_ . _ — — — — ........... Štev. 3. V Ltubljani, dne 18. januarja 1917. Leto XXX. Izhaja vsak četrtek. Cona ir.u jo S K na leto. (za Nemčijo 4 IC, za Ameriko in druge tn.je državo G K.) — Poeamozne številke ee nrodaiftio - po 10 vinnrjov. Slovenskemu lludsivu v pouk in zaöavo. Spisi in dopisi ho posil imo: Uredništvu „Domoljuba" Uublinna. TCopitaneva ulica. Naročnina reklamaeiie in in-Berati pa Upravništvu rl>omolmba*. — Ljubljana. Kopitaneva ulica — 0 vojnih dolgovih. Za mir zdaj nič ne kaže, toda z na-fim cesarjem vred smo trdno prepričani, ia izpregovorjena beseda o miru ne bo taspala. Kdaj in kako se vzbudi, Bog ve; mogoče je, da jo nepričakovano vzbude logodki, ki o njih danes še nič slutiti ne noremo. Da nasprotniki govore o tem, da tr r letošnjem letu konča vojska, je vsaj sategadelj važno, ker iz tega lahko sklepamo, da je pri njih volja za boj, ki o njem r odgovoru na našo ponudbo tako strastno govore, precej omejena in Kvečjemu za f~~ a» leto odmerjena. Prav je torej na vsak način, da govorimo o pripravah za gospodarsko življenje miru. Prvo vprašanje, ki se vsakemu rritra, in ki si ga je treba dobro ogledati »d vseh strani, se glasi: Koliko bo stala Vojska in kako se bodo plačali stroški? Ž njim se je obširno pečal sedanji finančni minister dr. Spitzmiiller ob nastopu svoje (lužbe; po časopisih in knjižicah se raz-Jravlja; zato je gotovo pravilno, da izvedo tem tudi naši bralci. Vojni stroški za vso monarhijo znašajo 3o konca leta 1916. okroglo 42 milijard K. Računa se zdaj, ko se je vse podražilo, na J milijardi na mesec. Denimo, da bo vojska še eno leto; potemtakem imamo 24 nilijard več, torej vsega skupaj 66 mili-ard. Nemci štejejo zase okroglo 84 miliare! kron s koncem sedanjega leta. Svojih vojnih stroškov imamo z voi-trimi posojili dozdaj pokritih okroglo 2> lijard in pol; nepokritih ostane torej še 5 in pol. Recimo kar tu: čim več vojnih troškov se pokrije z vojnimi posojili, tem oije. Od vojnih posojil bo pač treba p!a-evati obresti in skrbeti polagoma za poučilo; za nepokrite dolgove se bo pa ob oocu vojske moralo iskati pokritje in takrat bo skrbi in težav za to več, nego jih sedaj. Naš finančni minister je izrekel to-le: »Kakor se da naprej videti, se ne bomo mogli izogniti davku, ki bo poplačal en del tistih državnih dolgov, kateri so na-rastli v vojski. Ta reč bo posebno trda in težavna, Morali jo pa bomo rešiti.« Obračajmo pa reč kakor hočemo: Popolnoma gotovo je, da bo sedanja množina denarja po vojski silno padla. Poleg premoženjskega davka, ki bo vzel inogo milijard iz prometa in jih izročil državi, ki jih bo uničila, bo treba, kakor smo že pisali, vse polno poprav in novih naprav v posamnih gospodarstvih, katera zdaj med vojsko počivajo. Denarja bo na vsak način manj, ker odpadejo viri, ki po njih zdaj prihaja med ljudstvo: vojne dobave in razne podpore — preživljenjike, begunske itd. Ostale, oziroma na novo bodo prišle pač invalidne in vdovske in sirotne. Še nekaj naj omenjamo. Ogrska plačuje zdaj nekako tretjino vseh skupnih stroškov. V ti reči se bo treba z Ogri temeljito pomeniti. Vsak odstotek, ki ga Ogrska več plača, pomeni stotine milijonov. Zato je pa vprašanje pogodbe z Ogrsko zdaj tako važno, da se na noben način ne sme rešiti brez državnega zbora. Za zdaj pomnimo: Množina denarja, ki je zdaj po bankah, hranilnicah in posojilnicah, nas ne sme motiti. Pride mir in z njun čas, ko se bo to naenkrat izpreme-nilo. Zato je pa zdaj, bolj kot kdaj, dolžnost kmečkega stanu, da varuje svoje denarne zavode in se jih drži. Samo skupna II moč združenega kmečkega denarja in dru-zega denarnega zadružništva bo kaj zalegla. Vsako cepljenje te moči bi imelo zlasti za nas Slovence najusodnejše posledice. Da nismo oderuhi... Mestniki te dni radi očitajo kmetom, da so oderuhi. Vse, kar pride s kmetov, se jim zdi sila predrago: predraga mast, predrago meso, predrago mleko in predraga vsa druga živila. Kmetje odgovarjajo: Kaj pa tisto, kar imi moramo jemati od vas? Olje, kava, sladkor, pa blago in usnje? ali ni vse to petkrat do desetkrat dražje kot pa pred vojsko? Potem pa krmila, ki jih moramo .kupovati! Poceni moramo dajati žito, otrobi pa drago plačevati! »Le nikar nič ne govorite, vi mestniki! je dejal majhen kmetič. Vse, kar sem potegnil leto« za krompir, sem moral dati, da sem kupil dekletu čevlje, in v enem mesecu »o bili strgani. Kdo je drugega, odri, ali jas vas, ali vi mene?« To je težka pravda, ki je noben sodnik ne bo rešil. Da je na svetu odo-ruštvo, o tem kriči ves svet. Tisto grozno bogastvo, ki se kopiči nekaterim, ne more biti od drugod kakor iz oderu-štva. A take bogatijo bi kdo zastonj po kmetih iskal. Ne rečemo pa, da bi bilo po kmetih vse prav. Tuintam so trdo-be, ki bi jih ne smelo biti. Največ so pa vendarle krive razmere. Prva je ta: Ko se blago težko dobi, vsak sili naprej, da bi se prej založil in tako ljudje pro-plačujejo. S tem so pa napravijo cene. Če ta prodaja mleko po 40 v., misli tudi ona, da ga ne sme dajali ceneje. Druga'je pa ta: Z vojaščino je prišlo sila denarja med ljudi. Če paimajo nekateri. veliko denarja, jim ni mnogo mar za čepe: če drugi plačujejo jajca po 15 v., plača on rad 20 v. in še več, samo da hitro dobi. To žene zopet, cene kvišku. K vsemu temu so je pa pridružilo še to, da se je tudi vse drugo podražilo, da tako nihče ne ve več prav, kakšne so pravično cene. Pomanjkanje blaga, preobilje papirnatega denarja, pa negotovost in nestalnost cen za tiste reči, ki jih dobivamo od drugod, to so vzroki draginje. Ne moremo torej re.fi, da bi bil kriv prav ta ali oni. Kdaj že, vedno pa ne. Če vsak dan lahko proda blago za to ceno in so ljudje še veseli in hvaležni, če jim proda, so mu zdi, da ne moreš prav ti zahtevati, da tebi proda ceneje. Če so tebi zdi dobiček čezmeren, si pa oni tolaži vest s tem, da mora tudi sam vso čezmerno plačevati, kar kupi. In ta,ko je pravična sodba res težka. Kje in kako so najbolj pokaže, da kdo res ni oderuh? Najboljša preskušnja je preskuš-nja krščanske ljubezni. Tisti, ki je moral ves pridelek krompirja prodati, da je kupil drage, a slabe čevlje, gotovo ni bil oderuh, ampak revež. Še večji revež je pa tisti, ki mora kupiti krompir in