467ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Prof. dr. Peter Vodopivec – {estdesetletnik
V~asih pride ime skupaj z obrazom, v~asih je obraz
pred imenom in se mu ime pridru‘i pozneje, ali pa
sploh ne, kdaj drugi~ pa je najprej ime, ki dobi po igri
naklju~ja ali neizbe‘nosti usode, kdo bi vedel, svoj
obraz. In potem obraz in ime ostaneta skupaj. Obraz
se po~asi stara, ime pa ostaja isto, ~eprav se asocia-
cije, povezane z njim spreminjajo. Dalj ko koga poz-
na{, ve~ vsebin je povezano z imenom. S Petrom Vodo-
pivcem in menoj, oziroma z menoj in Petrom Vodo-
pivcem je bilo najprej ime. Za novo leto 1977 sem,
gimnazijec, od star{ev dobil v dar Svetovno zgodovi-
no Cankarjeve zalo‘be. @e ob prelistavanju kazala sem
ugotovil, da so besedila poleg izvirnih avtorjev za
doma~o rabo dopolnjevali tudi slovenski zgodovinarji.
Vendar med njimi ni bilo tistih znanih profesorjev, ki
sem jih ‘e v osnovni {oli spoznal kot avtorje u~benikov ali zgodovinskih ~itank, ali ki so se tu
in tam pojavljali na televiziji in suvereno in enosmiselno pojasnili kak{en dogodek iz pona-
vadi bli‘nje preteklosti (O, bla‘eni ~asi, ko nam na TV zaslonih eni {e niso kar naprej razla-
gali, da je zemlja sto‘~asta, drugi pa, da je kockasta!), temve~ neki Per{i~, neki Vodopivec,
neki mag. Prunk in neki mag. Rozman. Knjigo sem prebral, ta imena brez obraza pa sem
pospravil nekam v bolj odro~na in le z brle~o lu~ko osvetljena zakotja svojega spomina.
Ko sem konec septembra naslednjega leta, takrat bruc, stal pred oglasno desko na PZE za
zgodovino FF in prepisoval urnik, je ta najavljal: petek ob 8.00, dr. Peter Vodopivec, Ob~a
zgodovina 1750-1918, I. in II. letnik. Vendar ime, ki se je od novega leta 1977 do septembra
1978 podalj{alo za dr., tisti zadnji septembrski petek {e ni dobilo svojega obraza, saj ob
razpisani uri v predavalnici {t. 18 ni bilo ne imena, ne obraza, kaj {ele obeh skupaj. Pojasnilo
je par ur potem prispeval prof. Gestrin. Da tisto {olsko leto, je rekel na za~etku ure, predavanj
pri Petru Vodopivcu ne bo, ker je Vodopivec na izpopolnjevanju v Parizu. Nato je za~el nava-
jati literaturo o srednjem veku. [olsko leto je minilo, spet je pri{el konec septembra s {tuden-
tovsko gne~o pred oglasno desko in spet je na urniku pisalo: petek ob 8.00, doc. dr. Peter
Vodopivec, Ob~a zgodovina 1750-1918, I. in II. letnik. Skoraj natanko tako kot leto dni prej,
le da se je dodatek pred imenom spet nekoliko podalj{al. Pozneje se dodatek nekaj ~asa sicer
ni ve~ dalj{al, temve~ le spreminjal. Od leta 1984 je na urniku in drugih obvestilih pisalo izr.
