r I lajvečji slovenski dnevnik t TArulaaih državah Velja za ne leto « • - $6 00 Za po) leta • - * • . $3 00 g Za New York celo leto - .00 ^Z* inozemstvo celo leto $7.00^jj GLAS NARODA r Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slov the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. tMJEFON: 00KTLANDT 2878 Entered ss Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N Y.t under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 271. — ŠTEV. 271. ITALIJA BO NAJELA VELIKO POSOJILO Italija bo najela posojilo dvajset tisoč milijonov lir. imenovano "liktorsko posojilo", da konsolidira svoje obligacije. — To bo že sedma odredba, ko-jih namen je utrditi finančno in ekonomsko sta-lisče dežele. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 18, 1926. — ČETRTEK, 18. NOVEMBRA 1926. ...... ~ ...... "" --" - ---- -!»-- _TELETQN: PORTLAND T 287« VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV RIM, Italija, I 7. novembra. — Danes bo ponude-no občinstvu novo petodstotno konsolidirano posojil, ki bo znano kot liktorsko posojilo, imenovano po starorimskih liktorjih, ki so nosili 'fasces' pred konzuli. Posojilo je postalo potrebno vsled konsolidacije več kot 20,000,000,000 lir vrednosti za-kladniških obveznic. Izdano bo za 87.50 ter bo vsled tega nosilo obresti po 5.6. Sodeč po načinu, kako so borze pozdravile objavo posojila, najbrž ne bodo razočarana upanja zakladnice, da bo mogoče dvigniti dovolj gotovega denarja, da se zadosti katerikoli zahtevi, izvirajoči iz konsolidacije italijanskega dolga. Velik del zakladniških bondov imajo v rokah velike industrijalne naprave, ki so našle te obveznice kot primerno sredstvo za investiranje svojega denarja, ker jih je bilo lahko vsak trenutek izpre-meniti nazaj v gotov denar. Ker niso uveljavljene nikake posebne določbe, bi lahko vsi lastniki zakladniških obveznic, ki so potrebovali gotov denar, vrgli svoje obveznice na trg, s čemur bi povzročili resen padec v kvotacijah. Vsled tega je vlada ponudila občinstvu novo posojilo v upanju, da bo dobila dovolj denarja, da se lahko zadosti vsem zahtevam lastnikov zakladniških bondov. Domneva se, da bo treba v ta namen nadaljnih 600,000,000 ali 700,000,000 lir, poleg dosedanjih rezerv zakladnice. Konsolidacija dolga je sedma v dolgi vrsti odredb, ki so bile vprizorjene druga drugo, da se o-zdravi finančni in ekonomski položaj Italije. Ti koraki so bili naslednji: — Konsolidiranje vojnih dolgov v Ameriki in Angliji. Morganovo posojilo v znesku $100,000,000. Združenje treh bank za izdajanje papirnatega' denarja v eno samo. Zakladnica je dala Italijanski banki Morganovo posojilo, da poveča svoje zlate rezerve ter skrči svojo zaupno cirkulacijo. Razvoj poljedelstva in industrije. Uveljavljen je odredb za omejitev porabe ter povečanje eksportov. Peppino Garibaldi bo pomagal bratu. Posvetoval se je z raznimi odvetniki v Parizu ter poljubil Ricciotija v justični palači. — Francozi love radikal-ce. Obravnava proti Hallovin; morilcem. Mrs. Demarset je pričala. Mrs. Gibson bo pričala danes. — Detektiv je imel nalogo dobiti imena ljudi, sovražnih Mrs. Hall. Horthy razpustil madžarsko zbornico. Mrs. Ma ry Demarest, hišna gospodinja srednje starosti, je nastopila včeraj kot priča v Hall-Mills morilnem procesu v Somer-vilne. X. J. Prisejrla je, da se ji je ponudilo pred štirimi leti podkupnino, da ostane molčeča frlede topa. kar jn je znano o umoru Rev. Ilalla in Mrs. Eleanor Mills. Kot osebo, ki ji je ponudila podkupnino, je imenovala Feliksa Di Martini. De Martini, ki je bil privatni detektiv Mrs. Prances Stevens Hall, je bil neprestano zaple-i ten v proces, odkar se je slednji j pričel. Včerajšnja trditev je bila j prva definitivna obtožba, dvignje-I na proti njemu. Regent Horthy je razpustil madžarsko poslansko zbornico. — Datum volitev za novi parlament bo objavljen danes. BUDIMPEŠTA, Madžarska. 17. novembra. — Madžarska poslanska zbornica je bila včeraj formalno razpuščena potom proklamaci-je regenta Hothvja. ki je sklical nov parlament, vključno poslansko zbornico in pred kratkim nanovo ustanovljeni senat ali o poklicu — je dopoldne črke stavil — popoldne je vrtil stroj in tiskal — zvečer in ponoči je pa pisal za list. Prve ča«e je večkrat omagal v denarnem oziru. Dobri prijatelji, ki so poznali njegovo vztrajnost, so mu radi priskočili na pomoč. Celo tujci — tujerodci — so mu pomagali, čudeč se njegovi vztrajnosti. , Zaupanje vanj je naraščalo, njegovo ime se je širilo z bliskovito naglico po slovenskih naselbinah, sloves njegove poštenosti je bil 'tako dobro utrjen in utemeljen, ds so mu začeli rojaki brezpogojno zaupati, kot mu zaupajo se dandanes, po preteku petintrideset ih. let. Svoje podjetje je zgradil na neoporečni poštenosti, in ker je bilo na tem temelju zgrajeno, je uspevalo ter uspeva. Ce mu je njegovo trdo delo rodilo dobre sadove, se iraa svojemu delu zahvaliti in onim, ki so zaupali njemu, nje govemu delu in njegovi poštenosti. Pred petintridesetimi leti je bila trgovina v Združenih državah postavno dovoljena. In je še dandanes___ poštena trgovina seveda. In poštena trgovina bo dovoljena med civiliziranimi ljudmi po civiliziranih državah dokler bo v veljavi sedanji družabni red. Dotičnik je imel tekom petintridesetih let opravka s tisočerimi našimi ljudmi v stotisočerili zadevah. V vsej tej dolgi dobi mu niti en slovenski delavec o-čital, da si je z njegovimi krvavo zasluženimi novci napolnil denarno mošnjo. Baš nasprotno: skoro od slehernega, s katerim je imel kak trgovski opravek, je dobil zahvalno oziroma pri-znalno pismo. < 'e je pa kdo, ki misli, da jc bil namenoma oškodovan za kak cent, mu je dotičnik