čevlje, pa nhna 2» odkod bi jemal. In takih revežev je sedaj povsod dosti. Po mestih so taki premnogi delavci in uslužbenci, ki so že prej komaj komaj živeli, ki pa v tej draginji bolj umirajo kot pa žive. Po kmetih je pa tudi povsod dosti takih revežev. Vsako reč morajo drago ku-' piti, a denarja ni. Zato jih pa tare veliko pomanjkanje: ni kruha, ne mleka, ne masti. Krompir, zelje, repa napolnijo sicer želodec, a ne dajejo moči. Tako ljudje počasi hirajo. Ubogi otroci hodijo okoli bledi, izstradani, brez prave obleke in obutvo. Tu lahko pokažemo in dokažemo vsi tisti, ki se nam bolje godi, da si nismo in si ne bomo umazali rok z nobeium oderuštvom. Živo usmiljenje z ubogimi je najlepše spričevalo poštenega srca! Če damo revežem ceneje ali pa v veliki potrebi tudi zastonj, kar lahko u trpimo, s tem pokažemo, da nismo izgubili v zmedah našega časa čuta krščanske ljubezni, nikar še čuta za pravičnost! Že večkrat smo govorili v »Domoljubu« o tem, a no moremo drugače: sila je velika, v sili pa ne neha človek klicati na pomaganje. Priporočamo dobrim srcem zlasti sirote. Kako dobro delo stori, kdor se usmili sirot. In teh je toliko! Imate jiti morda doma. Mnogo jih je v Marijanišču in v Lihtentur-novi sirotiščnici v Ljubljani, v Marijanišču dečki, v Lihtenturnovi hiši deklice. Nekatere ima v oskrbi patronat Vin-cencijeve družbe in zadnji čas so otvo-rili v Ljubljani »zavetišča« za otroke, ki so revni in brez pravega nadzorstva. Kdor nima sani otrok ali pa če mu je Bog dal srečo pri premoženju, naj se spomni teh sirot! Naj le pomisli, kako težko jo sedaj oskrbeti sirotam obleko, obutev, kako težko jih jo prehraniti. Če more, naj pomore, nikoli mu ne bo pri Bogu pozabljeno! Podpore vredno je tudi društvo »Dobrodelnost«, ki skrbi posebno za vojno invalide. Zdi se pa, da bi se morali mi Slovenci bolj zavzeti v tem času še za eno reč, namreč za misijone. Res je že doma toliko polreb, a misel na misijone ima vendar še nekaj Listo posebnega. Ta ljubezen, ki ne dela nobenega razločka med ljudmi in narodi, ki zavoljo Boga ljubi vse, ta apostolska ljubezen človeka nekako dvigne, da ne postane ozko-srčen, da ne vidi samo grude, ampak se mu odpre pogled preko ozkih mej sebičnosti v širno dalje božjega kraljestva. Zakaj pa na.j so spomnimo tega ravno sedaj? Nekaj zato, ker je svetovna vojska tudi misijone hudo, hudo zadela. Mnogo cvetočih misijonov bo moralo morda propasti, ker so med vojsko prenehale vse podpore. Narodi so se zagrizli v medsebojni boj, na božje kraljestvo so pa pozabili. Potem je pa tudi zato skrb za misijone prav sedaj tako priporočljiva, ker nas ravno misijonska misel tako lepo spominja bratovstva vseh narodov. Ko bi bila ta misel živa, bi svetovno vo.iske sploh ne bilo, in šple takrat se bo vrnil na zemljo res pravi božji mir, ko bo la misel med narodi spet oživela! Povsod je torej široko polje, kjer lahko vsi izkažemo, da nismo oderuhi. Izkažimo, in vesel nas bo Bog, blagoslavljali nas bodo reveži in tudi sami bomo v srcu čutili neko srečno zado-voljnost in blažen mir! Pregled po svetu. Ministrska posvetovanja. Na Du^ naju se je dne 10. jan. vršil pod pred-sedstvom grofa Czernina skupni ministrski svet. Udeležili so se ga: vojni minister Krobatin, skupni finančni minister Burian, ogrski ministrski pred-* sednik Tisza, ogrski poljedelski minister Ghillany. ogrski finančni minister Telesky, vodja ogrskega prehranjevali nega urada Kürthy, avstrijski ministrski predsednik Clam-Martinic, avstrijski finančni minister Spitzmü'Mer in prehranjevalni minister Höfer. Poleg važnih političnih vprašanj, se je predvsem razpravljalo o vprašanju glede preskrbe z živili za celo državo. Naš državni zbor. Ako bo šlo srečno, bi utegnil državni zbor imeti prvo sejo meseca marca. Poprej je treba še marsikaj urediti, zato se ministrski predsednik Clam-Martinic posvetuje s posameznimi strankami. Najvažnejše, a tudi najtežje vprašanje, ki naj bi se ugodno rešilo, je prehrana avstrijskega prebivalstva. —- Minister za pre-r hrano, polkovnik Höfer, je predložil svoj načrt o tem ministrskemu svetu. Tudi cesar sam se silno zanimlje za to perečo zadevo. Glede R o m u n i j e se je izjavil Höfer, da bo Avstrija dobila svoj delež, a še-le potem, ko bo znano, kaj in koliko se je uplenilo, kar bo možno dognati še-le koncem januarja.. Nov ultimat je poslala entenla Grčiji: sestavljen je bil v Rimu pri zadnjem posvetu. V vsem, kar je »sporazum« nedavno zahteval, naj bi se Grčija1 vdala in sicer tekom 48 ur, če ne, udari en ton ta z vojsko. — Grški kronski svet je deloma ugodil zahtevam entent.e, vendar se pa tudi piše, da se namerava kralj Konštantin pridružiti osrednjim velesilam. Demonstracije v Atenah. Dne 10. jan. so bile hrupne demonstracije v Atenah, ker je grška vlada sprejela ultimat in pogoje sporazuma. Kriza na Ruskem. Novi ministri, Ministrski predsednik in prometni minister Tropov in naučni minister grof Ignatiev sta. vpoko.jena. Senator in član državnega zbora knez G al i ein jo imenovan za ministrskega predsednika. Senatorju Kulčickiju so poverili vodstvo naučnega ministrstva. Pomočnik ministrstva zunanjih zadev Neraj tov ie imenovan za člana državnega zbora. Galiciii je odločen sovražnik osrednjih velesil in slepo orodje zahodnih držav. Naučni minister Kulčicki pripada srednji struji. Svetovna vojska. Buska ofenziva pri Rigi ustavljena. — Avstrijski uspehi v Bereekem gorovju. — Bitka i» zmaga pri Putni, padce Foksanija. — Boj za (Jaljie. — Avstrijske čete v JHaee-doniji. — Potopljene sovražne ladje. VOJSXA Z ITALIJO. Na Krasu je večinoma megleno. Boj s topovi se razvname le, kadar se megle nekoliko razvlečejo. Oba nasprotnika streljata s topovi na nasprotne obrambne postojanke in na zadaj ležeče naprave in zveze. Megleno je tudi v Alpah, kjer leži debel sneg, zato vojna podjetja počivajo. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Ruska ofenziva pri Rigi ustavljena. Ni še pojasnjeno, čemu so začeli Rusi ofenzivo na najsevernejšem delu ruske fronte, ko jim na jugu tako slaba prede. Pretečeni teden so ruske množice neprenehoma naoaaale nemške postojanke ob cesti, ki pelje iz Rige v Mitavo. V gostih vrstah — po svoji stari navadi — so udrli tu v najsprednejše nemške jarke in pridobili nekoliko prostora ob reki Aa, toda njihovo prodiranje je bilo kmalu ustavljeno. Vsi drugi ruski napadi v Dvini so bili takoj odbiti. Na južnem Poljskem, v Galiciji in v Karpatih na meji Ogrske in Bukovine so bile le posamezne, brezpomembne praske. Hudi boji v Berečkem gorovju. Južno krilo armade nadvojvode Jožefa grozi, da razbije rusko fronto in loči bukovinsko armado od čet v južni Moldaviji in ob spodnjem Seretu. V treh glavnih oddelkih prodirajo tu avstroogrs'ce čete; ob cesti, ki pe'je iz Ojtoza v Onesti, v dolinah Ca-einu in Lusita. V snegu, v slabem vremenu, po s'abih potih in kljub visokemu gorovju naše čete polagoma, toda trajno napreduiejo. Dosegle so ozemlje pri mestu Onesti in vrgle sovražnika v gorovju Zg. Casina ter severno in južno Lusite. Rusi so spoznali, kako velika nevarnost jim tu preti, zato so začeli srdito napadati prodirajoče čete; toda vsi njih napadi so bili zastonj, naši so jih vrgli nazaj in zopet'iztrgali sovražniku več utrjenih gorskih postojank. Ujetih je bilo več stotin sovražnikov, samo 9. in 10. januarja so naši zajeli v tem, da smo dolžni za tiste, ki niso z imetjem blagoslovljeni, v tem času prav posebno skrbeti. — Minister je bil' pretekli teden v Budimpešti, da se je dogovarjal z ondotniin načelnikom prehranjevalnega urada. — Iz Romunije menda ni pričakovati preobilnih prispevkov, ker so ondi nastavljeni, angleški agenti potem, ko so videli, da od angleške vlade kupljenega žita ni mogoč« več rešiti, dali žitne zaloge z oljem politi. Smrtna nesreča. V Idriji je pade] na glavo 18'letnemu rudarju Janezu Velikanje lesen hlod, ko se je hotel peljati po dvigalu kvišku. Bil je na mestu mrtev. Polovice in fietrtiuke dvekronskih bankovcev sprejemajo blagajnice av-stro-ogrske banke do 31. januarja brez odbitka; kasneje bo treba plačati in povrniti stroške, ki so določeni. 50 letnico praznuje letos skrbno 1 urejevani list »Slov. Gospodar«, ki je med dobrim štajerskim ljudstvom močno razširjen. Želimo še trajnega napredka! Brezovo listje — nadomestek za tobak. Ker primanjkuje navadnega tobaka, ga bodo skušali nadomestiti z brezovim listjem, ki ga je treba poprej »pacati«, t. j. namočiti v tobakovem odcedku. Zavojček navadnega tobaka bo imel v bodoče štiri petine pravega tobakovega listja, eno petino pa. brezovega listja. 28 milijonov parov čevljev izginilo. Ruski list »Kolokol« je pisal, da je došlo tekom poletja (1916) v Vladivostok 28 milijonov parov ameriških čevljev, ki so bili določeni za Petrograd, Moskvo in Odeso; a od teh ogromnih pošiljatev, niti ena ni videla omenjenih mest. Zastonj se povprašuje, kam jo blago izginilo. Čez 400.000 »Ärikebergerfev«. »Kolnische Volkszeitung« piše: Takih, ki so se izmazali, da jim ni treba na fronto, je na. Italijanskem čez 400.000. Republikanec Colajani jih trdo prijemlje. Po zraku bodo govorili v Berlinu z Ameriko. List »The Oontinent. Times«, ki izhaja v Berlinu, je uredil brezžično brzojavno zvezo z Združenimi država-* mi, odkoder bo dvakrat na teden naravnost, dobival poročila. Velik dobrotnik človeštva v sedanji vojski je poštni urad v Bernu, kajti samo tamošnji poštni zbiralni urad za vojne ujetnike je odpravi) od začetka sedanje vojske pa do konca teta 1916 nič manj kot 210 milijonov pisem, 43 milijonov zavojev, 37 milijona paketov v teži 7 milijonov kilogramov ter 6 milijonov poštnih nakaznic v vred-1 nosti 85 milijonov frankov. Rekord jo j dosegla odprava tega urada dne 12. | decembra 1916, ko je poslala polnih ti i vagonov pošte preko meje za. ujetnike. ' V imenovanih vagonih je bilo več ka-g kor en milijon pisem (dopisnic) in 40 § tisoč zavojčkov. Most-velikaa. Črnavoda je romunsko mesto v Dobrudži na desnem brc- ' gu Donave. Preko široke Donave je do nasprotno ležečega mesta.FeteŠti n&re jen most, ki je dolg 16 km. Ta most je največji na svetu; zgradili so ga francoski inženerji 1. 1890—1895, ter je stal 34 milijonov frankov. Temelj v močvirnatem svetu je globok 31 m.; most. se dviga nad vodo 38 m. — Romuni so hoteli to lepo zgradbo ob umikanju razrušiti, a se jim ni kaj posrečilo. Oblegovalno stanje. V Moskvi so proglasili oblegovalno stanje. Mora ined ondotnim ruskim prebivalstvom že precej vreti. 1817—1917. Leto 1917 bo — povsem soditi — trdo in težko ne le za nas, ampak za vso Evropo, četudi nam do-nese — kakor upamo — časten mir. Grozote triletne vojske se ne bodo zacelile kar v par mesecih, in prehod iz vojske na mir ima zmerom še svoje tež-koče in križe. Tako je bilo tudi 1. 1815, ko so bile končane Napoleonove vojske. I V letih 1816 in 1817 je bil popoln mir, I a za Avstrijo in tudi Nemčijo je bilo j o sobi to 1. 1817. zelo hudo. Slaba letina in vremenske nezgode so povzročile, da se ljudstvo ni moglo opomo.fi. Zima od I. 1816 na 1817 je bila šila huda. Srne in jeleni so iskali zavetja in hrane pri človeških bivališčih, reke so bile cele ledne zamrznjene, neštevilno ljudi je zmrznilo in umrlo od mraza in lakote. Tudi poletje je bilo neugodno. Kako bo letos?... Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4% brez kakega odbitka. Ш ure ol g. ziutra! io uspehe. Glej inserat! S seboj vzeti je mogoče Fellerjev bol lajšajoči osvežujoči mentolov črtnik zoper migreno z znamko »Elza«, ki stane samo 1 K in se hrani v leseni puščici. Poljski delavci, hribolazci itd. ga «porabljajo zoper migreno, glavobol, vsled prijetnega duha učinkuje oživljajoče in brani žuželkam. Pri pikih žuželk odstranja trganje v koži, zabranja "rticdehje in zatečenje kože. Rabi se ga dolgo .