festival borštnikovo BILTEN FBS02 15110116 v 5Ш OH v _ oktober ST Wo: I. K.flfvtf i! Ji % ■ Vse najboljše Slovenija! Spet je tu. Čas, ko se Maribor prebudi iz celo -letnega spanca, čas, ko se tihe in ob večerih popolnoma prazne ulice spremenijo v človeku prijaznejše, čas, ko v zraku zadiši ne samo po jeseni in kostanjih, ampak tudi in predvsem po kulturi, gledališču, umetnosti. To je tisti čas, ko mesto preprosto zaživi - ko bi le trajalo več kot štirinajst dni! Maribor se, kot vemo, že dolgo bori za obstanek, velik procent brezposelnosti vztraja, idealizirajo se podobe drugih mest po Sloveniji, med ljudmi se širi nezadovoljstvo, tudi obup. A ne ko gre za Festival Borštnikovega srečanja! Njihovega festivala, ki so ga obdržali in za katerega vedo čisto vsi v mestu. Tukaj naletimo na pripadnost ljudi do nečesa. Pripadnost mestu Maribor, pripadnost gledališču, pripadnost na sploh. Letos praznuje naša Republika Slovenija, potemtakem tudi mi, državljanke in državljani, naša skupnost. Ne vem, če kdo izmed nas, navadnih smrtnikov, sploh čuti praznično vzdušje in opeva četrt stoletja naše države, vseeno pa se lahko ozremo nazaj, na njene začetke. Vemo, smo nastali na temelju kulture, in še po petindvajsetih letih se zdi, da je ravno kultura še vedno tista edina, ki lahko preživi, ko nič drugega ne more. In ki je preživela. Vedno znova in znova z njo proslavljamo in smo nanjo ponosni. In smo spet pri pripadnosti, tokrat našemu gledališču. Sprašujem se, kaj ni ravno to največ, kar se pri določeni skupnosti lahko doseže? Da čutimo, da pripadamo. Pa naj bo to državi, domovini ali gledališkemu srečanju. Ko pa se to udejanji v takšnih časih kot smo trenutno, pa še toliko bolj. S pomočjo kulture, še obstajamo! S kulturo, še smo! Vse najboljše, Slovenke in Slovenci! Polona Stergar 1 - 15. 10. 2016 16.45 I Letalski center Maribor Tekmovalni program + Showcase Republika Slovenija Gledališka predstava Republika Slovenija, ki so jo v koprodukciji ustvarili Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska, sovpada s 25. obletnico nastanka naše države. Ustvarjalci predstave so (no, v kolikšni meri so še, pustimo) anonimni. Osredotočajo se na sporočilnost ali pa vsaj opominjanje na dogodke, ki so se zgodili po osamosvojitvi države. Iz vseh strani se pred izvedbo predstave šušlja o posebnostih, o nepredvidenih situacijah, o tem, da morajo gledalci za ogled drugega dela predstave nositi zaščitno masko, o tem, da se predstava ne dogaja v dvoranah SNG Maribor, pač pa v dislociranem hangarju, o tem, da je predstava drugačna! Kako pa sprejemamo drugačnost? S pričakovanjem, bi rekla. Predlagam, da jo greste pogledat, v kolikšni meri in zakaj je tako drugačna. Njeno snov in tematiko zagotovo vsi poznamo, zato moramo izvedeti, če ne drugega, kateri igralci jo igrajo, predvsem pa - zakaj in kako v njej že toliko let nastopamo mi sami. Maske gor, gremo gledat! Polona Stergar Slovensko mladinsko gledališče & Maska Ljubljana Premiera 20. 4. 2016 / Predstava traja približno 1 uro 40 minut in ima en odmor. Vsi avtorji uprizoritve bodo ostali anonimni. Lik v tem kontekstu preprosto ni pomemben. Pomembna je drža(va). 15. 10. 