tudi sedaj kot vselej pri pravi jen izgubljeni cent s cekinom nadomestiti. Zavajanje in farbarija nimata dolgega obstanka. V najugodnejšem slučaju trajata komaj par let. Poštenost je pa trajna in večna. Petintrideset let poštenosti je razdobje, s katerim se ne more najbrž nihče ponašati, ki je takega kalibra ko je "Duhovnik" v "Amerikanskem Slovencu". (Konec jutri.) Kratke podrobnosti o poplavi. Noč od 29. do 30. okt. je prinesla Sloveniji vremensko katastrofo, kakršne še ni zapisane nikjer j v analih naše zgodovine. Vihar, združen z nalivom, je napravil v Sloveniji škodo in razdejanja, ki i daleko nadkriljujejo opustošenja prejšnjih poplav. Nepregledna je I vrsta vseh poškodovanih krajev, I naprav, mostov, gozdov in poškodovanih cest. ki so postale žrtev zbesnelih naravnih elementov. Od povsod, iz vse Slovenije, prihajajo poročila o ogromnih nalivih, o silnem orkanu in divje narastlih rekah. Vsak najmanjši potoček je zrastel v reko. polja so bila na mah poplavljena v nižje ležeče človeške domove je vdirala voda — vsepovsod ena in ista enaka grozna slika razdejanje in opustošenja. Sedaj ko to pišemo, so se elementi narave že umirili in ljudje imajo še vedno tesen občutek, da najhujše še ni minulo ter se boje, da sledi prvemu organu še drugi. Ko se je 29. oktobra dopoldne še smehljalo lepo vreme, ni mislil NADALJNI DAROVI ZA POPLAVLJENCE IN DOM SLEPIH Frank Osolin nam piše iz Century, W. Ya.: Priloženo vam pošiljam deset dolarjev za poplav-ljenee v Žirovski okolici. Darovali so sledeči po $2.00: John Nared, Frank Korošec, John Zima, Frank Vilčnik, Frank Osolin. Louis Gregah Oseeola Mills, Pa., $1.00. Joseph Fefolt. Courtney, Pa., poroča: Priloženo vam pošiljam malo svoto za poplavljence. Darovali so: Joseph Fefolt, $2.00; Frank Vrtar, $2.00; Robert Rin-chetti $1.00 in John Plummer 50c. Neimenovna iz New Yorka pošilja dva dolarja ter dostavlja : Pošljite to ubogim revežem, ki so strašno trpeli vsled povodnji. Neimenovan, New York City, $1.00. Iz Claridge, Pa. smo dobili naslednje poročilo: Društvo sv. Mihaela. št v. 40 J. S. K. J. je razpravljalo crlede podpore vsled povodnji prizadetim v Poljanski in Žirovski dolini. Sklenjeno je bilo, naj se da v ta namen $25.00 iz društvene blagajne. To svoto vam pošiljam s prošnjo, da jo pošljete res najbolj potrebnim. Upam. da bom v kratkem času še kaj poslal v ta namen. — Anton Kosoglav, tajnik. Box 144. Frank Starich, 166 Leonard St., Broklvn, N. Y., je daroval za poplavljence $2.50. Na tem mestu potrjujemo tudi sprejem njegovega daru za Dom slepih, namreč $2.50. J. A. Lipovec, Century, W. Ya.. je nabral v veseli družbi $7.50 za poplavljence in $7.50 za Dom slepili. Anton Roje, 662 De Kalb Ave., Brooklyn, N. Y., $2.00 za poplavljence. Denar smo sprejeli ter ga bomo poslali na pristojno mesto. Uredništvo. j nihče, da se pripravlja proti ve-! čeru nekaj tako usodepolnega. • Proti pol 11. zvečer je nenadoma j pričel pihati oster veter, nebo se , je hitro zaprnilo z oblaki, njim jo sledilo gromenje, bliski so švigali po nebu, nato pa naliv, ki je prekašal vse, kar jih je bilo kdaj I pred njim. Vihar je divjal z blazno naglico ; do 25 m na sekundo. Z ulic je • namah izginil še zadnji zapozneli pasant. S streh je letela opeka, veter je pobijal šipe in že so se podirale ograje vrtov, stara močna drevesa so se pričela rušiti, po cestah je drvela voda kot v potokih, vmes pa je padala toča. Kratkotrajni naliv je povzročil ogromen porast vseh rek. V Ljubljani je orkan povzročil mnogo manj škode, kakor drugje. Mnogo hiš je bilo poškodovanih, ker jim je vihar odnašal opeko s streh, znatno so trpela tudi okna. Pri mnogem vrtu je vihar podrl ograjo. V Zvezdi je vihar dvignil staro ogromno kostanjevo drevo iz tal ter ga vrgel ob podstavek nekdanjega Radeckijevega spomenika. Na potu proti Čadu se je vihar uprl v znožje hriba in podrl tri velikanske smreke. Tudi po ostalem orožniškem gozdu, kakor tudi po Golovcu in Gradu je vihar zlomil ali izruval marsikaterega drevesnega orjaka. Na mestni perife-|feriji je vihar potrgal ponekod telefonsko žico, znatno pa je poškodovano sadno drevje. V poljanskem in trnovskem o-kraju je vihar odtrgal pri nekaterih hišah strehe, tako na pr. tudi pri poslopju ženske bolnice na Zaloški cesti. V Yodmatu je vihar vrgel raz streho nekega podjetnega vasovalca, ki je hotel iti preko strehe vasovat k dekletu. V ljubljanski okolici je vihar podrl mnogo kozolcev in manjših gospodarskih poslopij. Kakor ob vsakem večjem nalivu. je tudi ponoči Ljubljanica močno narastla in posledica je bila, da je bila okolica okrog Zaloga takoj pod vodo. Silne množine vode. ki sta jih privalili Sava in Ljubljanica, so se združile tako. da sta v soboto dopoldne imeli Sava in Ljubljanica skupno strugo. Most čez Ljubljanico v Zalogu je bil pod vodo. Voda je odnosi a vso mline v Zalogu, vdrla je v nižje ležeče hišo in vanjo nanesla blata. Delavske hiše pod zaloškim kolodvorom so bile vse pod vodo in so nekatere ostale še celo v ponedeljek, ko sta Sava in Ljubljanica že znatno upadli. V Litiji je voda poplavila vso delavsko naselbino ob progi. Najbolj divje je razsajal vihar na Gorenjskem. Na Jesenicah je voda vdrla v delavske barake, odnesla most čez Savo pri Javorniku in pri Hruši-ci. Radovna pa je odnesla most v .Vintgarju. Poleg mostu je Sava odnesla tudi postajo v Hrušici. Na Bledu je voda ravnotako odnesla številne brvi in dva mlina ob potokih. Voda je odnesla most v Dobravi, v Zasipu, v Krnici in drugih krajih. Prav mnogo škode so napravile vodne mase v Kranju. Največ škode trpi tekstilna tovarna "Jugočeška" ki ima svoja tovorniška poslopja tik ob Savi. Tudi Majdičevemu mlinu bo obrat 7:a