časa jn slane samo 1 K, Ti mnogo tisočkrat preizkušeni izdelki se naročajo pri lekarnarju E. V, Feller, Stu-foca, Elzatrg 16 (Hrvatsko). Zabojček in poštnina zastonj) To si prihranite, če naročite gornje navedene izdelke skupno z »Elza-fluidom«. Dopisi. Šmartno pod Šmarno goro. Nemilo sporočilo ie došlo iz Inomosta, da je tam v bolnišnici izdih-"'1 blago dušo naš ljubi prijatelj Fr. Soštar, po do-mačc Petelinov. Služil je že 15 meseeev pri peä-polku »Cesarjevič« št. 17. Močno je bil ozebel ter tak prišel v bolnišnico v Inomostu, kjer je na dan starega leta previden s sv. zakramenti mirno ' Gospodu zaspal, star šele 19 let. Rajni je bil ve- lika opora očetova na kmetiji, ki ga je posebno veselila. Bil je trezen, miren in bogoljuben mladenič, zanimal se je tudi za izobraževalno društvo. Za njim žalujejo staiiši, sestre in brat. Vače. Vojnega posojila so pri nuši posojilnici podpisali 56.200 K, med drugimi tudi občina Kan-drše 1200 K in občina trg Vače 1000 K. Le malo-katerim se je odpisalo od hranilnih vlog, velika večina je prinesla z doma razpoložljiv denar. Z novim letom je naša hranilnica zače'a vloge obrestovati po 4 odstotke. Denarja je zelo veliko med ljudmi. Pametni ljudje in zlasti žene, ki imajo može pri vojakih, pridno varčujejo in odplačujejo dolgove, ker bi radi še po vojski dobro izhajali. S Prema. V visoki starosti 90 let je umrl Ra-deckijev veteran Ant. Grahor izpod Prema. Vsem, ki so hodili po reški dolini, bo ostal mož, ki ga visoka leta niso uklonila, v najboljšem spominu. — Velika nesreča se je dogodila v vasi Smrje, katere žrtev je postala cvetoča in delavna mladenka 191etna Marija Kovačič. Z vojaškim revolvcrje.n se je poigraval 151etni Ivan Dekleva in meril na dekle, ki je čitalo knjige. Veliki kavalerijski revolver ni poznal šale, kakršnih hočejo doraščajoči dečki, ki se zdaj imajo za fante. Mladenka zadeta v oko sc je zgrudila brez vsakega glasu mrtva v svoji krvi. Uničeno, je mlado življenje, uničena tudi zadoUena vdova, ki je imela v dorasli hčerki edino oporo. Nov opomin staršem in mladoletnim »fantom«! Gospodarske stvari. Gospodarski ia tržni pregled. Težavno zemljiško vprašanje na Poljskem. Zdaj se zelo zanimajo, kako se bo rešilo vprašanje veleposestev na Poljskem, ki jih je bila ruska vlada ob času vstaje leta 1831. in 18G3. vzela poljskim plemičem in jih razdelila med zaslužne Ruse. Vstaja se je obakrat ponesrečila. Vlada je zasegla graščine svojih nasprotnikov in jih razdelila med generale in druge zveste privržence, ki so morali biti pravoslavne vere. Posestva so ostala državna last, vendar so jih otroci za starši podedovali. L. 1831. so Rusi na ta način obdarili 144 oseb, leta 1863. pa 158. Dalo se jim je skupno 665.795 oralov, 8.9 odst. vse zemlje, torej jc vsak dobil zemlje za 100 srednjih kmetov, ki imajo vsak okoli 22 oralov posestva. Ko so zdaj naši z Nemci Poljsko zasedli, zahtevajo otroci prvotnih lastnikov posestva, ki so jim bila po krivici vzeta, nazaj. Vlada se še ni odločila. Moč vode. Na Češkem je napravila pred leti mala reka Dese s poplavo cele okolice veliko škode. Po dolgih preiskavah so napravili med dvema gorama velik jez, ki bi naj onemogočil vsako vpliko poškodovanje kraja. Delo je bilo pred kratkim izvršeno. Stroški so znašali več milijonov kron. Jesenski nalivi so dali reki zopet veliko vode, lu je z vso silo udarila v jez, ga popolno porušila in razdejala celo dolino. Qdne§la je trdne hiše, zasula rodovitno polje in izpremenila v puščavo rodovitno ravan. Tudi veliko ljudi je utonilo^ — Zopet nov .dokaz, da računi učenjakov niso vselej pravilni. Bisam-podgane. S Češkega se je bi-sam-podgana razpasla tudi na Nemške. Kakor smo že poročali, je to podgano neki češki veleposestnik zaradi lepe kože nalašč kupil v Ameriki in dal pripeljati na Češko. — Ta je izgubila svoj lep kožuh, se hitro razplodil& iti v velikih množicah začela mesariti ribe po bajerjih, ki so ravno na Češkem najlepši na svetu. ZačeJi so lov nanje, razpisali nagrade, ker škoda po teh podganah je bila vedno večja. Po vodi plava tako hitro, kakor je hitra na suhem. Zdaj je prestopila češke meje in počastila Nemce. Ti so se je sko-ro bolj ustrašili kakor najhujšega sovražnika. Proti vnanjim sovražnikom imajo topove in vojake, toda proti temu zavrat-nemu sovražniku se je težko vojskovati. Razpisali so za vsak rep bisam-podgane 10 mark nagrade. Po repu se namreč ta podgana najbolj loči od drugih. Sicer upajo, da bodo učenjaki iznašli kak bacil, ki bo med te škodljivce zanesel kugo in jih uničil. Tako so '.udi na Grškem uničili miši, ki bi bile kmalu vse poljedelstvo uničile, Zadrega. V Št. Lenartu na Štajerskem je bila lani po poročilu »Arbeiterzeitung« dne 29. junija toča, ki je poljske pridelke skoro popolno uničila. Kmetje niso imeli žita za seme. Župnik Janžekovič je z drugimi kmeti potom občine vložil prošnjo na glavarstvo v 'Mariboru, !da bi jim dovolilo nakup semenskega žita. Rešitve ni bilo, čeprav so jo še enkrat zahtevali. Župnik je bil prepričan, da bo prošnja ugodno rešena in je vzel žito pri sosednjem župniku Peitlerju v Št. Rupertu. Oba sta prcicej naznanila to kupčijo glavarstvu. Zdaj so se takoj zganili in naznanili oba sodniji. Pri razpravi sta bila oproščena, ker je bil župnik Janžekovič dolžan svoje polje obdelati, pa mu glavarstvo ni semena preskrbelo. Za seme. Od fižola sme vsak gospodar obdržati deseti del pridelka za seme. To se pa ne računa na deseti del lanskega pridelka, ki je bil zelo slab, ampak na navadni pridelek dobrih letin. Za proso se zahtevata dve tretjini vsega pridelka. Jasno je, da mora za seme zadosti blaga ostati. c : Uporaba nolačne gorkole, Zdaj so solrice vpregli, da goni stroje. V Egiptu je zelo veliko sveta, ki pa zaradi premaie moče slabo rodi. Tam v deželi' vednega solnca zime ne poznajo. Amerikanec Frank Slierman je izumil stroj, ki ima velikanske svetle steklene plošče; te vsrkavajo solnčne žarke in mečejo vročino na ogromen kotel z vodo. Voda se segreje do 300 stopinj. Nastane par, ki goni stroj za dviganje vocle iz reke Nila. V minuti se vzdigne 273 hI vode, ki namaka velik'anske planjave rodovitnega polja. Skupno je 8 plošč, ki so 70 m dolge in 4:5 m široke. Osnovaia se je posebna družba za izrabo te iznajdbe. Še večje naprave bodo osnovali v Sudanu, kjer je tudi solnce bolj vroče. Razno. V Argentiniji so imeli prav slabo letino. Uradno so naraetmaii pšenice 210.600 vagonov, lani 460.800; ovsa 48.800 vagonov, lani 119.300; lanu 13.400 vagonov, lani 99.800 vagonov. Vožnja na Angleško stane za 100 kg okoli 14 K. Stare pšenici imajo še okoli 66.500 vagonov. Dosti pse*-niče je zdaj v Indiji. Letina je bila bolj slaba, pa je še veliko starih zalog. Pšenica je na Angleškem zelo draga, 1 kvintal stane okoli 44 K. Kruh se je pa le malo podražil, ker je še vedno zadosti žita. Pšenico so poprej