra organizacija in red ki vladata tukaj. Na vrh greš lahko peš ali s avtobusi, ki stalno vozijo do vrha; za tiste, ki imajo posebne težave, pa vozijo tudi kombi. Sicer je pa res ogromno število mladine ali »služabnikov«, ki te usmerja. Takoj te prevzame tišina kljub velikemu številu romarjev. Baje nas je bilo od 8 do 10.000. Po zvočnikih se slišijo cerkvene pesmi in brez vsakega prerivanja poiščeš svoje mesto.
To je kraj molitve, zbranosti in tišine. Vsaka oseba lahko obesi svoj rožni venec na katerokoli drevo, kot znak, da izro-
prikazovanj, zato je navzočih bolj malo duhovnikov. Po skupni molitvi gospa Livija položi svoje roke na vsakega izmed navzočih. Služabniki romarje postavijo v vrste, da gospa lahko opravi mimohod in to seveda traja dve uri ali več. Je pa tudi zelo dosti ljudi, ki jih ta dotik vrže na tla in zato hodijo služabniki z gospo Livijo in takoj primejo takšno osebo in jo lepo položijo na tla kjer mogoče ostane tudi več kot pol ure, da se zbudi. Na tem kraju ni prav nobenega kioska da bi lahko kaj kupil in tudi ne sprejemajo prav nič darov, vse je zastonj, vožnja na vrh in če si žejen dobiš vodo. Po petih urah ali še več smo bili zopet v avtobusu in se vrnili v mesto.
V nedeljo je bil na programu slikovit izlet v Quebrada de Hu-mahuaca. Ker smo se povzdignili do 3000 m višine so nam že
v Jujuyu dali liste koke, da smo jih žvečili po stari indijanski navadi, kot zdravilno sredstvo proti višinski bolezni. Lepota in barvitost te doline je svetovno znana, male vasice ob poti ohranjajo posebno originalno arhitekturo za nas zelo skromno; in ko nam pravijo koliko ljudi živi v tistih golih hribih, skoraj ne moremo verjeti, da je to mogoče. Ti ljudje pridejo enkrat na mesec v vas, ko prinesejo svoje pridelke in kupijo kar pač potrebujejo.
Podjetje, ki je organiziralo naše potovanje, pa ima navado, da izletniki prinesejo obleke ali šolske potrebščine, da jih podarijo za kakšno šolo, saj je res velika revščina v teh suhih hribih.
V ponedeljek nas je pot vodila proti jugozahodu preko zelenih Valles Cal -chaquies in v rdečo Quebra-da del Rio de las Conchas.
Občudovali smo naravne umetnine, ki sta jih skozi stoletja izklesala veter in voda, da so nastale čudovite dvorane in labirinti. Res, argentinski sever je vreden ogleda. Prispeli smo v Cafayate, središče obsežnih vinogradov in najbolj znanih vinskih tvrdk. Naslednji dan smo začeli dolgo vožnjo nazaj v Buenos Aires preko Tafi del Valle, kjer smo morali preživeti popoldan, ker so po deževnem poletju popravljali cesto, ki je bila tisti dan zaprta. Vendar, ker nas je vedno spremljala dobra volja, veselje in smeh, to ni bilo prav nič naporno, razen seveda da smo se vrnili domov v sredo šele v nočnih urah.
Hvala ge. Pavli Kovač Škra-ba, da nam nudi priložnost za takšna lepa potovanja, kjer spoznavamo lepote Argentine v prijetni slovenski družbi.
a. p.
Vijoličaste preproge žafranov na Veliki planini
G. JOŽE RAZMIŠLJA
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Nedelja
Je še vedno Gospodov dan. Res je, da so vsi dnevi Njegovi, a nedelja še prav posebej. Bog sam si je ta dan pridržal za sebe. Sedmi dan je posvetil počitku potem, ko je šest dni uporabil za stvarjenje vesolja. Hotel je, da mu to prizna vse človeštvo.
To je nedelja. Njegov in naš dan. Bog ga sicer ni potreboval, ker je že tako vse Njegovo. Mislil pa je na nas in nam zapovedal: posvečuj Gospodov dan. Po Njegovem zgledu je to dan telesnega počitka in duhovne prenove za nov prihodnji teden. Obojega smo vsi potrebni. Teden z vsemi dobrimi in ne toliko dobrimi stvarmi, nas utrudi in duhovno izprazni. Zato ne zapostavljajmo tega, kar nam sam Bog daje na razpolago za naše potrebe.