dalj časa onemogočen. Sava je narastla v Koanju za dobrih 5 m. Narastla je tudi Sora. V Kokriški dolini je bilo razdejanje popolno. Ogromno vodovje je porušilo skoro vse mostove, zadnja žrtev Kokre je bila elektrarna v Kranju, tako. da je bil električni obrat v Kranju ustavljen. V Tržiču je vihar znatno poškodoval mnogo his. w Enako je bilo divjanje na Štajerskem. Savinja in Drava sta ogromno narasti i. Nad Logarsko dolino se je utrgal oblak. Na Savinji so bili uničen in razbiti številni splavi. Celje samo ni trpelo toliko škode od poplave, a mnogo več od viharja. Po Savinjski in Solčavski dolini so porušeni mnogo mostovi, mlini in tudi kmetski domovi. Poplava je posebno mnogo škodovala lesni industriji s tem. da jo uničila mnoge žage. splave in zaloge lesa, pripravljene za prevoz. Mnogo bolj kot Celju pa je vihar škodoval Mariboru. Drava jc narastla za dobre štiri metre nad normalo. Mnogo so poškodovani mestni parki. Od zasebnih vrtov je vihar znatno ško koval vrtu Tavčarja, kjer j? prelomil ogromno staro lipo. Streha Narodnega doma je utrpela znatno škodo, istotrko -uli mnoge cerkve. V mesti.em parku je porušenih več visokih smrek. Poškodovano je zelo tudi mestno pokopališče. Vihar je prekinil električni vod ter uničil mnogo obcestnih kandelabrov. V okolici je vihar izruval v Betinavskem gozdu nekaj starih borov. Tudi v mežiški dolini ni vihar prizanesel. Narastla Meža je odnesla vse brvi in mostove. Poplavila je tudi vas Mežo. katere tlel je bil v resni nevarnosti. Prav obupna in strahovita s>> tudi poročila \z drugih krajev Slovenije, iz Vrhnike. Kamnika, Bohinja. Vihar ni prizanesel ni-i Dolenjski in ne Notranjski. Železniški promet je sedaj popolnoma vzpostavljen in funkci-jonirajo vse proge. Škoda, ki jo je ta vremenska katastrofa povzročila je nepregledna. Prav pesno pa je ogrožen lokalni promet, ker je mnogo cest sedaj nesposobnih za prevoz, zlasti pa je ponekod porušena večina mostov. Mnogo žrtev in napora bo potrebnih, predno se vse zopet popravi. kar je ta katastrofa uničila in poškodovala. Slovenija si bo le težko opomogla od razdejanja, ki jo je doletelo. POZOR NAROČNIKI! Dopisi. Vsem tistim, ki dolgujejo na naročnini, smo razposlali opomi-ue. To so zadnji opomini. Vsem onim, ki se opominom ne bodo odzvali, bomo prisiljeni ustaviti list. Vpoštevali smo razne izgovore in v nekaterih slučajih smo čakali že malo predolgo. Ako Glas Naroda vrši svojo dolžnost s tem, da redno prihaja v hiše svojih naročnikov. ni od naročnikov nič več kot pošteno, da tudi oni store svojo dolžnost. Uverjeni smo. da bodo vsi, ki se jih tiče. ta poziv vpoštevali. Uprava Glasa Naroda. Barberton, Ohio. Dne 14. novembra je pri znani slovenski družini in več letnem naročniku Glasa Naroda Antonu Korenč-u smrt pretrgala nit življenja soprogi Rezi Koreae. Vzrok smrti je bila ledična bolezen. Bolehala je samo pet dni in bila v bolniški postelji. Pokojna je bila doma iz Sentpetra, Dolenjsko, ter se je pred poroko pisala Gorišek. Stara je bila 43 let. Tukaj zapušča soproga Antona Korenč s petimi otroci. Najstarejši je star devet let. najmlajši pa pet mesecev. Nadalje zapušča tu v Ameriki enega brata, v stari domovini pa mater. Pokojna jc pripadala k tukajšnjemu društvu "Ljubljana', št. 73 S. N. P. J. J. B. Cleveland, Ohio. Slovenska mladinska godba priredi dne 21. novembra v St. Clair Public Library koncert z bogatim in zanimivim vzporedom. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstopnine ni. Otrokom brez spremstva vstop ni dovoljen. Poročevalce. Johnstown, Pa. Ker že dolgo časa ni bilo nobenega glasu iz naselbine Johnstown. Pa., sem so jaz namenil napisati par vrstic. Naše mesto Johnstown je še vedno po starem kopitu. Dola se pomalo, seveda napol zastonj. Delavni čas je dolg. malo denarja (in težko delo. Ce par dni ostaneš , doma, pa ohromiš kot star konj. , da ti je težko zopet pričeti z delom. Kar se tiče tovarn, tam jo že i v I tako napol sužnjost. Premojrarji so dogo let jako slabo delali, sedaj so začeli pa kar naenkrat delali s polno paro in tudi plačo so jim povišali kar čez noč. Jaz ne vem. ali je to res dobro delo od premogovnih baronov ali je pesek v oči. Najbrže bo zadnje, zakai po tovarnah ni nikakega crovora o kakem povišanju plač. Življen-ske potrebščine gredo vedno navzgor. Tudi smrt ni pozabila na našo naselbino, in nam je tudi pobrala nekaj rojakov. Na društvenem nolju dosti dobro napredujemo. Žene in dekleta so ustanovile svoje lastno društvo z imenom "Naša sloga". To je velik napredek v naselbini, ker pa v začetku manjka denarnih srod-stev vsakemu, ki kaj začne, jih gotovo tudi tukaj manjka. Zato so ženske sklenile prirediti veselico in in igro. Igra se imenuje "Dva Pavla". Igra je jako zabavna in smešna. Nobenemu ne bo žal, ako se je udeleži. Po mojem mnenju ima človek veliko ve« zabave, ako vidi na odru dobro igrati delavca in delavko. Zraven tega pa že nekaj let ni bilo nobene slovenske predstave v naši naselbini. Veselica se vrši 27. novembra v Slovenskem Domu na Moxliam, Johnstown, Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Tipamo, da se bodo rojaki in rojakinje polnoštevilno udeležili. Naše ženske in dekleta tudi ne bodo pozabile na drugo stvar, ki spada k veselici. Bodimo brez skrbi. Vse bo boljše kot je ponavadi pri drugih veselicah na Moxham. Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom obljubljene dežele. Anton Dimie. TD O JAKOM, ki imajo namen poslati darila za Božič v denarju priporočamo s pošiljatvijo ne odlašati. Cimpreje odpošljejo, tempreje se Izplačilo izvrši. S tem pomagajo nam in pošti vzdržati točnost tudi v času največje zaposlenosti. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. 