zmleli na 70 odstotkov, zdaj na 78 odstotkov. Kruhu pridevajo nekoliko koruzne moke, 1 funt kruha (po an- 51 gleški meri malo manj kakor i/2 kg) stane okoli 28 vin. našega denarja, torej 1 kg okoli 60 vin. * * * Ovsena moka. Kruh iz ovsene moke je zdrav in tečen, ako se oves serne-Ije brez luščin. V ta namen ga pošiljajo v pivovarne, kjer ga namočijo in zopet osuše, nato pa odstranijo lušeine. Tako dobljeno zrnje pošljejo v mlin. Uvoz tujih pridelkov: raznih dišav, Južnega sadja, ostrig, rakov, penečih vin, čokolade, sladkarij, dišečih cvetlic itd. — je prepovedan. Oljično olje. C. kr. namestništvo v Trstu je določilo, ceno oljičnemu olju lanskega pridelka v Istri na 12 K liter. Kdor ima kaj več bučnega semena ali semena solnčnic in ga želi porabiti za olje za domačo rabo, naj ga pošlje v oljni mlin Trampuževih dedičev v Medvodah. Da se znižajo stroški pošiljatve, je prav, če se seme iz več hiš skupaj pošlje in dobljeno olje potem po razmerju oddane množine razdeli. Obenem je pcslati v mlin tudi potrebno posodo, steklenice, oziroma sodček. Vsa potrebna navodila v tem vpraša tiju daje kuVurni urad deželnega odbora. Kako bodo delili plen. V listu »Bayer. Kurier« piše neki dr. Hein, da bodo' žito, lci je bilo doslej uplenjeno v Romuniji tako-le razdelili: Kar se je dobilo v Dobrudži, bodo vzeli Bolgari in Turki. Žito v pravi Romuniji se pa razdeli med Avstrijo in Nemčijo. Nemčija lani ni imela slabe žitne letine, pač pa je ondi manj živalskih živil; zato bo dobila bolj živinsko žito: koruzo in ječmen, dočim pripade Avstriji pšenica in rž. Kdaj bodo izvažali, o tem se ne poroča nič gotovega. Romuni so namreč razrušili, ko »o se umikali, mostove, predore in železniške proge, ki so v zvezi z Avstrijo. Ko bo \se v redu, pridejo na vrsto najprej vojne potrebščine, ki jih bo treba od- in dovaža.ti. Za žito bi torej ostala vodna pot, in plovba po Donavi. Tu so pa zopet težave, ker Dona-fva večinoma zamrzne. Ako bi bila zima anila, bi bila Donava plovna že sredi februarja, drugače pa še-le marca— aprila. — Da je pri nas tako tesna za kruh, je kriva slaba krompirjeva letina, deloma pa je vzrok v tem, ker na Ogrskem lani veliko sveta ni bilo obdelanega. Razglasi o oddaji sadnega drevja. Iz deželnega vrta v Črnomlju ве bo oddala spomladi tek. leta večja množina cepljenega sadnega drevja in picer jablan, hrušk, č e š e n j in breskev. Cena za visokodebelno drevje I. vrste po 1 K 20 vin., II. vrste po 1 K. za pritlično drevje po 1 K za drevo. Pismene naročbe sprejema »Uprava deželnega vrta v Črnomlju« do konca februarja tekočega leta. Drevje se bo oddajalo dne 18. in 19. marca (nedelja in praznik sv. Jožefa), tako da bo vsakdo lahko prišel ponj« osebno v Črnomelj. Ob tisti priliki bodo tudi na licu mesta na deželnem vrtu predavanja o saditvi mladega sad- ti» nega drevja in o sadjarstvu sploh. Iz deželne drevesnice v Mokri-c a h na Dolenjskem se bo prihodnjo spomlad oddalo kakih 6000 visoko-debelnih jablan (kanadka, dolenjska voščenka, ananasova reneta, damasonov kosmač, jesenski kosmač, landsberška reneta, Baumannova reneta in še nekaj drugih namiznih vrst), 2000 cepljenih domačih češ-pelj in 200 pritličnih hrušk, breskev in marelic. Drevje je namenjeno predvsem za krški okraj in nekatere bližnje občine novomeškega okraja. Oddajalo se bo za najbližje občine na licu mesta v drevesnici v Mokricah, za bolj oddaljene pa tudi v Kostanjevici, Št. Jerneju in Leskovcu pri Krškem. V te kraje bodo morali naročniki sami priti po drevje ali poslati ponje. Naročniki iz ene in iste vasi ali bližnjih krajev pošljejo lahko skupnega voznika. Po železnici se drevje ne bo oddajalo. Dnevi za oddajanje se bodo določili in pravočasno objavili pozneje. Naročbe na sadno drevje sprejema deželni odbor v Ljubljani. Kdor torej namerava kupiti večje ali manjše število drevesc, naj se čimpreje, najkasneje pa do dne 15. februarja 1917, obrne na deželni odbor v Ljubljani z dopisnico, kjer nai navede, koliko drevesc želi, katere vrste in kam bo prišel ali poslal ponje. Z vsako naroč-bo je poslati 5 do 10 K are. Ostali znesek bo vplačati pri sprejemu dreves. Cena za drevo I. vrste 1 K 50 vin. II. 1 vrste 1 K 20 vin. Za naše gospodinje. Cvetlice. Novi lončki za vsajanje cvetlic niso primerni. Čehulaste korenine obole, kadar se vlakna dotikajo lončkovega dna ali stene. V nov lonček deni prsti, pa ga pusti več mesecev na prostem; potem bo prst posrkala iz njega solitarjevo kislino. Za nasade ali presa.jen.je vzemi vedno le stare lončke. Preden cvetlico vsadiš, moraš lonček oprati in osušiti. Tudi mahovino, ki se naredi na zunanji strani je treba večkrat oddrgniti in od miti, ker zabranju-jo, da zrak nima dostopa do korenin in da. cvetlica ne uspeva. Lonček s cvetlico postavi v škaf in previdno umivaj, da se rastlina preveč ne pretrese. Včasih hira cvet lica, ker ji za.jedalke ukon-čava.jo korenino. Treba je vzeti cvetlico iz lončka korenino pregledati in zamoriti mrčes, oglodane dele korenin pa izrezati. Staro prst je treba zamenjati s svežo. КгерШиа pijača za opežance in slabotne V liter črnega vina izžmi sok dvanajstih limon in stresi 1 kilo kan-disa; kuhaj 20 minut in odstavi. Ko se je shladilo, nalij v steklenice in dobro zamaši. Jemlji }x> kozarčku dopoldne in zvečer. Ta pijača okr epi vsakega shw botneža. / Redilna mszga. Opari pest bohiaf» skega mahu, odlij krop in ponovi ta toliko časa, da bo odstranjena vsa no-snaga, ki se nabere med -listi. Potem nalij toliko mrzle vode, da bo ravno mah pokrit; kuhaj, dokler ni mehaki, Konično daj vanj prav toliko kandisa, raje več kakor manj, kuhaj dokler na postane gosto kakor med. Jemlji več-t krat po žlički. To pomaga, ako imaš opešan želodec, j etiko ali kašelj. Gabezova redilna mezga, Gabe» ostrži, operi in zalij z mrzlo vodo. Ka vrže pene, odlij prvo vodo in kuhaj V drugi do mehkega in pretlači. Olupi za deseti del gabeza kislih jabolk, pridaj toliko kandisa, kolikor tehtajo jabolka! in gabez ter kuhaj, dokler ne postane gosto in rjavkasto. To zdravilo je iz* vrstna pomoč opešancem. PP Listek II Dfvja ferbks. (Božena Nemcova. — Poslovenil A, Z■} (Dalje.) III. Dve novici sta vznemirjali tiho vasico ; v nobeni hiši, v nobeni koči