Z Bogom moramo biti in se moramo stalno povezovati. Nedelja naj nas v tem še poglobi. Iščimo čas in imejmo ga za to poglobitev. Posvetimo ji več časa in pa nedeljsko sveto mašo. Ta naj bo gotovo naša prva skrb. Ne zamenjajmo jo z nobeno drugo stvarjo in ne iščimo za to izgovora. Čeprav nima-
mo veliko dobrih zgledov, jih mi dajajmo drugim.
V tem bodimo točni in zgledni. Potrebujemo kruha božje besede in evharističnega kruha. Ne za-mujajmo teh pridobitev in jih ne podcenjujmo, saj je Jezus za to dal življenje in utrpel smrt na križu. Njegove besede: Kdor bo jedel ta Kruh, bo imel večno življenje, veljajo še danes in za nas. Ko si vsak večer ali vsaj pred spovedjo izpra-šujemo vest, se vprašajmo tudi o tem, če smo bili točni pri nedeljski sveti maši.
Potem, ko smo Bogu dali, kar je božjega in smo preskrbeli za hrano našega duhovnega življenja, je prav, da damo tudi cesarju, kar je njegovega. To je skrb za naše telo in za našega bližnjega.
Tudi počitek je potreben. Nadomestiti je treba tiste energije, ki so bile porabljene med tednom. Tudi to je po božji volji. Je posnemanje samega Boga, ki je sedmi dan počival. Kakšno uro si lahko tudi to privoščimo. In dobra knjiga naj ne ostane samo na polici. V poštev pridejo tudi prijatelji in bolniki. Obiski teh so njim v dobro in nam v korist. Teh priložnosti nam ne manjka. In zvečer bomo mogli biti veseli, kakor Bog, ki je gledal stvarstvo in je videl, da je bilo vse dobro.
Carreras zopet v Ljubljani
Ljubljana je bogatejša za nov festival Glasbeni polet poletja, ki bo potekal v pokritem poletnem avditoriju Gospodarskega razstavišča. 23. maja ga bo odprl Jose Carreras.
Carreras je za ljubljanski koncert svojim oboževalcem napisal osebno sporočilo. Za slavnega španskega tenorja je Ljubljana prav posebno mesto: »Povedati Vam moram, da enostavno obožujem tukajšnje občinstvo, že na prejšnjih koncertih sem začutil posebno vez. V veliko čast mi je, da lahko ponovno nastopim za Vas!« Prepričan je, da bodo obiskovalci uživali v programu, ki ga je pripravil posebej za ta koncert, gre pa za »mešanico opere, operete in strastne glasbe, kjer bo do izraza prišel mediteranski temperament«.
Na odru pa se bo na festivalu do konca avgusta zvrstilo še veliko drugih imen: Oliver Dragojevic, Željko Joksi-movic, prvič bo Slovenijo obiskal Vlado Georgijev. Znameniti festival Guča se bo za en dan preselil v Ljubljano, saj bo na odru nastopil orkester stotih najboljših trubačev. Kubansko razpoloženje bo pričarala skupina iz Havane Sierra Maestre, iz Avstralije pa bo prišla skupina ACCA/DaCCA (cover band AC/DC).
V okviru festivala bosta tudi operni spektakel Carmina Burrana in plesna predstava Kozaki. Obeta se še večer narodno-zabavne glasbe Petkova pumpa.
Kot nalašč za prvomajske praznike se je pogorje Velike planine v tistih dneh odelo v vijoličasto pregrinjalo na tisoče žafranov.
Zaljubljenci v Veliko planino vsako leto skrbno pazijo, kdaj bodo zacveteli žafrani, saj je njihovo cvetenje kratkotrajno. Cvetijo teden, deset dni, potem pa odstopijo prostor drugim spomladanskim rožam. Najemnik Domžalskega doma na Mali planini Lojze Ovijač pravi, da zadnje čase na Planino prihaja vse več obiskovalcev, ki pridejo prav zaradi cvetočih žafranov.
Žafrani so se najprej pojavili na nižjih planinah, Kisovcu in Marjaninih njivah, postopno pa so se razcvetali tudi na višje ležečih livadah. Prav prve dni v maju jih je največ na Mali in Gojški planini, sorazmerno veliko pa jih lahko najdemo tudi že na Veliki planini, le da je včasih treba vedeti, kje iskati. Na Planini je tudi
veliko drugega pomladnega cvetja, še zlasti črnega teloha, v gozdu na nižjih legah pa je veliko tudi velikih zvončkov ali kronic.