7. Ponavadi samo Pust bode ljudi, toda vvasi koga tudi sv. .Martin pobode. Kot mi je povedal prijatelj, je neko rojakinjo mlado vino tako zdelalo, da ima vsa opraskana kolena. Jaz ne vem, katera je. 1'pam, da se bo sama oglasila in mi pisala. kaj je bilo in kako. Letošnjo Noblovo nagrado je dobil angleški pisatelj Bernard Shaw. Kljub svoji precejšnji starosti je Shaw čil in mladeniški. in vsaka njegova deseta beseda je globoko zamišljena šala. Vsakoletna Noblova nagrada za najboljšega pisatelja znaša približno štirideset tisoč dolarjev. Ko so Shaw-a obvestili o veselem dogodku, je odvrnil: — Pa meni da so dali nagrado? Meni. ki nisem letos niti črke napisal. Tn res ni Shaw letos napisal nobene i bil. , hitro! — je ponavljal n noter. em opazil orijentalsko, no, skoraj bajno krasoto » ni bilo stanovanje ženske, t* bilo svetiš"e božanstva, hitrim pogledon) sem objel dragoeene zastore, eksoti*--istline in kipe. Debele prepro-o dtiiile najine korake. An-je šel hitro naprej ter me vle za seboj Odvedel me je sko-iclovit, z različnimi evetlieami okrašen rastlinjak. Odprl je vrata, nato še nadalj-na t«*r planil v spalnico. '/j pošto tančico zasenčena svetilka je širila medlo Inč v tej veliki sobi. Nisem si vzel časa. da bi podrobnejše motril posamezne predmete. Izbežno, kot v snu, sem zapazil veliko, nizko posteljo, ki je zavzemala pretežni del sobe. Pred to, z neke vrste baldaliinom pokrito posteljo, je ležala sijajna zi Ona me je živahno prekinila. — Hvala ' Kje je Andrej? Pojasnil sem ji. v kakšen namen jo je zapustil. — Potem me poslušajte, gospod. V kratkih besedah boste izvedeli. . . —-Taz vse vem. Ne vznemirjajte se. Ni zelo nevarno. . . — O. ne qxe za to. . . Morate se mi pokoriti. . . Prisezite mi. . . Zdravnik je kot duhovnik. — Kaj želite? Pripravljen sem pokoriti se vam. — Gospod moj. tukaj, ali razumete? Moj Bop, kako trpim ! — Andreja treba držati proč. Zlvn ali mrtvo me morate spraviti od tukaj. . . T'bijte me, če me na ta način lažje spravite proč. . . .Taz nočem. . . ali me razumete? — Ali razumete? Nočem, da bi me našli tukaj, tudi mrtve ne? Jaz moram, moram proč od tuka.i! Pomaerajte mi. . . obleeite me. . . odnesite me od tukaj. . . proč. le proč! f'e padem na eesti. se bo-i ste že kaj izmislili . . Rekli bo-' ste, da sem šla ravno tukaj mi-' m«, prisezite mi. prisezite 1 V ime-j nu vaše matere! Prihranite mi sramoto, in pred vsem me ne sm«1-' jo videti tukaj! 1 Ta nepričakovani položaj me je Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolico, "ik, —GLAVNI ODBOR ZA 1926,— 1 Predsednik: FRANK HOTKO 525 \V. 133 St.. New York City Podpredsednik: IGNACIJ MUŠIČ . Orani St., Brooklyn. X. T. Tajnik: JOKEI'H POGACHNTK. G6 T*?n Eyek Street, Brooklyn. N. T. Blagajnik: PETER HODE. 323 Alpha Plare. Glendale. I.. I. Zani«nikar: M AI iT IX COHEI.. string st., Brooklyn, N. V. Nadzorni Odbor: A NTH ON Y KOS IR NI K. 10121 - 85ih Rd.. Richmond Hill. L. Ial. ANTON CVETKOVICH, li»12 Linden Str<«-t. Brooklyn, N. Y. B« »LTER DEROANf*. ~2 Winfu-Id St.', Brooklj-n. X. 1 Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se »pozna kaj to pomeni. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skcro deset tisoč bolniške in skoro šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $12,000.—. I »rn >t vn zboruj, vsako trdijo soboto v svojih društvenih prostorih v Beethoven Hali. 5. Pr m^n drugi. In tr.-tio Ave . New York. HChHV K1UEH. WASH. O. C- Ob Granata ubila pastirja. V okolici Travnika so se pred norveški obali so našli ladjo, ki je bila zgrajena v devetem sto letju. Slika nam kaže. ko jo sprav- kratkim vršile strelske vaje arti-ln».K> 1>Q glavni ulici mesta Oslo v norveški narodni muzej. jlerije. Pri tem se je neka granata ' i zarila v blato. Našel jo je 16-letni če slutiti. . . naju ne sme nihče videti skupaj. Oe pa ostanem živa, se bova zopet videla. | Tak položaj je bil nepopisen. Izmučena od napora, je omahnila kot mrtva nazaj na blazino. — Jaz grem, jaz grem! — je vskliknil Andrej. In obrnjen proti meni: — Kaj naj se zgodi? Kaj svetuješ ? Zaupam ti. Novice iz Jugoslavije Eksplozija v Beogradu. Kakor poročajo z Beograda, seje pripetila tamkaj močna eksplozija v skladišču Boškovičeve banke. Banka je nedavno prišla v konkurz, skladišča pa je prevzela državo. En delavec je bil ubit. ! daljave 1500 petrov. Ribi« ležal na mestu mrtev. je <>b- j dva pa sta težko ranjena, škoda eetinj-skih Črnogorski odmetnik dr. Marko-vič v Rusiji. Znani črnogorski odmetnik dr. Vukašin Markovič. ki je ušel iz /-v .... . , , „ t - ............. zaporov in poln Oprostiti jo moram te straw- _„ t „ -i;;. ,, • , , ». . ' . , , . T 7 - - - com 11 a 1 m,llJ°,! dinarjev. preko Dunaja v Rusijo, je te Lo v takem ahl,*»J" Veliko tatvino perzijskih prepro, -nil dni Kad bi izvedel za naslov svoj'ga brata (JEORfiE KL ANKA II. Pred dvema letoma je bil v Pittsburgh. Pa. Prosim cenjene rojake Slovence in Hrvate, da ga opozore na ta oglas, ali naj mi poročajo njegov naslov, k-r povedati mu imam nekaj važnega. — Gabrijel Klanfar, Place de la Chaunce, No. 19, Issoudnn Indre, France. C2x 17.18) Pet človeških okostij izkopanih v 0NIM. KI HOČEJO POSTATI j pastir Sačič, ki jo je skušal s kani-• nom razbiti, ne vedeč kaj ima v j rokah. Granata je eksplodirala in pastir je obležal na mestu mrtev, j Sodna komisija j0 našla v bližini ~ » eno granato. zagrebški okolici. Xa Tratinski cesti vzdolž želez- DRZAVLJANI. i niškega nasipa kopljejo sedaj ka- [je razkrila zagrebška policija.! jet ne sKrf)i. I^e v takem rešitev mogoča. Nato sem ga pomiril z izjavo, i.