prof. dr., od leta 1990 pa red. prof. dr. Ko sem torej konec septembra 1979 prepisoval urnik,
me je naenkrat ob{la misel, da utegne biti nekdo po letu dni bivanja v Parizu neznosno u~en
in presit vsakr{nih modrosti, ki jih morda ne kani samo stresati pred {tudenti, ampak jih od
njih tudi zahtevati na izpitu. Moje bojazni niso bile ~isto iz trte izvite, saj mi je na nekem
drugem oddelku predaval neki mladi mo‘, ki se je bil pred tem izpopolnjeval v Parizu. Vir-
tuozno puhaje obla~ke cigaretnega dima ob vzpodbujanju {tudentov, naj tudi sami pri‘gejo,
je tako u~eno predaval, recitirajo~ Freuda in Marxa, Lacana in Marxa, Althusserja in Marxa,
Hegla in Marxa, Saussurja in Marxa, Marxa in Marxa, … da se je le redkim posre~ilo delati,
468 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
da razumejo, o ~em govori. Vendar sem se v zvezi z Vodopivcem pomirili, br‘ ko je ime
naposled dobilo svoj obraz. Res je, da je imel obraz brado, tako kot jo je imel obraz prej
omenjenega profesorja. Vendar ni bila marksovsko ko{ata, bolj bi lahko rekli, da je bili
nemarksisti~no kratka, dasiravno ne tehnokratsko polizana. Tudi obla~kov cigaretnega dima
ni spu{~al proti stropu predavalnice in se pri tem zami{ljeno u~eno zazrl nekam tja jenseits
des Lustprinzips, ali vehementno tekal od enega konca predavalnice do drugega. Prav na-
sprotno, deloval je blago (oh, so {epnile nekatere kolegice) in umirjeno, govoril pa je jasno in
povsem razumljivo. Vodopivec kot predavatelj mogo~e ni bil ble{~e~ retorik – morda je zato
ve~krat rekel, da bi se {tudentje pri didaktiki zgodovine morali u~iti govorni{kih spretnosti,
namesto da ‘ve~ijo suhe teorije o u~nih smotrih in ciljih –, vendar smo {tudentje kmalu
ugotovili, da vsebino njegovih predavanj in zlasti seminarjev odlikujejo globina, izjemna
{irina, izvrstno poznavanje sodobnega zgodovinopisja in metodolo{kih in konceptualnih di-
lem, ki jih je v humanisti~ne in dru‘boslovne discipline prinesla postmoderna paradigma, in
neideolo{kost. Njegovo globino smo opazili predvsem v zavra~anju poenostavljenih,
posplo{enih in shematskih sodb o zgodovinskih fenomenih 18. in 19. pa tudi 20. stoletja, naj
je {lo za sodbe o francoski ali ruski revoluciji, za diskusije o me{~anstvu in njegovi vlogi v
evropski in slovenski zgodovini, ali za razumevanje odporov modernizacijskim procesom.
Osupljiva {irina se je spet in spet pokazala pri sistemati~nem sintetiziranju velikanske koli~ine
podatkov in v suverenem obvladovanju drugih humanisti~nih disciplin in poznavanju razli~nih
umetnosti, zlasti knji‘evnosti, ki jo je smiselno vpletal kot nelo~ljivi del splo{ne zgodovine
in jo razumeval tudi kot odprta vrata za vstop v preteklost. Strindberg, Ibsen, Asturias ali
gledli{ka predstava Missa in A minor so bili prav tako navzo~i na njegovih urah kot Robes-
pierre ali industrijska revolucija. Sploh je literatura njegova velika ljubezen. Najbr‘ ne zato,