Ljubitelji Velike planine pravijo, da je zdaj mogoče manj žafranov, da jih je bilo včasih več in da so bile v prejšnjih letih gostejše tudi zaplate belih žafranov, drugi pa pravijo, da je količina cvetov odvisna tudi od vremenskih razmer in da letošnje verjetno za žafrane niso bile najboljše. Upamo, da imajo prav in da bo v prihodnjih letih spet še več žafranovih cvetov.
Tisti, ki prvič zagledajo poljane žafranov na planini, pravijo, da bi to lahko izkoristili v turistične namene tako, kot to počno na Planini pod Golico, in da bi Velika planina lahko postala znana po svojih žafranih prav tako kot Golica po narcisah. Vendar je cvetenje žafranov krajše kot pri narcisah, treba pa je tudi reči, da
je žafranov veliko tudi drugod, vseeno pa jih nikjer ni toliko kot na Planini.
Tisti, ki imajo Planino v srcu, pa pravijo, da naj ostane kar tako, kot je, in naj žafrane prihajajo na Planino občudovat le tisti, ki jim to nekaj pomeni in ki imajo radi cvetje in naravo.
OBISK PREDSTOJNIKA
Na obisk h kapucinom v Sloveniji je prispel njihov vrhovni predstojnik Mauro Jöhri.
Slednji se bo na obisku mudil do tega četrtka, v tem času pa namerava obiskati vsa kapucinska bratstva v Sloveniji ter Frančiškov svetni red in Frančiškovo mladino. Kapucinski red je podobno kot red minoritov in frančiškanov izšel iz prvotno enotnega reda manjših bratov Frančiška Asiškega, svetnika Katoliške cerkve, ki je živel v 12. in 13. stoletju. V 16. stoletju je kapucinski red ustanovil pridigar pater Matej, ki se je odločil, da bo živel še bolj asketsko življenje, kot so ga živeli ostali, ki so posnemali življenje Frančiška Asiškega. Za red so značilne rjave kute z dolgo kapuco, gojijo pa kontemplacijo in pridigarsko dejavnost. Kapucini v Sloveniji živijo v osmih bratstvih.
STARAMO SE
V Sloveniji je bilo v začetku januarja leta 2011 dobra dva milijona prebivalcev, od tega jih je bila šestina starih 65 ali več let, približno sedmina pa mlajših od 15 let.
Povprečna starost moških je znašala 40 let, ženske pa so bile povprečno 3,3 leta starejše, še kažejo zadnji podatki iz registrskega popisa za leto 2011, in sicer po stanju na dan 1. 1. 2011, zbranih v novi publikaciji Ljudje, družine stanovanja, ki jo je pripravil in izdal Statistični urad RS. Podatki med drugim tudi kažejo, da je največ samskih in nikoli poročenih med prebivalci v starosti do 36 let, med ženskami je bila več kot polovica poročenih v starosti od 36 do 71 let, med moškimi pa jih je bila absolutna večina poročenih v starosti od 40 do 91 let. Vsak 25. prebivalec Slovenije je bil tuji državljan. Med tujimi državljani v Sloveniji so največjo skupino v začetku januarja 2011 predstavljali državljani držav bivše Jugoslavije, in sicer kar 87,7 odstotka.
DOVOLJ SAMO DESET?
Na ministrstvu za kulturo v popravku osnutka predloga novele zakona o verski svobodi predlagajo, da bi bilo za registracijo verske skupnosti dovolj deset in ne dvajset njenih pripadnikov. V zakonu o verski svobodi, sprejetem leta 2007, je bilo kot pogoj za registracijo verskih skupnosti navedenih 100 polnoletnih pripadnikov skupnosti, prav tako pa je morala verska skupnost v državi delovati najmanj zadnjih deset let. Ustavno sodišče je leta 2010 odločilo, da takšni pogoji zožujejo človekovo pravico do svobodnega delovanja verskih skupnosti, zato je te zakonske določbe razveljavilo. Razveljavitev je začela učinkovati leto pozneje. Od takrat se je pojavilo več pobud in predlogov, kako to področje urediti.