se ni govorilo o drugem, kakor o strašilu v župnijskem gozdu in o poroki go« spodične Lizike z graščinskim oskrb* nikom. Torej tako hitro se je izneverila Lizika svoji obljubi in dani besedi, bi se utegnil vznevoljiti ljubi bralec. To-i da ne delajmo Liziki krivice. Ni se iz-neverila niti z najmanjšo mislijo ne« Dobro je premislila, vse, preden se jo odločila za važen korak, ki jo usoden za vse življenje; ni poslušala samo svojega srca, marveč se je posvetovala tudi z Bogom, ki je od Njega prosila razsvetljenja v goreči molitvi; zato .ie bil njen skiep neomajen ter je bila volj-i na raje vse prenesti, kakor pa da bi po> stala kdaj oskrbnikova soproga. A tudi sicer, če bi ne bila na nikogar vezana, bi je ne mogli izlepa. pregovoriti za zvezo z oskrbnikom, kajti ta ni bil človek, ki bi mogel bodisi z zunanjostjo, bodisi z notranjimi lastnostmi koga očarati. Oskrbnik je bil možiček, okroglo-ličen, debelušen ter nizkih nog. Rde« obraz, kakor kuhan rak, ni bil kar niŽ pri lomljiv. Na glavi je imel lise, katere je skrbno zakrival z ostanki rdečkastih las, ki So mu še sämotarili ob tilniku in okoli ušes. Oči so bile zalite z maščobo in so imele to ugodno lastnost — posebno za oskrbnika ugodno — da; so gledale obenem iia dvojno mejo, Pw1 leti jo navadno nosil slamnik z zelenim trakom, korobač s čopkom, visoke blišče če škornje, gora k telovnik, da s* ne bi prehladil, na vratu svileno ruto in suknjič rjave barve s škrici in rme-nimi gumbi. Iz žepa mu je visel vselej konec temnega žepnega robca, kajti gospod oskrbnik je strastno njuhal. Med kmeti v Vestecu se je pripovedovalo, da so tlačani sosednje graščine gospodu oskrbniku na tihem že večKrat izkrtačili suknjo, dasi do sodnije nikdar ni prišlo. Oskrbnik je bil namreč jako bojazljiv, ali vzlic temu so se ga kmetje vendarle bali, kajti mož je svojo bojazljivost izpolnjeval z zvitostjo in maščevalnostjo, ter jim je po svoje pošteno povračeval. Do ljudi, od katerih je lahko pričakoval kak dobiček, je bil jako uljuden, splošno je pa bil zelo osoren. Zraven pa tudi lakomen. Enega mu pa ni mogel nihiče odreči: bil je bogat. Da, bogat, je bil gospod posfl'ed gosp. župnik možitvi ni več ugovarjal. Privadil se ga je, in če oskrbnik ni prišel dalj časa na obisk, se mu je zdelo, kakor bi mu kaj manjkalo. Lizika ni imela izpočetka niti najmanjše slutnje o načrtu svoje tetice; čuta je samo hvaliti oskrbnikovo dobroto in bogastvo, za katero pa se je ravno tako malo brigala, kakor za usiljivo dvorlji-vost, ki je pa bila, kar se tiče oskrbnika, zelo neokretna. Ali čim dalje, tembolj je s svojim obnašanjem izdajal, da je pravzaprav snubač, in je počasi tudi Lizika doumela, za kaj se tu gre. Iz-prva se je vsemu le smejala; ko pa te-tica šale ni liotela razumeti, in ji je začela resnobno prigovarjati, da bi ga vzela, je bila otožna. Jela se je oskrbnika izogibati ter je vselej s težkim srcem pohitela k Barbki. Barbki zadeva Preplašeni sporazumov«: »O jej, o jejl Viš ga, že zopet trobi in kliče nove čete. Pa so pravili, da so naši sovražniki že omagali.« oskrbnik, Kilijan Slama, in to je bila tista okoliščina, ki je na njem toli do-padla kuharici Pepci. Sicer pa tudi ni mislila, da bi bil napačne postave; nasprotno, njej niso nikdar ugajali sloki in suhi ljudje. Sodila je: da se bo Liziki končno vendarle prikupil. Gospodu bratu, ki o tem načrtu ni hotel nič. kaj slišati, je neprenehoma prigovarjala, češ, da tak postaven mož zna svojo ženo bolje čislati, kakor kak mlad fanta-lin, da bo Liziko kar na rokah nosil itd. Lizika bo gospa in dobro se ji bo Rodilo. »Jaz pa, ko bi umrl gospod brat,« je modrovala v mislih dalje, '»imam vsaj kam iti.« Kraikomalo: Pepea je to znala tako spretno zasnovati, da je gospod oskrbnik prišel večkrat po opravkih v župnišče in da lia- ni bila neznana, kajti Pepca bi bila rada, da ,jo v tem še Barbka podpira in Liziki prigovarja. Toda brenknila ni na pravo struno; ako bi Barbki tudi ne bila «nana zaroka Lizike, za možitev z oskrbnikom bi ji gotovo ne prigovarjala. Še sama. bi ga ne vzela, ko bi ji zraven ponujal celo graščino. Pepci o tem ni niti črhnila, z Liziko se je pa nat.i-hem o vsem pogovorila. Pismo, ki ga je pisala Lizika tetici v Prago in v katerem ji je pojasnila ves svoj položaj, je sama nesilo v mesto na pošto. Odkar je Lizika vedela, kaj namerava. oskrbnik, mü ni privoščila uljud-ne besede, ne prijaznega pogleda; nihče ne bi sodil, da zna toli dobra in do vsakega uljudna Lizika tudi tako rezko govoriti in o »orno se obnašati. Ali vse to ni nič pomagalo; gospod oskrbnik je požrl marsikatero grenko misleč sam pri sebi: »Le čakaj, dekle, kadar bom imel tebe in tvoj denar, te že naučim kozjih molitvic!« — Ali gospod oskrbnik je pozabil,' da nikjer ne obešajo tatu, preden ga ne ujamejo. Nekoč zarana se je pripovedovalo po celi vasi, da v okolici straši. Neka bela ženska je baje šla proti župnijskemu gozdu po travnikih do vasi in tam nekje pri pokopališču izginila. Cerkovnikova žena je od tega zbolela, kajti ta pošast je potrkala tudi na njeno okno in ko je cerkovnik pristopil,k oknu, jo jasno videl belo postavo z mrtvaško glavo, ki. je baje nanj zarezala in mu zažugala s prstom. Čuda, da vsled tega še Volčič ni zbolel. Cerkovniea ni mislila drugega, kakor da bo morala v enem letu umreti. (Dalje.) Slike m črtice z bojišč. Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jože Barle.) Bojišče, L jan. 1917. V zadnjem pismu sem se hvalil, kako se mi »imenitno« godi v rezervi; — bilo je prezgodaj. Zato me je menda ljubi Bogec kaznoval. To pismo pišem zopet v liniji. Komaj dober teden smo bili v rezervi, pa. je prišlo popolnoma nepričakovano povelje: »marš!« Sedeli smo pri večerji in se dobro zabavali, kar vstopi ordonanc s telefoničnim poročilom: »Jutri v linijo!