ker je rojen na isti dan kot Miroslav Krle‘a, br‘~as bolj zato, ker je odra{~al v dru‘ini izo-
bra‘encev, kjer je dobival celo vrsto razli~nih intelektualnih spodbud. Vodopiv~evo zani-
manje za knji‘evnost se je nenazadnje jasno pokazalo s tem, da je na FF poleg zgodovine in
sociologije {tudiral tudi primerjalno knji‘evnost. Tehtnost spremnih besedi k Rothovi Ra-
detzkijevi kora~nici in zbirki ju‘noameri{ke kratke proze O obliki sveta je zato povsem logi~na,
kot je naravno Vodopiv~evo zanimanje za fenomenologijo. Zato se ne gre ~uditi, ~e smo v
seminarju ob Ariesu, Foucaultu, Vovellu in Soboulu brali tudi Volkmarja Schlucka. [tudentje
smo kmalu opazili, da ta mladi, priljubljeni in nadvse tovari{ki profesor, ki zna pozorno
prisluhniti {tudentskim stali{~em in mislim, s svojo razgledanostjo in znanjem ne u‘iva ve-
likega ugleda samo med kolegi svoje generacije, ampak tudi med tistimi zgodovinarji, ki so
v za~etku osemdesetih letih veljali za prvake zgodovinske znanosti na Slovenskem. Pravza-
prav je Peter Vodopivec ‘e takrat sodil mednje in stari gospodje so ga kot sebi enakega tudi
sprejemali. Ugled pa je u‘ival tudi v {ir{em jugoslovanskem prostoru. @e res, da mu je beo-
grajski profesor A. Mitrovi} na interkatedrski konferenci {tudentov zgodovine v Skopju leta
1981 v razpravi o takrat vro~i temi Kosovu zabrusil: »Ne}ete me valjda vi u~iti, {ta je isto-
rija!«, toda kaj je zgodovina, je tega sicer tako briljantnega srbskega zgodovinarja in intelek-
tualca nekaj let pozneje podu~ila kar zgodovina sama in pokazala, kdo je v tisti diskusiji
videl dalj. Ta Vodopiv~eva daljnovidnost je izvirala tudi iz ‘ivega zanimanja za aktualno
dogajanje, ki si ga je te{il z branjem vseh mogo~ih revij in ~asopisov. Kaj so pisal Danas,
Nin, Start ali Politika, je poznal domala tako dobro kot to, kar je pisalo v Delu, Dnevniku,
Na{ih razgledih ali Problemih. Vodopiv~ev renome pa ni bil omejen samo na jugoslovanski
prostor, pozorno so mu prisluhnili tudi tuji, zlasti avstrijski, nem{ki, francoski in ameri{ki
kolegi. Vodopivec, ki dobro govori ve~ tujih jezikov, je namre~ ‘e zelo zgodaj za~el predstav-
ljati rezultate svojega znanstvenega dela v tujini. Na njih ni samo pokazal, da slovensko
(oziroma do leta 1991 jugoslovansko) zgodovinopisje pozna {e kaj ve~ kot zgolj marksisti~ni
469ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ali nacionalni interpretacijski okvir, temve~ tudi da so med slovenskimi zgodovinarji tudi
tak{ni, ki izvrstno poznajo sodobne historiografske prijeme. Kako cenjen je v tujini, pri~ajo
vabila na tuje univerze. Kot gostujo~i profesor je po ve~ mesecev predaval v Gradcu, Celov-
cu, Clevelandu in Budimpe{ti, z vabljenimi referati pa se je predstavil domala po vsem svetu,
tudi na Japonskem in v Avstraliji. Peter Vodopivec je ‘e od za~etka svojega znanstvenega
dela kazal izrazit interes za epistemolo{ka vpra{anja in za sodobne historiografske usmeritve.