PO SVETU
KEMIČNO OROŽJE
V	konfliktu v Siriji so uporniki proti režimu Bašarja al Asada uporabili smrtonosni plin sarin, je dejala članica komisije Združenih narodov Carla del Ponte. Poudarila je, da preiskava o tem sicer še ni končana. Zahodne države v zadnjem času vse pogosteje izražajo zaskrbljenost, da se v konfliktu med al Asadovim režimom in uporniki uporablja kemično orožje. Strani uporabe tovrstnega orožja obtožujeta druga drugo. ZDA in Velika Britanija so nedavno dejale, da obstaja vse več dokazov, da so sarin uporabljale vladne sile.
CIPER
Ciper je izpolnil vse pogoje za izplačilo prve tranše 10 milijard evrov vrednega mednarodnega posojila. Evrska država je glede na dokument dosegla tudi dogovor z Moskvo, po katerem bo za preostanek posojila Rusije plačevala nižje obresti, za odplačilo pa je dobila tudi dodatni dve leti časa.
PORTUGAL
Portugalska bo zmanjšala število zaposlenih v javnem sektorju za 30 tisoč ter dvignila upokojitveno starost za leto dni na 66 let. Javni uslužbenci bodo morali poleg tega po novem delati 40 in ne več le 35 ur tedensko. Portugalski premier Pedro Passos Coelho je dejal, da bo država s temi in nekaterimi drugimi varčevalnimi ukrepi v okviru »srednjeročnega programa« vlade, ki naj bi začeli veljati prihodnje leto, v treh letih prihranila skoraj 5 milijard evrov.
TRGOVINSKI SPORAZUM
V	Evropski uniji in ZDA napenjajo vse moči, da bi strani z začetkom poletja zagnali pogajanja o sprostitvi medsebojne trgovine. Tako v Bruslju kot v Washingtonu hkrati poudarjajo, da bi to spodbudilo gospodarsko rast in ustvarilo več deset tisoč delovnih mest. A na stari celini je slišati opozorila, da bi lahko bila ogrožena evropska
STOLETNICA SLOVENSKE STENOGRAFIJE
Slovenci smo kulturen narod. To pa nismo postali kar čez noč, sami od sebe, brez dela in brez žrtev. Da smo postali to, kar smo sedaj, da smo se kot majhen narod lahko uvrstili med najbolj kulturne narode na svetu, se moramo zahvaliti velikim slovenskim rodoljubnim ter požrtvovalnim in nesebičnim narodnim delavcem, laikom in duhovnikom, ki so prevzemali najnovejše izsledke pri velikih narodih, se z njimi seznanjali in jih potem širili med slovenskim ljudstvom.
Da je temu tako, vidimo pri stenografiji. Tudi v njej smo bili med južnimi Sloveni prvi prav Slovenci, ki smo sprejeli Gabelsbergov stenografski sistem in ga prilagodili slovenskemu jeziku. Morda bi kdo mislil, da stenografija ni potrebna. Pa je v veliki zmoti. Ko še ni bilo današnjih najmodernejših izumov za ohranjanje govorjene človeške besede, je bila stenografija edini način za ohranjanje govorov po raznih zbornicah. ...
OSMI SLOVENSKI DAN V ARGENTINI
Slovenci v Argentini so imeli v nedeljo, 21. aprila na slovenski Pristavi v Moronu osmi slovenski dan.
Dopoldanski del slovenskega dne je vseboval sv. mašo za vse Slovence v Argentini. Imel jo je g. direktor Anton Orehar. V cerkvenem govoru je poudarjal važnost slovenskih dni z verskega, narodnega ter socialnega stališča.
Popoldanski spored je začela izvajati folklorna skupina, ki jo vodi Janez Bitenc, in v kateri nastopajo naslednji pari: gdč. Anka Savelli-Miha Gaser, ga. Stana Ahčin-Jure Ahčin, gdč. Alenka Savelli-Janez Mežnar in gdč. Irena Šonc-Miha Bitenc. Odplesali so plesa Podegajka in Dopaše. Plesalce je s harmoniko spremljal Niko Terčič.
Predsednik društva Zedinjena Slovenija prof. Lojze Horvat je govor začel z geslom 8. slovenskega dne »narodno oblačilo - slovenstva potrdilo«. Naglašal je med drugim, da je narodno oblačilo tudi tista vez, ki nas druži z domovino, nas spominja naših običajev in praznikov. Slov. narodna noša je dalje manifestacija naše pripadnosti slovenstvu.