« Včeraj zvečer smo jo odrinili. In tako sedim zopet v podzemelj* ski izbici, ki se vsak trenutek stresa ob eksploziji min, — in pišem. Pričela se je zopet stara pesem; podnevi večf-noma mirno, zvečer pa granate, mine in strojne puške! Pa tega se človek lahko navadi;, ne navadi pa se tako lahko miši in podgan, ki ponoči plešejo kolo po odeji liki škrati! Udarim z roko po odeji, pa je mir, kakor bi pihnil! — Na tako izpostavljenem mestu Še nisem bil; da. le roko pokažem iz strelskega jarka, že zadrdra strojna puška. Včasi si človek misli, da. je popolnoma zakrit, pa začne, okrog njega — zzz, zzz, zzz, kar ni ravno prijetno. Danes dopoldne sva šla — še en častnik in j&z — da si malo ogledava kritja. Sčasoma nama je postalo predolgočasno, bloditi po zavitih strelskih jarkih, zato sva splezala gori na prosto! Komaj sva, napravila, par korakov — tak-tak-tak — ruska strojna puška! V hipu sva ležala na tleh kakor prikovana; poizkušala sva vstati, pa. so takoj zopet zaropotale strojnice. Ni preostajalo drugega, nego po vseh štirih se plaziti po snegu do jarka — pa skočiti noter. V varnem zaslonu Sva pokazala Rusom fige in koračila dalje. Moj podzemeljski dom se nahaja prav tik vasi. Prva hiša je samo deset 62 korakov od mene! Vas je seveda, popolnoma prazna in na pol razdejana; eredi vasi stoji čisto nepoškodovan čistilni stroj za žito, ki »o ga pustili begunci. V neki šupi stoji celo parni motor, že precej preluknjali od kragelj. Podobne stvari vidiino povsod. — Moja sobica je vsa obložena z deskami, od posteljnih stranic; miza in sol sta pre-. je krasila kako kmečko hišo; tudi okno imam od civilne koče; za strop so mi pa grede od skednja m 4 hišna vrata. — Podobno tudi vsa druga kritja. Zato si lahko vsak napravi sliko, kakšna je vas, če je vojaštvo vse odneslo. V resnici žalosten pogled! — Vojska je hud gospod! Trnjeva pot. Vojak A. K. iz Št. Vida pri Z., ki se nahaja sedai v bolnišnici, je opisal staršem svoje križe in težave tako-le: Preljubi moji'starši! Hočem Vatn nekoliko opisati doživljaje zadnjih dni; poprej Vas vse skupaj srčno-lepo pozdra-,vim. Minilo je že mnogo dni,' kar sem se zadnjič poslovil od Vas. Prestal sem veliko hudega v teh žalostnih Tirolah. Večkrat mi je stala že smrt pred očmi, ali ljubi Bog in Marija sta me vedno varovala na vseh moiih potih. Koliko sem lakote prestal! Živalic sem imel toliko, da je bilo groza. Enkrat me je plaz podsul, da sem bil dva dni pod snegom, pa so me le še živega odkopali. Mislite si, kako težko sem zopet pričakoval belega dne! Ko sem enkrat šel no 5 metrov debelem snegu in je zelo medlo, nisem mogel ne naprej, ne nazaj; sam nisem vedel, kaj bi počel; mislil sem si, da je prišla zadnja ura. A vendar sem se na srečo prikopal v neki hlev, da sem si vsaj rešil življenje. Čakal sem cel dan, preden se je malo pomirilo in sem zopet mogel iti na svoj« bivališče.. Kako vesel sem bil, ko sem zopet enkrat zaslišal zvonjenje, kajti celih 8 mesecev nisem slišal ne zvona in tudi nisem mogel biti pri sveti maši. Kako rad bi že enkrat bil zopet pri službi božji, ali žali-bog mi zdaj še ni mogoče; ker imam ozebline in se ne morem obuti. Če pridem še kdai domov, se bomo že še kaj več osebno pogovorili. Zdaj pa sprejmite tisoč najsrčnejših pozdravov od Vašega hvaležnega sina Lojzeta. Tretji Božič; ob Soči. Mrzla burja brije in luča ledene kaplje v obraz. Bela odeja pokMva pri-j*>do. Zima je, Priromala je od severa, razgrnila svoj plašč črež grobove' päd-! lih sobojevnikov ter obiskala celo nas tu ob bistri Soči. Beseda: zima, sneg za vojaka ni kaj prikupljiva. Tisti, ki so; oblajali prve božične praznike 1914—. 191,5: v Karpatih, dobro vedo, kake posledice ima. huda zima. Dolgotrajna, mučna hoja, prodira-; nja, posebno pa umikanje, drugi napo-' ri so izčrpali moči našim hrabrim fan-' tora. Marsikateri, ki so je hotel neko-.ЏК-О.. o/i počiti, se je vlegel v sneg s tor-; rtistoo pod glavo jn — zaspaJ, ne da bi so še kdaj zbudil! Pa tudi mi topničarji nismo bili mnogo na boljšem. Mučili smo se s topovi: Sneg do pasu, nikake 52 poti, povrhu pa smo imeli še izmučene konje. Tako smo spravljali topove s hriba v hrib. Šlo je počasi; — stalo nas je mnogo truda. Pa vzdržali smo, hvala Bogu! In če Bog da, vzdržali bomo toliko časa, da podležejo vsi naši ne-prijatelji. Nikdo pa takrat ni mislil, dat bomo obhajali tudi še tretje božične praznike na bojišču. Vse drugače se nam seveda godi tu ob Soči. Več mesecev smo na enem mestu. Zatorej imamo priložnost urediti si svoja stanovanja snažno in varno. Življenje v teh bivališčih je še precej prijetno. Pripovedujemo si vsak svoje vojne dogodljaje iz življenja po Galiciji in drugih bojiščih, kako je bil kdo ranjen, kako smo naklestili Kala- j breze itd. I Mnogokrat pa tudi politiziramo o miru, zmagi in bodočem življenju. Seveda nastane večkrat prepir, ker vsi nismo enih in istih misli, Ce-stpkrat nas pa zmoti ostri glas piščalke. Takrat skoči vsak, kakor od strele zadet, k topovom. Ponavadi ne čakamo dolgo. Kmalu pride telefonično povelje: »Na cilj št. . . . Ogenj!« Mogočno grmijo topovi, ki pošiljajo sovražniku pogubo in smrt. Strojne puške pred nami ropočejo, mctaici žarkov svetijo v sovražne okope in nam olajšujejo delo. To' trpi ponavadi četrt do pol ure, potem se pa zopet pomiri. Zopet pride telefonično povelje: »Poto- ' vica moštva k počitku, polovica ima pa ; službo. Moštvu hvala za urno delo!« Veselo se čujejo glasovi »spet smo ! ga!« : Tako živimo dan za dnem, .teden za tednom. Lahi se trudijo navsomoč, da bi nas izvohali; pa dosedaj se jim niše posrečilo, hvala Bogu! Imeli smo pa žc pozici je, ko je nas obsipal polen-tar z vso gorečnostjo. Nič kaj zabavne niso take postojanke. Vsakteri si je želel obhajati božični večer doma v krogu svojih dragih; če nam je pa usojeno, da ostanemo še nadalje med grmenjem topov, pa naj bo! Da bi vsaj prvi pomladanski žarki prinesli zmago ter težko pričakovani mir. Mirno, blagoslovljeno in srečnejše novo leto želimo vsem naročnikom »Domoljuba« veseli Kranjci! Fran jo Keržič, topo vodja; Mihael Mlakar, predstrelec; Anton Rožanc, Anton Kranj c, topntčarja. Vojakov prijatelj. Dragi »Domoljub«! Srčno, se Ti zahvaljujem, ker me tako redno obiskuječ, Z velikim veseljem Te pričakujem vsak teden v strme vrhove tirolskih gora. T;i si moj edini prijatelj, s katerim se morem pogovoriti v milem domačem jeziku. Ti mi prinašaš novic iz domačega kraja in me: spremljaš po vseli potih vojnega življenja. Ko sem se pred 20. meseci podal pod zastavo našega premilega vladarja, sem hodil od kraja do kraja, dokler me dolžnost ni privedla v te hribe. Tu