Res je seveda, da so tudi drugi zgodovinarji uvajali novosti v raziskovanje preteklosti. Obrat
od iskanja vzrokov zgodovinskih fenomenov do iskanja pomenov, ki jih nosijo, ali premik od
{irokih socialno zgodovinskih tem z dru‘benimi razredi kot akterji zgodovinskega dogajanja
k temam iz vsakdanjega ‘ivljenja posameznikov, ki sodita med zna~ilnosti postmoderne hi-
storiografske paradigme, so nekateri slovenski zgodovinarji nekako naravno izpeljali bolj
kot posledico svojih ‘ivljenjskih izku{enj ali svoje zgodovinopisne nadarjenosti. Vodopivec
pa je bil prejkone prvi, ki je prehod od modernega v postmoderno zgodovinopisje tudi reflek-
tiral. Njegovo ~lanstvo v ustanovnem uredni{kem odboru zalo‘be Studia humanitatis, ki si je
zadala za cilj prevesti in izdati paradigmatska dela sodobne humanistike in dru‘boslovja, je
izviralo prav iz razmisleka, da je treba slovensko zgodovinopisje bolj sistemati~no odpreti
novim smerem in pogledom, ga zasnovati bolj interdisciplinarno in mu dati na voljo tudi
ustrezno teoretsko orodje. Med temami, ki jih je Vodopivec v zvezi z epistemolo{kimi vpra{anji
najbolj ostro zastavljal, je bilo gotovo vpra{anje ideolo{kosti in vplivanja ideologije in poli-
tike na zgodovinopisje. Skladno z njegovimi izrazito neideolo{ko zasnovanimi predavanji, je
bilo tudi temeljno izhodi{~e, da raziskovanje preteklost ne sme biti instrument v funkciji
politi~nih in ideolo{kih ciljev sedanjosti. Zgodovina torej ni nadaljevanje politike z drugimi
sredstvi. To izhodi{~e pa ni pomenilo brezbri‘nosti in neanga‘iranosti. Prav nasprotno. Peter
Vodopivec je bil in je {e anga‘iran ~lovek. Po dru‘inski tradiciji in prepri~anju je nedvomno
levo usmerjen, vendar je hkrati izrazito svobodomiseln, demokrati~en in odprt. Ali je zato kaj
~udnega, ~e ga v dinami~nem ~asu konca {estdesetih in za~etka sedemdesetih let najdemo v
uredni{tvu Tribune in vodstvu {tudentskega gibanja, v za~etku osemdesetih pa v uredni{kem
odboru Nove revije, ki je tako odlo~ilno vplivala na dogajanje v tistem desetletju? Neideo-
lo{kost zgodovinopisja torej za Vodopivca ne pomeni prosto lebdenje intelektualca nad stvar-
nostjo, pa~ pa argumentirano intelektualno poseganje vanjo, poseganje, ki na ra~un ciljev ne
izdaja profesionalnih meril, pa~ pa vedno ostaja na ravni njihovih najostrej{ih standardov.
Vodopiv~eva kriti~nost zato po letu 1991 ni otopela. ^e se je v osemdesetih letih spoprijemal
z ideologizacijo, ki je bila tipi~na za razkroj socializma, se v neodvisni in demokrati~ni Slo-
veniji loteva ideologemov, ki jih rojeva politi~ni in idejni pluralizem. Pri~akovanja, da bo s
koncem socializma konec ideologij, se seveda niso uresni~ila. Namesto ene in enotne ideolo-
gije je ve~ razpr{enih z bolj zabrisanimi mejami. Vsaka od njih pa si na svoj na~in prisvaja in
instrumentalizira tudi preteklost. ^e je Vodopivec v~asih kriti~no razmi{ljal o paradnih te-
mah, avtorjih, alibijih in zgodovinskih mitih socialisti~nega sistema – na tem mestu se velja
spomniti njegovega referata leta 1985 v Neumu na Tednu marksisti~nih razprav, ki ga ni
kon~al s kakim priljubljenim Marxovim navedkom, ampak s Cicerom, ali na leto dni starej{a
razmi{ljanja na temo zgodovina – ideologija, ki so bila objavljena v Problemih – se v novej{em
~asu spoprijema z ideolo{ko motiviranim prevra~anjem podobe o preteklosti in z novimi
miti. Ob dveh tehtnih analizah, razpravi na mednarodnem posvetu o historiografiji na prosto-
ru biv{e Jugoslavije iz leta 2004 in ob referatu na zadnjem zborovanju slovenskih zgodovi-
narjev pred mesecem dni v Kranju, je eden od prakti~nih odgovorov na novo ideolo{ko kon-
taminiranje in pola{~anje preteklosti njegova obse‘na sinteza Od Pohlinove slovnice do samo-
stojne dr‘ave. Prav zaradi ohranjanja ostrih profesionalnih standardov Vodopivec ni nikoli
trdil, da je tisto, kar je v~eraj veljalo za belo, danes nenadoma ~rno, ali da je to, kar je danes
470 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
zeleno, v~eraj bilo modro. Za take radikalne spremembe v razumevanju zgodovinskih poja-
vov namre~ le zelo zelo redko najdemo tehtne razloge. Eno od polji, ~e ne celo boji{~, na
katerem si Vodopivec prizadeva uveljaviti kriti~no, neideolo{ko, profesionalno in za name~ek
{e zanimivo, celo slikovito obravnavanje preteklosti, je pouk zgodovine v {oli. Ko sta bili
njegovi h~erki {e osnovno{olki, se je pogosto zgra‘al nad ideolo{kimi vlo‘ki pri pouku.