SLOVENCI V ARGENTINI
Družinska sreča. V družini arhitekta Marijana Eiletza in njegove žene ge. Pavči roj. Maček se je rodila hčerka. Na ime Adrijana Marija jo je krstil g. p. Silvin Eiletz DJ, za botra sta pa bila Jakob in ga. Marija Maček. Družino Toneta Oblaka in njegove žene ge. Helene roj. Kušar v San Justu je rudi razveselila hčerka Mirjam. V družini Marijana Hribarja in ge. Ljudmile roj. Smole so pa dobili sina. Srečnim staršem naše čestitke.
DR. TINE DEBELJAK 60-LETNIK
V soboto, 27. aprila t. l. bo praznoval 60-letnico dr. Tine Debeljak. Mislimo, da nam ni treba še posebej navajati, kaj je vse med nami, kje poprijema za delo, kjer gradi slovensko narodno stavbo v izseljen-stvu in ustvarja nepotvorjeno podobo slovenskega kulturnega ustvarjanja v svobodi ter demokraciji. Saj zadenemo obenj, kamorkoli se ozremo po slovenskem življenju, sicer v izseljenstvu, toda v svobodi.
Svobodna Slovenija, 25. aprila 1963 - št. 17
RESUMEN DE ESTA EDICION
kultura. Odbor za trgovino v evropskem parlamentu je nedavno prižgal zeleno luč za začetek pogajanj Evropske unije z ZDA o sprostitvi medsebojne trgovine. A člani odbora so hkrati podprli pogoj Francije, da v pogajanja ne bo vključena menjava na področjih kulture in avdiovizu-alnih storitev. Francija namreč želi tudi v prihodnje samostojno odločati o tem, koliko tujih vsebin s teh področij bo uvozila.
MEDIDAS POCO POPULÄRES
El gobierno de la premier Alenka Bratušek esta fina-lizando los acuerdos para el plan economico de emer-gencia. Entre otras medidas preve un fuerte recorte en los gastos y nuevos impuestos. Asf se aumentara en dos puntos el IVA, se decretara un impuesto a los sueldos y a la propiedad. Una vez aprobadas las medidas seran enviadas a Bruselas para su aprobacion por la Union Eu-ropea. (Pag. 1)
CONFIDENCIAS EN EL PARAISO
Para quienes aun no lo sepan, salio el segundo libro de Jože Lenarčič bajo el tftulo "Confidencias en el pa-rafso". Es la continuacion de su primera obra "Manojo de nomeolvides" con lo que existe cierta continuidad en los personajes; ahora los protagonistas son sus hi-jos. La narracion esta llena de minuciosas descripciones y por momentos se torna extrano leerlas en castellano. La novela es la historia personal de mas de uno de los eslovenos que emigraron tras la segunda guerra y se ar-raigaron en otro pafs, con la 'division' interna entre los 'dos mundos'. El relato es atrapante y se mantiene asf hasta el final. Para quienes aun no leyeron Confidencias. žque esperan? Es una narracion que representa con fidelidad a la diaspora argentina en el encuentro con la Eslovenia en transicion. (Pag. 2)
ASAMBLEA DE ESLOVENIA UNIDA
El domingo 28 de abril la Asociacion Eslovenia Unida tuvo su 66Q asamblea general ordinaria. La misma se llevo a cabo en el centro esloveno capitalino, su sede. El dfa comenzo con la misa en la iglesia Marija Pomagaj; la presidio el sacerdote saleciano Dane Vrečar. En el segundo llamado, a las 11 horas, el presidente de la Asociacion Franci Žnidar dio comienzo a la asamblea. Se sucedieron las lecturas de los diferentes informes (secretana, tesorena, cultura, cursos eslovenos, de im-prenta, etc.) que fueron aprobados por los presentes. El presidente Žnidar en sus palabras agradecio la colabo-racion prestada a la Asociacion, a lo largo del mandato que llego a su fin. Entre otros dio menciono a la Oficina de eslovenos por el mundo por el apoyo financiero. Si-guieron las elecciones en las cuales fue reelecto por dos anos mas el actual presidente Franci Žnidar. (Pag. 3)
BALANCE EN SLOVENSKA VAS, LANUS
El domingo 17 de marzo se realizo en el centro esloveno Hladnikov dom de Lanus la asamblea general nro. 60. En esta oportunidad no hubo elecciones por lo que la asamblea se centro en la lectura de los diferentes informes de trabajo de 2012, ano en el que el Centro celebro sus 60 anos de vida. De los informes se pue-de concluir que las celebraciones tuvieron una marcada presencia en la rama cultural dentro de la cual cuatro directores (Mirjam Goljevšček, Ciril Jan, Marko Pallotta y Martin Sušnik) presentaron obras de teatro, conme-moraciones, musicales, etc. para las que convocaron a un gran grupo de actores. Una buena conduccion, tan-to de la tesorena como de los diferentes sectores que componen la comision, permitio que las celebraciones transcurriesen sin traspies. (Pag. 3)