-.....i..i :;i, - - , - ,, , , A - , , .. . . Ivi aije. Bil je jrlas Andreja, kr n«* prošnje človeka, katerega bo je pritajeno in- vsiljiv govoril: — N*e, ne, moj Bog * In vzdih je prekinil stavek. Stal sem polej* postelje. Mol«"e, pozorno in Ireso«*- se mi je napravil Andrej prostor pri 7|fl«vjn postelje. Ko je bila končana prva preiskava, sem mu dal znamenje, naj prine&e svetilko. Obotavljal se je, a ne dolgo, Andrej je prijel svetilko ter jo držal visoko nad posteljo. Kljub brez dvoma zelo hudi bolečini, je imela ženska toliko prisotnosti duha, da se je izogibala mojim pogledom. Krčevito je križala roke preko čela ter mi skušala prikriti svoje poteze. Na nič drugega nisem mislil, kot na svojo dolžnost kot zdravnik. Nežno sem prijel njeni tenki, stisnjeni roki, jn položil brez napora ob stran telesa ter ji zrl v obraz. Se nikdar nisem videl te ženske. Bila je očarljivo lepa. Nejma. kot drobljiva igrač i ca, se mi je zdela v tej veliki postelji kot majhna, bizantinska, izredno nežna punčka. Vsled nazvoenosti tujca še bolj mučena kot vsled svoje telesne slabosti, je zaprla oči, kot da domneva, da je ne bo nihče več videl če ne bo sama ničesar videla. Par minut mi je zadostovalo. — Odvedel sem Andreja v drugi kot sobe, a on je odprl vrata oblačilne sobe ter me potisnil noter. — Kaj ji je? — Papir in pero, hitro! — se je glasil moj odprovor. PisMil sem z veliko naglieo. Vrgel je hiter pogled na pisanje. Krik groze se je izvil iz nje- Za hitro olajibo od Uašija uživajte SEVERA'S COUGH BALSAM Cotorv zacelile r kratktm inu. k!t£il mm^« v na 25c in S0c. list bite se prehlada; vzemite Severn's Cold Tablets. SO ccsto*. Napreifi v»cpov«od po l«4r»r»A. v. r jivuu co.. com iafuk. igwa j mogoče kmalu pobrala smrt, sem ji obljubil, da bom izpolnil njeno željo, vkolikor bo to v moji mo- ( či. Nobenega pojma pa nisem imel kako naj omogočim to. Tekom ; vsejra te<»a časa se je pečal moj ( «luh neprestano s tem. Prav kot si je ona prizadevala prepričati me. j tako sem se čutil tudi jaz obvezanim ohraniti to skrivnost, ki niti ni bila moja. Njeno čast, ki mi jo je zaupala, sem naenkrat napravil za svojo lastno čast. Žrtvovati se za to žensko, katero sem poznal šele par minut, ki se je mogla le potom mene obvarovati sramote, se mi je zdelo naenkrat najvišje izpolnjenje moje stanovske dolžnosti. i Andrej se je vrnil. Ni ga bilo močoč.e spoznati. —1 Človek bi domneval, da trpi tudi j on na. koleri. Medtem, ko sem se podvizal, da vlijem bolnici medi-1 eine, katere je prinesel Andrej, i sem mu sporočil njeno, v njegovi odsotnosti izraženo željo. 1 — Ti ne smeš ostati tukaj in njo je treba spraviti proč. — V tem stanju na j jo izročim j nevarnosti? — je vskliknil. — Jaz naj jo zapustim v času, ko prvikrat potrebuje moje pomoči? — Nikdar! — No. torej, — je rekla ter napela pri tem vse svoje sile, da za-tre krč. ki jo je pričel lomiti. — če umrjem. umrjem v obupu nad tvojo sebično ljubeznijo. . . Ce o-stanem živa, ne bom nikdar pozabila, da si mi odrekel mojo zadnjo željo, ko sem se nahajala v nevarnosti. — Ah, Lucy, to je strašno! — je vskliknil nesrečnež. — to je strašno, kar praviš. No. dobro, u-mriva oba skupaj, kajti to je boljše kot to življenje. . . Ce umrješ, urorera jaz s teboj in ta postelja bo najino zadnje počivališče. — Nesrečnež! — je zamrmrala. Nesrečni človek ni mogel nikdar razumeti, da je bilo v srcu te ženske prostora za toliko stvari, ki so bile sieer različne druga od druge, kojih ena pa je bila prav tako močna kot druga. — Andrej, Andrej! — je vsklik-nila. — Andrej, moje materinsko srce te proklinja. in moja ljubezen kot žena kuje zarote proti tebi, ee ne boš žrtvoval svoje sebične strasti moii ljubezni. Pojdi proe od mene! Če umrjem, ne sme nih- lcor hitro se bo pomiril njen duh. — Kaj pa naj se zgodi? Silil sem vanj. naj se odstrani. Označil sem mu varno mesto, kamor mu bom najlažje in pojrosto pošiljal poročila, nakar je odšel, ali pravzaprav bežal, držeč se f. rokama za jrlavo. v najstrašnejšem obupu, kot izgnanee iz paradiža. f Dal je prihodnjič. 1 JAVNA ZAHVALA pustil kratko beležko, da jxre 20,500 Din. Razprodaja preprog je bila precej široko organizirana in je zagrebška policija zaprla govee Jakob Stingar. Na večje število sokrivcem Trebušni legar v Hercegovini. Ministrstvo za nai'odno zdravje je iz Mostarja prejelo poročilo, da se v Most ar ju in okolici širi epidemija trebušnega legarja. ki se ie pričela pred mesecem dni. Vsi ukrepi, da se nadaljne širjenje epidemije ustavi, so osiiili doslej brez uspeha, zato je odrejeno, da se sanitetni ukrepi poostre. Even-io se bodo zaprle t ud" , - , , . . , »al v svrlio, da se oboka potok prispel v .Mcskvo, kjer je bi spre- i» • ■ i , . . •' . ' i Kralje vac. Pri izkopavanju kana- z velikimi častmi. Sovjetska i , t^i • i 4 ,• la so delavci naleteli na pet človeških okostij. Štiri so ležale eno eno poleg drugega, a peto par metrov Idaljeno od prvih. Kosti so že nu no strohnele in so bile v ze-j mlji že 30 ali pa še več let. za vrhovnega komisarja v Ivi adišča trgovca Turkoviča. ! ter jih v komisijo dajal muslimanu Boliču, ki jiii je prodal za Šel je v smrt, ;iker ni imel sreče"' j V Osijeku je izvršil samomor ugledni tamkajšnji meščan in trni izi je Vi"bager" smrt, ker ni imel sreče v življenju. Pokojnik je bi' človek, ki zapušča tri sinove, med katerih je eden zlatar, drugi pa veletrgovec. Njegove razmere j Kosti prastarih živali v Savi. I Pi'i Progarju v Sremu je te dni Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vsi- podatke o državljanstvu. Stane centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. so bile popolnoma urejene. V podstrešju svoje hiše si je najprej prerezal žile, potem pa se obesil. Dogodek je izzval v Osijeku veliko