2016 20.00 | Stara dvorana Tekmovalni program + Showcase Knut Hamsun Glad 7 Gledališki roman Glad na oder postavi zgodbo mladeniča (Marko Mandić), ki se v vsakem trenutku bori za svojo eksistenco. A ne gre le za dobesedni boj za preživetje iz ekonomskih tegob, ki so vseprisotne v njegovem življenju, temveč tudi za osebni boj osmišljanja vsakega trenutka posameznikovega obstoja. Z avtorefleksijo in nenehnim hlastajočim bivanjem se posameznik znotraj danega sveta odganja skozi življenje kakor figurica na igralni plošči in išče svojo pot ter raziskuje možne smeri živetja. S fluidnostjo čustvenih in motivacijskih stanj smo popeljani skozi notranjo perspektivo in narativo glavnega junaka, ki se na videz mimogrede preigra skozi številne transformacije. »Glad« je tu vpeljana kot nenehna podstat posameznika, skoraj nevidna a vseprisotna prebivalka sveta, stanje duha vsake dobe... Vprašanje, ki se odpira, pa je, po čem vse zares gladuje človek v svetu? Katja Markič Mini teater Ljubljana & Mestno gledališče Ptuj Naslov izvirnika sult Premiera 14. 6. 2015, Mini teater Ljubljana; 4. 9. 2015, Mestno gledališče Ptuj Predstava traja 3 ure in ima en odmor. prevajalka Marija Zlatnar Moe • avtor odrske priredbe romana, dramaturg in režiser Janez Pipan • avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar • scenografka Sanja Jurca Avci • kostumografka Ana Savić Gecan • oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak • lektorica Barbara Rogelj • asistent inspicient Matej Primec igrajo vloga brez imena Marko Mandić • ylajali Nina Rakovec • kapitan na ruski ladji/slepi starec/trgovec christie/ urednik/dežurni policist Brane Grubar • zastavljalničar/ stražnik/»devičnik«/moški s časopisom Tadej Pišek • prodajalka klobas/prodajalka rož/prodajalka kruha/ natakarica/gospodinja Nina Valič • ylajalijina družabnica/uslužbenka v trgovini/ulična prodajalka časopisov/dekle v parku/prostitutka/služkinja pri gospodinji YLAjALi's partner/store Maruša Majer 15. 10. 2016 21.00 | Mali oder AGFT Odlomki iz Hamleta in Othella Williama Shakespeara Ljubezen in smrt Produkcija VI. semestra GLR, DI in DSU Predstava traja 1 uro 40 minut in nima odmora. prevajalec hamleta Srečko Fišer prevajalec othella Milan Jesih režiserka Mojca Madon dramaturginji Lea Kukovičič, Taja Lesjak Šilak scenografka Mojca Madon kostumografka Tina Bonča prirejevalca glasbe Joži Šalej, Iztok Drabik Jug oblikovalka svetlobe Mojca Madon svetovalka za verz Tatjana Stanič igrajo Rok Prašnikar, Tamara Avguštin, Timon Šturbej, Doroteja Nadrah mentorji dramska igra in gledališka režija doc. Jernej Šugman doc. Jernej Lorenci dramaturgija doc. dr. Blaž Lukan scenografija izr. prof. mag. Jasna Vastl kostumografija red. prof. Janja Korun. asist. mag. Tina Kolenik jezik in govor asist. mag. Nina Žavbi Milojević glasba izr. prof. Aldo Kumar gib red. prof. Tanja Zgonc oblikovanje svetlobe David Orešič Ljubezen in smrt. Ali kako smo postali iskalci večne ljubezni ... Živimo v času 21. stoletja, ko je ljubezen najbolj opevan pojem in nas spremlja na vsakem koraku, pogledu, misli. Postali smo iskalci univerzalne, večne ljubezni, ki nam odpira vrata do samih sebe in nam pokaže kaj je tista »prava« pot našega življenja. Instant ljubezen. V enem momentu je, naslednji hip je ni več. Tako kot živimo mi in nas v naslednjem trenutku več ni. »Ne žaluj več, dragi Hamlet. Saj veš, da je tako ... Vse kar živi, umre, in se preseli iz narave v večnost.