PEREGRINACION A SALTA
Un grupo de 'jubilados' eslovenos disfruto de la excursion programada para el 18 de abril hacia el norte argentino. El primer destino del micro fue en la provin-cia de Salta, mas precisamente en su capital; conocie-ron sus puntos principales y recorrieron la catedral. El sabado 20/4 fueron al Cerro de las apariciones, donde pudieron rezarle a la virgen Mana y conocer a la Sra. Livia, a quien se le aparecio la virgen (la primera vez en 1990) pero la Iglesia aun no reconoce esta aparicion. El domingo visitaron la Quebrada de Humahuaca y el lunes el camino los llevo hacia los Valles Calchaqmes y dieron una vuelta por Cafayate. El viaje de regreso se demoro en Tafi del Valle. Eso no les cambio el buen humor. (Pag. 4)
svobodna slovenija / eslovenia libre
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com
Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Vinko Rode, Franci Sušnik in Alenka Prijatelj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.-
; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
TURIZEM

TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ZDRAVJE Rožna terapija (Flores de Bach) Dori Heller
4790-1544 in 15-5175-9191
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
crrkztLtbt d° vk|iuč-
/	no sobote
sabor acropao 0[|19 ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
7. maja 2013
1 EVRO 1,31 US dolar 1 EVRO 1,32 KAD dolar 1 EVRO 6,96 ARG peso
SOBOTA, 11. maja: Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju
RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ponovitev igre » Don Camillo« v Carapachayu NEDELJA, 12. maja: Romanje v Lujan. Ob 10. uri romarska sv. maša, ob 13.45 popoldanska po-božnost.
ČETRTEK, 16. maja: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Predvajali bomo DVD o Primorskih ženah ki so odhajale na delo v Egipt »Aleksan-drinke«. Vsi lepo vabljeni!
Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri v Slovenski vasi.
SOBOTA, 18. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev 1. letnika ob 18. uri.
Pevsko-glasbeni večer. Ob 19.15 mladinska maša, ob 20.30 začetek nastopov.
NEDELJA, 19. maja: 53. obletnica v San Martinu
NEDELJA, 26. maja: Žegnanje Marije Pomagaj v Slovenski hiši SREDA, 29. maja: Učiteljska seja ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 1. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Praznovanje 90-letnice gdč. Angelce, ob 19.45 v Našem domu.
NEDELJA, 2. junija: Spominska proslava žrtev vojne in revolucije, ob 16. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 8. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 9. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa
SOBOTA, 15. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
OSEBNE NOVICE
Krsta
V	soboto, 4. maja je bil cerkvi Marije Pomagaj krščen Luka Marini. Očka je Francisco in mamica Veronika roj. Godec. Botorvala sta Nevenka Godec Zu-panc in dr. Štefan Godec. Krstil pa je g. Franci Cukjati.
V	Mendozi je Jbila krščena Felicita Žumer, hčerka Damjana in Lucije Herrera. Botra sta bila Nikolaj Žumer in Patricia Herrera.
Srečnima družinama iskreno čestitamo!
Poroka
V	soboto, 20. aprila 2013, sta si v župnijski cerkvi sv. Urha v Smledniku podelila zakrament svetega zakona Sonja Avguštin in Marjan Čampa. Priči sta bili nevestina sestra Danijela Avguštin in ženinov brat Vinko Čampa. Sveto mašo je daroval p. Viljem Lovše DJ. Iskrene čestitke!
Smrt
Umrla sta: v San Justu Ciril Oblak (81); v San Justu Andreja Skvarča (45).
Naj počivata v miru!
Dragi ata!
Te že pogrešam! Vem, da se bova pri Bogu enkrat srečala!
Upam, da mi boš kot vedno -sedaj iz nebes pomagal! Hvala ti za vse!