senzacijo. vse Na begu pred orožniki. V okolici Mostarja so te dni o-rožniki ustavili Ibra in ITubo Ša-banoviča, ki sta peljala voz. naložen z ukradenimi drva mi. Saba-noviča sta hotela pobegniti ter sta z vso silo podila konje. Orožniki pa so hiteli za vozom. V divji dir- Ne morem si kaj. da bi se javno ne zahvalil za pošteno delo. ki ga] tuah vršita Frank Sakserjev urad Francoska parobrodna družba. • Pri Frank Sakser State Bank sem Ribič ustreljen pri streljanju na kupil vozni list za svojo sestro, ki i tarčo bi imela priti sem v avgustu s par-^ Xa Rat nem ostrvu pri Novem nikoni "Paris". Kot znano, je na Sadu se je vršilo običajno voja-tem parniku vožnja pet dolarjev j gfco streljanje na tarčo. Pri tej dražja kot na drugih te linije. Ne-.priliki je bil slučajno ustreljen ki se je voz s konji vred prevrnil' sreča pa je hotela, da se je parnik ribič Mile Ivnniševič. ki se je siv dvajset metrov globok prepad.' poškodoval pri prihodu v franco- j čolnom vozil okoli otoka, čeprav Voz se je razbil, Ibro je obležali sko pristanišče, tako da ni bil spo- Je bilo to zaradi streljanja prepo- mrtev. Huso pa je težko ranjen in) soben za plovitbo. 'vedano. Krogla ga je zadela iz'r.ajbrže ne l.o ostal pri življenju. Družba je ustregla potnikom, i ter jih kljub velikem številu iz-: letnikom odposlala s parnilcom "La Savoye". V nasprotnem slučaju bi morali čakati v Franciji mogoče mesec dni. Nam je bila seveda glavm.' stvar, da je sestra sploh dospela.' ti eisti savsko strugo. spravil na dan kosti ogromne ži-premozen|„. i- ~ , , . ... ; . a ali. Z oh. ki so ga nash v strugi. ^ j tehta dva in pol kilograma. Tudi ostale kosti kakor vilice, noge itd. imajo gronine dimenzije. Domneva se, da je to skelet predpotopne živali, najbrž mamuta. Med tamkajšnjim ljudstvom krožijo o zanimivi najdbi najrazličnejše govorice. KRANJSKE KLOBASE vel odre. miht .šunke, pit reta, suho prnvtino s Jcoio. jezike, r<-hemt in sploh v.m- kar spada k mesen In i. Cena 40c pr i poši-Ijatvah od 10 lb. naprej; poštni nn plačam jaz. Pošiljam proti poštnem povzetju ali denar na. prej, JOHN KRAMER, 5301 St. Clair Ave, Cleveland, O Mr, Krečič. uradnik gori imen o-vanc tvrdke, je storil vse, da je' bila eimprej izven sitnosti. Sestro' so sicer poslali v Penna. na naslov. kamor je bila namenjena, kot so pač odločili uradniki nu Ellis Islandu. Mi smo bili vsi zadovoljni. samo da je šlo vse v re-j du. najbolj pa še ona, ker je toliko časa čakala na vstop s tisoči drugih vred. Danes pa sem bil prijetno pre- i senqčen, ko sem sprejel od Frank Sakser State Bank ček za pet dolarjev z naslednjo notico: Danes smo sprejeli od Francoske paro-j brodne družbe nazaj svoto $5.00; v povrnitev razlike v ceni med j parnikoin "Paris" in "La Savoye". s katerim je Vaša sestra dospela dne 23. avgusta, ter Vam priloženo pošiljamo naš ček za ta znesek. — Frank Sakser State Banl- Na vse sem prej mislil kot nato. Uradu in družbi izrekam zahvalo za pošteno in dobro postrežbo. Rojakom širom Amerike ju pa priporočam v njih lastno korist. Ignac Mušič. 560 Grand St., Brooklvn. N. Y. ROJAKI, NAROČITE Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1927. Letos ima jakc bogato in zanimivo vsebino. Razen poučnih člankov in povesti vsebuje besedilo nove "Priseljeniške postave. STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Ker smo ga tiskali le omejeno število, naj ga vsak eimprej naroči, da ne b r brez njega. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Ereteuil? — Je še brez navodil. * — Biron? — Še vedno upa na Ivurlandijo. —■ Serčin ? — Moli, da bi ne sodil Gospod človeka v zmoii. — No. — je rekel Peter zadovoljno, z ostalimi bom že lahko opravil. Kedaj udarimo? — Kakorhitro ukaže vaše veličanstovo. Peter je pričel razmišljati. — Hočemo čakati še osem in štirideset ur, dokler ne bo dospelo onih šest sto mož iz Kiela. Tukaj je carinja v naših rokah. Jaz bom dal znamenje. Iztegni! je roki. — Se dva, tri dni. — je rekel ter vzdilinil, — in jaz bom nov človek. Ali si vse to premislil, Gregor? — S svojim življenjem jamčim za to. — je odvrnil Orlov. Ko pa ga je ear odpustil, ter je pasiral straže na terasi, je obstal tik >K>d zidom gradu, tam, kjer so se kazala majhna vratiea v senci naprej stoječega stebra. Previdno je odprl vrat ter odšel previdno navzgor po temnih, okroglih stopnjicah, ki so vodile v sobe carin je. Katarina se je že umaknila v svojo spalno sobo, a v predsobi so {.orele še luči. Nekoč je bila to najbolj priljubljena soba carinje Elizabete ter bi lahko marsikaj pripovedovala o vseh onih, ki so prišli Kkrivaj k njej skozi skrita vratiea. Perzijska preproga je pokrivala lla in težak zastor pred vrat mi. ki so vodila na koridor, je zadušil vsak šum. V nekem stolu je sedela nepremično Marta Ivanovna, zvesta komornica Katarine. Že osem dni jc bila tako na straži, vsaki trenutek pripravljena na alarm. Vrata proti koridorju so zaškripala in zastor je bil potisnjen na stran. V sobo je hušknila neslišno kneginja Daškov. Prestrašena se je vzravnala Marta Ivanovna. — Carinja? — je vprašala kneginja. — Spi, visokost, — je odvrnila Marta. — Po dolgih nočeh prvikrat. — In Orlov? Predno pa je mogla odgovoriti komornica je potrkalo na čuden način na steno. Marta je dvignila gobelin na steni ter odprla skoro nevidna ta-petana vrata. — Gregor Gregorjevič, — je rekla, obrnjena proti kneginji. Orlov je vstopil. Ali je bila mesečina, v koje svitu je stala Katarina Daškov, ali pa je resnično tako prebledela? Tapetna vrata so se zaprla za Marto Ivanovno. Orlov in ženska, ki ga je ljubila, sta si stala nasproti. Ženska, ki je gledala z vedno rastočo bojaznijo in ljubosumnostjo, kako je imel Gregor Gregorjevič le še oči za carinjo, mislil le še na njo in na njene tajne načrte. , Tudi Orlov je vedel ob pogledu na mlado kneginjo, da je prišla sedaj ura obračuna. Vzravnal se jc ter nalahko zaropotal s sabljo. Kneginja Daškov ga je motrila z vročimi očmi. — Kje si bil ? — je vprašala. — Pri carju kot vedno, — je odvrnil. — On proslavlja že vnaprej padec Katarine. — Ali so vsi obveščeni? * * — Na dvanjast. ? - | 5 * > V Ozrla se je na uro. " « : — Pol. * 1 Oba sta molčala. Nato pa je pričela kneginja: — Že dolgo je tega, Gregor, da sva bila tako skupaj. 