Spominjam se, kako je neko~ pripovedoval, da je njegova starej{a h~i, takrat prvo{olka, pri{la
iz {ole in spra{evala, kdo da so ti »gomunisti«. @e konec osemdesetih let si je prizadeval za
reformo zgodovine v {oli in je skupaj z nekaterimi kolegi pripravil predlog u~nega na~rta za
zgodovino v osnovni {oli. V samostojni Sloveniji je bil vrsto let predsednik maturitetne ko-
misije. Uspe{no je sodeloval tudi na vrsti mednarodnih kongresov o pouku zgodovine pri
Svetu Evrope. Samo upamo lahko, da so njegova prizadevanja, oblikovati moderen in zani-
miv u~ni na~rt za razli~ne stopnje {olanja, ki u~enca navaja k samostojnemu razmi{ljanju,
obrodila trajne sadove. V zadnjem ~asu namre~ nekatera znamenja neprijazno napovedujejo
obra~anje k ponovnemu ideologiziranju in instrumentaliziranju pouka zgodovine v osnovni
in srednji {oli, k zgodovini kot nadaljevanju politike. V {oli je premalo nacionalnih vsebin,
tarnajo eni. Da dijaki ne poznajo nekaterih, za razvoj slovenskega naroda pomembnih in
zaslu‘nih oseb, jim pritrjujejo drugi. Premalo je poudarjena samobitnost Slovenskega Naro-
da, jadikujejo tretji. Osamosvojitev je zanemarjena, vijejo roke ~etrti. Jugoslavija je v u~benikih
prikazana preve~ pozitivno, grmijo peti. Zdi se, da bo imel Vodopivec v tej zvezi {e veliko
dela. Vodopivec si je zelo prizadeval tudi za obogatitev in modernizacijo univerzitetnega
{tudija zgodovine in za ekspanzijo Oddelka za zgodovino na FF. Njegovi pogledi na to, kaj
naj univerzitetni program {tudija zgodovine ponudi {tudentom, pa se ‘al razlikujejo od novih
programov, v katere nas prisiljujejo univerzitetne in dr‘avne oblasti. @e nekaj let Peter Vodo-
pivec ni ve~ eden od nosilnih stebrov Oddelka za zgodovino. In kakor nam je mnogim njego-
vim kolegom in nekdanjim u~encem ‘al, da je od{el in si zaposlitev poiskal na In{titutu za
novej{o zgodovino in k imenu dodal {e znanstveni svetnik, se zdi, da je od{el v zadnjem
trenutku, preden je univerza zbolela za shizofrenijo bolonjske reforme. V zvezi z njegovim
delom na univerzi velja {e posebej poudariti {tevilna mentorstva pri diplomskih nalogah,
magisterijih in doktoratih. V mentorski funkciji ni vsiljeval svojih pogledov in re{itev, temve~
je diplomante, magistrante in doktorante predvsem usmerjal in vzpodbujal k zastavljanju
lastnih vpra{anj in iskanju izvirnih re{itev.