Tvoja vnukinja Katja
Zvezni mladinski odbor SDO-SFZ vabi na
44. PEVSKO GLASBENI VEČER
ki bo v soboto, 18. maja:
19.15: mladinska sv. maša 20.30: Začetek nastopov
Slovenska hiša, Ramon L. Falcon 4158
Slov. sred. tečaj ravnatelja Marka Bajuka Sestanek staršev 1. letnika
PRIPRAVLJALNI TEKMI
Slovenska rokometna reprezentanca je v Nemčiji izgubila še drugo tekmo z domačo reprezentanco. V Dessauu je bilo 27:24. V soboto so Slovenci v Magdebur-gu izgubili za gol (31:30), tokrat pa je bila Nemčija nekoliko prepričljivejša. Slovenija je v Nemčiji nastopila le z igralci, ki nastopajo v slovenskem državnem prvenstvu. Tekmi sta služili kot priprava pred odločilnima junijskima kvalifikacijskima tekmama
RAZSTAVA slik
VORŠIČ, Vladimir VORŠIČ, Lučka
Otvoritev: petek 17 maja 18.30 uri.
Obiski od 17 do 31 maja.
Urnik: Ponedeljek do petka 9 - 20.30 in sobota 9 - 12.30.
Prostor: Alianza Francesa.
Pedro Goyena 1926 (Alvear 700) Martinez
za evropsko prvenstvo z Romunijo in Be-lorusijo.
TENIŠKA LESTVICA
Slovenski teniški igralec Blaž Kavčič je na novi lestvici ATP izgubil 13 mest in je zdaj 97. Med stoterico sta še Grega Že-mlja, ki je zdaj 53., in Aljaž Bedene, ki je na 85. mestu. Na vrhu ni spremembe. Še naprej zanesljivo vodi Srb Novak Dokovic pred Švicarjem Rogerjem Federerjem in Britancem Andyjem Murrayjem.
Slovenski dom Carapachay vabi na ponovitev igre
DON CAMILLO
v soboto 11. maja ob 18.30 uri.
Vsi lepo vabljeni!
C. Grierson 3867 - Carapachay
ikcvv	— s/ tem/, kav Uncut, 'm/ tam, bpeA/
<9~. d
53. obletnica Slovenskega doma San Martin 19. maj 201B
Spored:
8.45 Sveta maša v zavodu Srca Jezusovega
Poje Pevski zbor San Martm pod Vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic
10.00 Skupni zajtrk 11.00 Kulturni program
Sprejem zastav Pozdravi
Prikaz v besedi in pesmi - sodelujejo vse ustanove doma Prizor: „Uredniške težave" - Joža Vombergar Režija: inž. Tone Podržaj
13.00 Družinsko kosilo ob zvokih ansambla Baires Polka
Prijave za kosilo: Jože Skale - 4764-4289	1
Slovenski Dom San Martin - ramön Carrillo 2362-San martin
v soboto, 18. maja ob 18. uri v Slovenski hiši
Lepo vabi profesorski zbor
»Jaz sem vstajenje in življenje in kdorkoli veruje Vame, vekomaj ne bo umrl« (Jn 11.26)
Nesmrtni, večni Bog ga je poklical in k Njemu je v večno življenje odšel
gospod CIRIL OBLAK
1. maja, že v pozni večerni uri, se je naš dragi Ciril poslovil od nas. Pogrešali bomo njegovega bitja obraz, a v duhu še vedno je z nami in, ker smo kristjani, upamo, verjemo, da se nekoč spet srečamo tam nad zvezdami.
Marija, Silvija in Dani - hčerke;
Ciril in Gabriel - sinova;
brata Feliks in Tone z družinama;
družina sestre Ivanke;
snahi Metka in Lorena;
družine Malovrh, Jakoš in Oblak;
vnuki/nje Katja, Adam, Paula, Gregor, Justina, Augusto, Santiago, Marija, Francisco
in ostali sorodniki
Vsi mi, tukaj podpisani, izrekamo prisrčno zahvalo gospodom Juretu Rodetu, Franciju Cukjatiju in Danielu Vrečarju ter škofu Baldomero Martini-juter, osebju katedrale v San Justu za daritev pogrebne svete maše in za molitve med boleznijo ob krsti in na pokopališču in vsem prijateljem, ki so ga kropili in pospremili na zadnji poti.
Zahvala iz vsega srca velja tudi dr. Janiju Pekolju, ki je poskrbel za dostojno oskrbo v bolnišnici.
Buenos Aires, Slovenija, ZDA