1 — In celo pri blesku sveč ob^polnoči, — je odvrnil v šali* ' Prijela ga je burno za roko. * — Pridi k meni, — je rekla. Sedla sta na divan, s katerega sta' imela v očeh vrata, vodeča v spalno sobo Katarine. Orlov je obstal pred njo. Mož je moral prati. — Žena je bila bolna. Hretanje pamikov - Shipping News Slika nam kaže bivšega nemškega velikega admirala von Tirptiza v krogu svojih vnukov. ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU AMERIŠKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA. I'niont'>\vr>, <;.i , Ji»hn L. iSozich iz t-^ga mt-sta je vea»-I r'ovek. Štiri leia je i>ral doma£e perilo, kajti nj«-p.na na je bi a m»-irs. H i. > li je i»i a ti .Krat operirana in zdravi'i s . J«. z i stn i-a:^Ii<"nih bolezni, v s * i ni ime.a uHesar drugega k t tr^k ilj'.. i.i je Lila t^ko-n i r odstranjena iz njer.e^a t-lesa. Toda Ji r.lno dognal: kaj ji j.-, j,- n;-n mož, k? je j'iotvu.er pntrnMl sk..ro \s.- de-tii.r za iO .ivii ke in zdravila. Tašfa Mr*. 1 >' it'll |>; iA2a i:.'!•». ' akati je Lilo trei.a te-d«-;i dni .ia s«. o h zdravi.i> iz \\" litino:. t int., p«,t. 1.1 je t-a *Tze 1« Je malo (■ isa za usmr'enje t ml: ulje, ki je Li.a »iJ revije v d >lg;t. . S.iravl i so jo v stekleni, o aik'jhi la, kj-r je vukr.mur r.a ogled. Tisoče moških, žensk in ot;ok >e zdravi za kako drugo bolezen »n sicer neuspeS-no, do--irn je njihova resnična bolezen poAitst—trakulja. Gotovo znamenje te p'j-ftasti so oddaja r.ja njenih delov, morebitna j>a izguba teka z včasmm Izpeha-v an jem. pokrit Jezik, zgaga, bolečine v hrbtu. Eteijnih in nogah, omotica, g'a-vohol, obfut"-k omedlevice s praznim želodcem. veJlkl, temni kolobarji krog 0(' i. ZelfKlee je težji k in napihnjen. Človek tudi iuti, kot da se nekaj giblje do grr.'o. Bolnik ima rmeno kožo, malo tehta, ima slabo sapo. Pošast, ki včasih doseže dolžino 50 čevljev, povzroča božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko 7.ariu§i svojo žrtev. Iznebite se takoj te polasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. Pošljite $li',48 za zdravilo I^ixtana, f-e hočete iznebiti te pošasti. N"i škodljiv tud če nimate trakulje. Prodaja ga samo ROVA I. LABORATORY, 50 Netting B?dg., Windsor, Ont. O. < >. D . se ne pošilja. (Copy \o. 2> —Ail v't I. Ogromna produkcija. 1 Kar osupne tujca, ko pride vi Ameriko, je ogromni promet po u-j lieah in mrgoleče število avtomo-< bilov. še visoki nebotičniki ne na- \ pravljajo nanj tako globokega vti-1 industrija v Ameriki tako velika in važna, da bistveno prizadeva gospodarsko življenje v.se dežele. II. Surovine za avtomobilsko iuti ust r i jo. Pod izgotavljanjem motornih a. Brez ozira na to. od koder naj j vozov si ljudjc dostikrat predstav- prihaja, toliki promet motornih vozov — asebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov, taksijev in avtobusov — presega vse. kar .si je mogel predstavljati v najbolj bujni domišljiji. Kajti nikjer na svetu ni motorni promet dosegel Ijajo tovarno, v katere surovi materija! vstopa na enem koncu in na drugem koncu izhajajo popolnoma izgotovljeni novi avtomobili. Temu ni ravno tako. Moderni motorni voz je jeko komplicirana skupina .strojev, sestavljena oi lrug za drugim, tako tla ne bi bi- ; skupne produkcije kavčuka (rub-lo nič prostora vmes, bi tvorili vr-1 ber) v tej deželi, avtomobilska ia- } sto, ki bi obkolila polovico ze- dustrija baje vporablja 83 odsto. meljske kroglje po tri v enem re- <>d vsega ga/olina, ki se produci-du pa bi tvorili vrsto, ki bi segla : ra v ameriških rafinerijah, gre 80 od New Yorka do San Pranclsca. j odstotkov v tanke avtomobilov, ki Sedaj je čez dvajset miljonov mo-'Ao v obratu. Od vsega tapetarske-tornih vozov v tej deželi. Ker se Iga usnja avtomobilsko industrija povprečna življenska doba avtoma- j vporablja U8 otlsto celokupne prebila cehi na sedem do osmih let, dukcije, nadalje 53 v.se produkcije pomen ja, da treba vsako Irto iz- t ploščatega stekla. 2i) odsto vsega gotoviti ])0 tri miljone novih av- aluminja, 32 do 13 odsto v.se pro-tomolulov, da se le nadoknadijo dukcije jekla in železa. Izmed dru-obrabljeni avtomobili. i gih snovi, ki jih avtomobilska in- Laliko si je predstavljati, kako dustrija vporablja, naj omenimo ... , • , , •• zlato, platino, diiamante, tung- orlaska mora biti industrija, ki ■ ' 1 ' . f ... , i • sten, baker, med, kositer cink, omogoeuje tako ogromno produ k-. cijo — industrija, ki je vstanu iz- | premog, ilovieo, cement, apno, ko- , . . lomaz, olja, kemikalije, bombaž, got o vi 11 na leto stin miljone no-i . t ., . , t + volno, svilo, juto, les, steklenino vili avtomobilov in povrh tega o-J ' ' » , , , , . , - iia. Kar se tiče samega iekla, ne- skrbovat i obrat m vzdrzavanje o- ? ... , . . ko avtomobilsko podjetje vpora- xtalih dvajsetih miljonov avtojiio- - i j j t bilov. Statistike nam povejo, da am ti-1 bija 45 raznih vrst jekla, primernih za raznovrstne dele, od jekla za trdna ogrodja tovornih avto-ška avtomobilska industrija tek-' raobilov do jekla za drobne igle muje z industrijo železa in jek- j karburetorja. To podjetje, ki pro-la. svojim najbližjim