« je ena izmed misli, ki nam jih ponuja Shakespeare v igri Hamlet. Ne žalujmo več za svojimi usodami, temveč se posvetimo svoji sreči. Mogoče pa je ta čas, čas, ko lahko postanemo egoistični in pokažemo popolnoma vse. Nič ni narobe, ker je vsak izmed nas individualno bitje, ki ga zaznamuje lastna usoda. Življenje je postalo Shakespearov dvor, živimo in umremo, ob tem pa nas spremlja praktično ves svet. Na nas samih je odločitev ali se bomo prepustili toku in živeli to življenje, ali pa bomo postali Hamlet. Drugače razmišljujoči, črna ovca, ki lahko hitro postane uničevalec dobre zabave s svojimi glasnimi razmišljanji o življenju samem. Z vprašanji, ki pestijo slehernega človeka, a si jih nikoli ne upa vprašati v javnosti, morda niti samega sebe. Je res to to kar želimo živeti? Za vas pripravljamo zabavo, ki bo vsakega izmed vas postavila pred ogledalo samega sebe, svoje družine, svoje družbe in na koncu koncev, celotnega sveta. Vsem je poznan rek, da je meja med ljubeznijo in smrtjo tanka, a vendarle vidna, po kateri stopa večina. Nihče v sebi ne nosi samo enega pola. Za katerega se boste odločili vi? Vrtiljak resničnostnega preizkusa je pripravljen. Usedite se nanj in se prepustite, da vas odpelje v nove dimenzije, nove poglede in nove občutke. Taja Lesjak Šilak 15. 10. 2 016 18.30 | Lutkovno gledališče Maribor Mostovi Franz Xaver Kroetz Glasba po željah Teatr tažnia Nowa Krakow & TR Warszawa (PL) Naslov izvirnika Wunschkonzert Predstava traja 1 uro 20 minut in nima odmora. prevajalka v poljščino Danuta Žmij-Zielinska • režiserka Yana Ross • dramaturginja Aska Grochulska • avtorja glasbe Aska Grochulska, Tomasz Wyszomirski • oblikovalka podobe Simona Biekšaite • oblikovalec svetlobe Mats Öhlin • skrbnik projekta Marcin Zawada • oblikovalec in posredovalec zvoka Wojciech Mann igra Danuta Stenka Na povsem normalen delovni dan prihaja Fräulein Rasch domov okrog 18:30 ure popoldne. Stopi v stanovanjsko hišo in pregleda poštni nabiralnik. Reklame, oglasi, reklame, oglasi. Vzame jih, stopi do vhodnih vrat, jih odklene in vstopi. To je korak v svet njene osame, prostor, v katerem je izgubila samo sebe. Maničen tempo velikega mesta je odnesel še njeno bit. Uprizoritev Yane Ross temelji na besedilu nemškega avtorja Franza Xaverja Kroetza. V nasprotju s klasičnim dramskim besedilom, je igra sestavljena le iz stranskega besedila, ki služi kot komentar na odrsko dogajanje. Uprizoritev Glasba po željah tako predstavlja nov in edinstven jezik v poljskem gledališču. Popelje nas v intimen svet meščanskega individuuma, znotraj katerega vladata osamljenost in melanholija obupa v očeh. Tamara Zaner 15. 10. 2 016 16.00 | Vetrinjski dvor Simpoziju Vitalna zvrst na robu medijskega prostora sledi in situ večmedijski performans Irena Pivka, Brane Zorman: Hodi Mesto Produkcija CONA, 2013 Hodi mesto je večmedijska predstava, je zvočni zemljevid, v katerega obiskovalec vstopi in mu po ulicah mesta sledi s pomočjo posebne GPS aplikacije na mobilnem telefonu. Na vstopno-izstopni točki (ob predložitvi osebnega dokumenta ali kavcije) prejme mobilni telefon, slušalke, zemljevid in navodila za pot. Ko pride do določenega mesta, kjer je s pomočjo GPS postavljen zvočni zapis, se ta sproži in obiskovalec ga med hojo posluša. Od hitrosti in izbrane smeri hoje je odvisno, kateri zvočni posnetki in kako se bodo predvajali. Obiskovalec tako s pomočjo zvočnih posnetkov, vtisnjenih v natančno izbrane lokacije v središču mesta prehaja med fiktivnimi in realnimi situacijami in delno tudi sam soustvarja predstavo. Zemljevid Hodi mesto preplete zvok s prostorom in ga kot celoto ponudi v doživljanje izkušnje, v premislek. Med prostori, ki so. In prostori, ki so bili. Bi lahko bili. Morda še bodo. Refleksija Peer Gynt Peer Gynt, človek, ki je ugnal smrt