Kljub zanimanju za vrsto stvari, je Peter Vodopivec v prvi vrsti raziskovalec preteklosti.
Njegov raziskovalni opus je obse‘en in raznovrsten. Zajema ~as od 17. do konca 20. stoletja,
~eprav je ~asovno te‘i{~e vendarle na {e vedno dolgem obdobju od konca 18. stoletja do
za~etka 20. stoletja. Vodopivec torej ni specialist za tri ali {tiri leta zgodovine. Poglavitni
tematski sklopi njegovega znanstvenega dela se raztezajo od gospodarske in dru‘bene zgo-
dovine, preko kulturne in idejne zgodovine do nacionalno-politi~ne tematike. Rezultatov
svojih raziskav ni objavljal samo v doma~ih znanstvenih revijah, {tevilne, prevedene v nem-
{~ino, franco{~ino, angle{~ino, italijan{~ino in druge jezike, so na{le bralce na tujem. Peter
Vodopivec je brez dvoma eden od najuspe{nej{ih in najbolj kvalitetnih ambasadorjev sloven-
skega zgodovinopisja in slovenske humanistike in dru‘boslovja sploh v svetu. Odlike njego-
vega raziskovanja preteklosti in razmi{ljanja o njej so br‘~as najbolj pri{le do izraza v obse‘-
ni monografiji Od Pohlinove slovnice do samostojne dr‘ave, zato ka‘e prav to delo vzeti za
zgled njegovih raziskovalnih prijemov. Prva med odlikami je izjemen smisel za sintezo. V
omenjenem delu je Vodopivec zajel ve~ kot dve sto let dolgo, po svojih zna~ilnostih silno
dinami~no obdobje, ki ni samo pripeljalo etni~no, jezikovno in kulturno sicer sorodnega, a
glede realnih socialnih, politi~nih, gospodarskih in kulturnih povezav {e zelo razbitega »slo-
471ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
venskega« prebivalstva druge polovice 18. stoletja, ki se mu o kak{nem slovenstvu {e niti
sanjalo ni, do samostojne nacionalne dr‘ave, ampak se je tudi v drugih ‘ivljenjskih segmen-
tih bolj korenito spremenilo kot katerokoli drugo, dve sto let dolgo obdobje v ~love{ki zgo-
dovini. Zajeti tako razli~ni obdobji, kot sta druga polovica 18. stoletja in konec 20. stoletja v
smiselno, znanstveno neopore~no, s podatki izredno bogato, a hkrati teko~o pripoved je ‘e
samo po sebi izjemno pomemben dose‘ek, ki ga v slovenskem zgodovinopisju oziroma {ir{e
v slovenski humanistiki in dru‘boslovju redko najdemo. Obvladovanje obse‘ene literature in
velikega {tevila informacij, iz katerih je avtor s skrbno analizo pretehtano izlu{~il temeljne
zgodovinske dogodke, procese in strukture so naslednje odlike Vodopiv~evega dela in omenjene
knjige. Iz njih izvira tudi naslednja bistvena kvaliteta: Vodopivec preteklost zajema v vsej
njeni kompleksnosti. Kompleksnosti pa ne razumeva samo tako, da uravnote‘eno prika‘e
vse segmente dru‘benega ‘ivljenja od politike preko dru‘be, gospodarstva, kulture, mi{ljenja
in vsakdanjega ‘ivljenja, temve~ tudi zavestno upo{teva izhodi{~e, ki je v modernem zgodo-
vinopisju izrazito navzo~e, da so namre~ zgodovinski procesi in strukture v sebi protislovni,
zgodovina pa je pot, polna kri‘i{~, kjer zgodovinski procesi ubirajo poti, ki se ne v za~etku,
ne na koncu ne zdijo vedno logi~ne ali najbolj{e. Slovenska preteklost je torej v Vodopiv~evi
optiki precej razprta struktura. To ne pomeni, da je njeno odvijanje povsem naklju~no, ali