tekmecem, ' dueira sedem do osem tisoč tovor-kar se tiče vrednast produkcije.' nih a\iomobilov na leto. vporab-Koliko tovarn in koliko ljudje je po ^ za 0«rr0dje teh. vozov toliko sredno ali neposredno spojenih z jekla? da bi se z nylh lahko avtomobilstvom, je težko reči. Kon- dalo šestnajst nebotičnikov \Yool-servativna cenitev trdi, da Število Nvorthove velečine. To isto podjet-ljudi, Neposredno zaposlenih v m- je vporablja na leto 250 milijonov d ust ri j i avtomobilov, znaša tri mi- ^ Tjjakov, 500 iniljonov vijakovih lijone. To vključuje nastavljence1 obročkov in 100 miljonov razno-v avtomobilskih tovarnah za obro- vrstnih isrel. če. gazolin, avtomobilske dele in j-- pritikline, trgovce in prodajalce, Dragocene izkepnine na Madžar-delavce v garažah in popravljal-1 skem. (Dalj« prihodnjič.; J[ i I nieah in profesijonalne šoferje. I Ravnatelj segedinskega narod-Koliko ljudi služi indirektno tej nega muzeja, znani pisatelj Franc induKtriji — na pr. pri obdelova- ^fora, je našel pri Nagv Szekfe-nju surovin, prevažanja produk- stu velik zlati zaklad, obstoječ iz tov itd. je nemogoče povedati. 92 draguljev in raznih fino izde-; Jasno pa je že, da je avtomobilska . lanih zlatih predmetov. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stati kraj, Je potrebno, da Je potl-Cen o potnih listih, prtljagi in dru j?ih stvareh. Vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona. bodisi za eno leto ali 6 meseeev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. jnlijs, 1926 se nikomur več ne poSlje i>ermit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbliZnjl naselnl-ški urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor žel! dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Iz Jugoslavije Ito pripuSčenih v tem letu 670 priseljenoev, to«la polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti Bern BtariSe In otroke od 18. do 21. leta ln pa za poljedelske delavce. AmeriSki džavljani pa zamorejo dobiti sem Sene ln otroke do 18. leta brez da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo ▼ Washington. .Predno podvzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT 8T„ NEW YORK SO. novembra: Uajestlc, Cherbourg; Btuttfart Cherbourg. Bremen. 14. novembra: Berensasia, Cherbourg:: Geo. Washington. Cherbourg. Bremen. 27. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 1. decembra: llaurfiania, Chi-rhui|. 29. decembra: Berlin. Cherbourg. Bremen; Pie*. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: * Jklajestic, Cherbourg 6. januarja: He Cranse, Havre; Hamburg. Cher* bourg. Hamburg. 7 januarja: Martha Washington, Trst. 8. januarja: Berer.garia. Cherbourg: Franc«. Havre; Bremen, Cherbourg, Bremen. 12 Januarja: I'res Hard ng. Cherbourg, Bremen. 15. Januarja: i*uxis, Havre; Aqultanli., Cherbourg. 22. januarja: Homeric, CherlK.i:rg; Republic. Chf-rUnirg, Bremen; Stuttgart. Cher-l».urg, Brcmm. 25. januarja: Pres. Wilson. Trit. 27. januarja: Ro»bambeuu. Havre; Thurlngla Hamburg. 29 Januarja: Maiestir. Cherhmirg: Franre. Huv-re: Muenchen, Cherbourg, Bremen. BOZIC! KOT PREJŠNJA LETA, SE TUDI LETOS PRIPRAVLJAMO NA VELIK BOŽIČNI IZLLT iz Ne\» Vorlia proti Havre s parčkom CARMANIA v SREDO, 8. DECEMBRA pod osebnim vodstvom priljubljenega In splošno znanega Mr. S. Vukoviča, uradnika Cunard frte. Slovenci! Nudi »e vam prilika, da izpolnite dolgo gojeno željo ter preživite Božič v stari domovini med svojimi sorodniki in prijatelji. Prostori, postrežba in kuhinja — vse je najboljše. Privatne kabine za 2, 4, 6 v tretjem razred" NA DALJNI BOŽIČNI IZLET NA BERENGARIA, 15. decembra. TOD OSEBNIM VODSTVOM MR. A. MARCUSA, člana CUNARD ČRTE. j Zasigurajte si prostor sedaj pri kateremkoli naših agentov, ali pa pišite v maternem jeziku na LINE New York CUNARD 25 Broadway MAJCEN EJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH'Ji?" DIREKTNA SMER~~ POTOVANJA Kratka železniška vožnja do rtoma po imernl ceni. / Odplutje proti Trstu ln Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 19. NOVEMBRA — 7. JANUARJA PRESIDENTS WILSON 3. DECEMBRA — 25. JANUARJA Vprafiajte za. cene :n prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St . N. Y. j IŠČEM GOSPODINJO 'Slovenko ali Hrvatico za na farmi. Stara naj bo od 40 do 50 let. I Onim, ki hrepene po lepem in mir-' nem življenju, se nudi lepa prilika. — John Pintar, R. D. F. 2, Box 93, Rock Creek, Ohio. (4x 15—IS) S A M 0 6 D N1 PREKO z ogromnimi parnikl na ojje ROCHAMBEAU — 24. nov, 22 dee. PARIS 4. dec. — 27 decembra. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki ln tekočo vodo za 2. 4. ali 6 oseb. Francoska kuhinja ln plj&ta. breach JBn/e 10 STATE ST , NEW YORK ali lokalni agentje Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". POZOR GOSPODINJE V OKOLICI NEW YORKA! Kakor lani. tako tudi letos se dobijo prave kranjske mesene in riževe klobase pri: Mrs. Mary Murni k, 862 Anthon Ave., Ridgewood, N Y. (2x 17,18) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. DOMAČA ZDRAVILA ■ V zalogi Imam Jedilne dlftsv«, Knajpovo Ječmenovo kavo ln im-portirana domaČa zdravila, katera priporoma mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Ptfllte po brezplačni cenik, ▼ katerem Je nakratko popisana vaalui rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete naSU Se mnogo drugih koristnih stvar L Math. Pesdir ~ Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. LOT NAPRODAJ POCENI na prijetnem kraju McAllister Ave. & 9th St., Waukegan, 111. Vprašajte lastnico: Mrs. Gertrude Michel, 20 East Goguac St., Battle Creek, Mich. (6x 12—18) Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava #Glas NaroSa'. ______________________:___ ___