ali za vedno ostal v svoji iluziji? Vsak si sam v svojih mislih slika svet, v enem se nahajamo, v drugem ne ali pa ravno zato še toliko bolj. Tudi Peerove dogodivščine kot kapljice prehajajo v oblak oziroma iz resničnosti v sen ali iz našega aspekta v pravljično deželo. Že prva Peerova advantura na tujem - v trolovskem svetu je imaginarne narave. Emocionalno noto pa v sami uprizoritvi na tem delu podkrepi vokalna, zborovska priključitev k orkestralni Griegovi glasbi. Po nočni mori v trolovski deželi se Peer sooči s še hujšo, materino smrtjo. Mati, morda edina resnična Peerova ljubezen. »Zaslužim tvoje udarce, tudi sam sem prizadejal ti bolečino.« In potem pride Jutro. Takšno, da bi raje še spali in bili hkrati hvaležni, da ušesa nimajo vek. Spomladanski zavitki se odvijejo in gospodu Peeru pod nogami pogrnejo rdečo preprogo. Peer se po njej sprehodi v krogu in nadaljuje se kroženje med vzponi in padci. Sprva tretiran kot kralj, potlej pristane med norci. Prikovan na voziček se ponovno snide z jelenom, večnoželjeno trofejo in pohabljen s strani norcev obleži poražen na tleh, na samem dnu. Številnost plesalcev potencira njegovo osamljenost in izgubljenost v tujem, a hkrati lastnem svetu, če se prav ta odvija le v njegovem umu. Umorjen v lastni domišljiji se vrne v realnost, v rodno vas, v svoje srce. Ne glede na to ali je potoval v resničnem ali imaginarnem svetu je na koncu prispel k Solveig, v njen dom, ki postane tudi njegov. Je ušel iz krste, ker se je prepustil voditi čustvom in iluziji ali pa v njej kot mrtev mož ni več mogel niti pristati? Bel krog iz prvega dejanja se sestavi nazaj, a ne v celoti, manjka mu le košček, kroženje po njem ni več mogoče. Je zaključen tudi Peerov krog »življenja«? Ni več padcev, ni vzponov, ko Peer najde svoje mesto, se pred njegov prag uleže tudi sam jelen. Ujel ga je, ko ga ni več lovil. Včasih je za dosego cilja potrebno odvreči le lastno kopreno ali pa se morda tako kot Peer zabubiti v njo in vrjeti v svet znotraj nje. Nina Kuclar Stiković "к \ te о ж « ! Kdo smo l\ Alja Predan, umetniška direktorica Petra Vidali, selektorica Danilo Rošker, direktor SNG Maribor Daša Šprinčnik, izvršna producentka Špela Lešnik, producentka mednarodnega programa Ksenija Repina, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjižnih novitetah Ada Cajnko, Mojca Kolar, Kristina Koter, Branka Nikl Klampfer, produkcija Daša Šprinčnik, Špela Lešnik, organizatorki prodaje in oglaševanja Matic Gselman, tehnični vodja Nenad Cizl, oblikovalec Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa Saša Huzjak, spletni skrbnik Franci Rajh, arhivar Simona Hamer in Nina Zupančič, voditeljici pogovorov o predstavah MlOlfi h, . VSisil te* Ш ; & -4 "t / 5 > Strokovna žirija Zala Dobovšek, Tomaž Gubenšek, Martin Kušej, Ivor Martinić, Nina Šorak Žirija za Borštnikov prstan Ljerka Belak, Blaž Lukan, Vlado Novak, Alja Predan, Matjaž Zupančič Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan Maribor, oktober 2016 | Bilten FBS ISSN 2385-8818 | Odgovorna urednica Ksenija Repina | Urednica Manja Gatalo glavna pokrovitelja i RTV BHHEl SL0 BOBE Н1ЩРН Zavarovahiea ЕДИНЯ МИЫЙв XI Maribor fife REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO medijski pokrovitelji donatorji CjalehTjaHejt ю cafe+co ^ MB SCREEHi MEDNARODNI PARTNERJI SBKJStì______ v1> ffi podporniki 'A . —- VEČER ^шаяШ, ^Säk 0IV Щ DELO pokrovitelji ödem LUUJ (Ql SelmaH J» KRKK SJiqraci СУЕШСЛШ partnerji SALON rožmarin 6122