odvisno od volje in intenc njenih akterjev. Pomeni, da tisti zgodovinski rezultat, ki se zdi v
retrospektivi skoraj nujen, z zornega kota posameznih zgodovinskih obdobji v obravnavanih
dveh stoletjih {e zdale~ ni bil tako nujen, ampak je posledica interakcije {ir{ih neosebnih in
kolektivnih dejavnikov in procesov, ki niso zadevali samo slovenskega prostora in ljudi, ki so
na tem prostoru ‘iveli, in zavestnega delovanja posameznikov, malih skupin, lokalnih skup-
nosti, profesionalnih skupin in dru‘benih razredov na Slovenskem in njihovih zavestnih in
nezavednih motivov, intenc, potreb in interesov. [ir{i procesi in delovanje razli~nih skupin se
je hkrati odvijalo z razli~nimi ritmi in intenzivnostjo in je vedno znova ustvarjalo nove in
druga~ne izhodi{~ne pogoje, mo‘nost in prisile, v katerih so delovali razli~ni akterji in so se
oblikovali spet novi procesi, strukture in vznikali novi dogodki. Slovenska zgodovina zad-
njih dveh stoletji tako ni ne sosledje etap v uresni~evanju tiso~letnih sanj o samostojni dr‘avi
in ne nenehen narodni vzpon, ki so ga onemogo~ale »temne« sile razli~nih provenienc,
omogo~ale pa osebe, o katerih dana{nji dijaki menda ne vedo dovolj, temve~ zavit, zapleten
in v sebi protisloven proces. Vodopivec zato nedvomnih vzponov in nedvomnih padcev ne
meri z vatlom kon~nega rezultata, temve~ je v izhodi{~u in izpeljavi zavezan temeljnemu
na~elu historizma, da namre~ velja zgodovinske fenomene v prvi vrsti presojati z vidika
~asa, v katerem so nastali in da jih je treba tudi identificirati na na~in, ki preteklosti ne dela
sile. S tem nevsiljivo in v berljivem slogu, predvsem pa argumentirano spreminja pogled na
slovensko preteklost na na~in, ki tudi med profesionalnimi zgodovinarji {e zdale~ ni udoma~en.
Tak{en pogled pa nenazadnje onemogo~a ideologizacijo, prila{~anje in instrumentalizacijo
preteklosti, oziroma jih vsaj ote‘uje. Ali smemo upati, da se bo Vodopivec na na~in, kot je
predstavil slovensko zgodovino v zadnjih dveh stoletjih, kdaj lotil tudi evropske preteklosti?
Argumentirana kriti~nost, distanca, nenehno samospra{evanje o lastnih koceptualnih in
metedolo{kih izhodi{~ih, sposobnost prisluhniti razli~nim stali{~em in jih razumeti, mnogo-
plastnost in tenko~utnost analize in {irina zornega kota, ki omogo~a videti preteklost scela,
so skupaj z izjemno obse‘no podatkovno bazo in splo{no erudicijo tiste zna~ilnosti, ki Vodo-
pivca postavljajo v sam vrh slovenskega zgodovinopisja.
Skoraj natanko trideset let je minilo, odkar sem prvi~ naletel na ime Peter Vodopivec in
dobrih sedemindvajset let, odkar sem temu imenu pridru‘il obraz. Z vidika zgodovine je to le
kratek hip, z vidika ~love{kega ‘ivljenja dolgo obdobje. V tem ~asu se je Vodopiv~ev obraz
472 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
spremenil, lasje in brada so osiveli, ime pa zapisalo med najbolj ugledne sodobne slovenske
intelektualce. Zato ob pogledu na njegovo delo res smemo pritegniti O. Wildu, ki je ob neki
prilo‘nosti duhovito pripomnil: »Zgodovino lahko dela vsak, pi{ejo pa jo lahko samo veliki
mo‘je.«
M a r k o  [ t u h e c