sem se udeležil j velike ofenzive, ko je polentar bežal in I puščal svojo zemljo našim hrabrim vojakom. Kajpada tudi Lah ni držal križem rok; neprestano so švigali okrog nas smrtonosni streli. Pet mesecev sem bil na tej fronti, vedno v ognju italijanskega topništva. Nato so nas poslali na drugo bojišče, kjer skuša polentar udretj. v tirolske vinske gorice. A naši 30,5 cm možnarji ga ne puste naprej. Dokler je bilo lepo vreme, je bilo še dosti dobro; zdaj je pa padlo po vrhovih' gora okrog 3 m snega ter smo takorekoč zakopani v sneženi odeji. Srčno pozdravljam vse cenj. bralce, znance in prijatelje, zlasti v rodni župniji Javorje ter v domači vasici v Žetinah nad Škofjo Loko. Na veselo svidenje. Janez Peternelj. OB NOVEM LETU. V novem letu prvi dan bil ie zame že solzan: Grenke sem solzice točil, ko sem se od doma ločil, mamici roko podal, Žalosten slovo jemal. V novem letu prvi dan bil sem že od doma gnan Z Bogom, oj vasica draga žalost vsa nič ne pomaga. Srečno! Oj, predragi dom, kdaj te zopet videl bom? V novem letu prvi dan — jaz v dno duše sem bolan. Žalost revno srce tlači, leto vse ne bo diugači; saj trpljenja pač je čas — oj nesrečni človek jaz! Vide. Mirovno gibanfe. Valovanje se je pričelo, pa se ne bo ustavilo, dokler ne napoči veseli dan miru. Že zadnjič smo omenjali, kako pridno se delajo stave med tistimi, ki vidijo v bližnji bodočnosti mir, in med tistimi, ki so —• recimo — črnogledi. V Londonu so na primer pet dni potem, ko je bila znana vsebina ententinega odgovora na ponudbo miru, ki je odklanjal mir in ponudbe osrednjih velesil, stavili velike vsote (v razmerju 4 proti 1), da bo mir do 1. junija 1917 — sklenjen. Vtis armadnega povelja- Soglasno se priznava, da je armadno povelje našega cesarja, ki ga. je, izdal potem, ko je enten-ta odklonila mirovna pogajanja, napravilo mogočen vtis v vodilnih ententinih krogih, plasti ker je podobno armadno povelje izdal tudi nemški cesar. V Italiji neprestano napreduje mirovna strujaj zadnji posvet v Rimu je imel namen, napraviti zopet bojevito razpoloženje med prebivalstvom, kar se pa ni posrečilo. Na Angleškem mirovni prijatelji niso dobrodošli, V mestu Waalthamstowu je bil shod, ki so ga priredili prijatelji miru, razbit. Rusija, Pretekli teden je odpotoval iz Petrograda carjev kurir na Francosko. Izročil bo predsedniku Poincareju važno carjevo pismo, v katerem je razloženo stališče Rusije glede na mirovne zadeve. Mirovni delegat. »Novoje Vremja« poroča, da namerava ameriški predsednik Wilson poslati v Evropo polkovnika Chusa kot posredovalca za mir. — Wilson u ni treba pošiljati posredovalca, ker ima na razpolago krajšo pot: posreduje naj, da Amerika ne bo izvažala več streliva in municije — pa bo kmalu mirna Bosna. Izjava naše vlade glede odklonitve miru. Avstrijska vlada je poslala zastopnikom nevtralnih držav, ameriškemu poslaniku in papeževemu zastopniku na Dunaju odgovor glede na odklonitev naše mirovne ponudbe. Koncem omenjenega odgovora beremo: »C. in kr, vlada zatrjuje, da je pripravljena skupno z vladami za-veznih držav pričeti ustmene razgovore z zastopniki sovražnikovih držav — o koncu vojske, in da jr odvisno le od sklepa sovražnikov, če naj se uvede mir ali ne, — Pred Bogom in človeštvom odklanja odgovornost za nadaljevanje v o j s h e, Avstrija in z njo zvezane države pa b jdo mirno-zavestno in zaupajoč svoji dobri pravici boj nadaljevale, dokler ne bodo priborile ta'rega miru, ki bo zagotovil njih lastnim narodom obstoj, čast in možnost napredka . ..« — Enako noto je poslala nevtralcem tudi Nemčija. Pravi vzrok, da še ni miru, je na Angleškem. Iz Stockholma pišejo: Miru dejansko zdaj ne ovira ne pruski militarizem, ve francoski šovinizem, ne ruski panslavizem, marveč samo angleška konkurenčna zavist. Anglija se krčevito brani, da bi dovolila drugim silam ravnotežje na svetovnem trgu. ■ • • -1'4 ' ";, v- ! V NOVEM LETU. Kaj me vendar v novem letu čaka na tem božjem svetu? ,.. Sam Bog ve! Dobrega naj še kaj upam? Oh, preveč sem grenkim kupam vajen že! Oh, kak' prazna so voščila, da naj sreča bo mi mila v letu tem! Nespolnjive so te želje; meni tuje je veselje v svetu tem! Jaz sem vstvarjen za trpljenje; siromak sem vse življenje bil in bom. Leto staro ali novo, srce bo mi — vem gotovo — tuge dom. Dokler bo to srce bilo, ae izpolni se voščilo to nikoli V njem ni mesta sreči pravi; — morda bo; ko se ustavi, srečno bolj? . . i Vide. Tedenska pratika. Č e tr t e k , 18. ,j a n.: Sv. Feliks No>lan-ski. (t 256.) —■ Sv. Priska, muč. (f 270.) Petek, 19. j a. n.: Sv. Marij in tov., muč. — Sv. Kanut, kralj danski, (t 1086.) Sobota, 20. j ari.: Sv. Sebastijan in Fabijan, muč. (t 288.) Nedelja, 21. januarja (III. po Razgl. Gospodovem): Evang. o gobavcu, ki ga je .Tezus očistil gob. — Praznuje se god sv. Agneze, device in muč. Ponedeljek, 22. jan.: Sv. Vincen-cij in Anastazij, muč. (t 303.) Torek, 23. jan.: Sv. Rajmund. (t 1275.) Sv. Emerencijana, dev. in muč. Sreda, 24. jan.: Sv. Timotej, šk. in muč. (f 97.) Soinue vzhaja ob 7. uri 50 m; zahaja ob 4. uri 34 m. Luna: mlaj 23. jan. ob 8 uri 40 m. dopoldne. * * * Sv. Majrrad, mučenec. (f 861.) Marija v Puščavi (Einsiedeln v Švici) je znamenita božja pot, kamor je došlo v mirnih časih na tisoče in tisoče pobožnih romarjev ne le iz Nemčije, ampak iz vseh evropskih dežela, zlasti še iz Francije in Italije. Zanimiv je začetek te božje poti in Marijinega svetišča; v zvezi je z življenjem sv. Majnrada, mučenca. Majnrad jc bil po rodu grofovske-ga stanu. Vzgojeval se je pri benediktincih na otoku Rajhenau (Bodensko jezero), kjer je v njem dozorel., sklep, da se" hoče posvetiti Bogu v duhOvskem stanu, dasi mu je sVet ponujal, časti in veselja. Kot, redovnik je bil poslan v Bollingen ob Ciriškem jezeru, da bi tam vodil redovno šolo. Vsled. globoke modrosti in kreposti so ga ljudje radi povpraševali za svet v dušnih zadevah. Prihajaii so k njemu od blizu in daleč. Toda glas božji ga je pozval v samoto. Izprosil si je blagoslov svojega opata ter se je umaknil na bližnji hrib Etzelberg, kjer se je Bogu daroval v ostri pokori in v goreči pobožnosti. Toda njegovi občudovalci so ga našli tudi tu; vsled tega se je čez 7 let podal še. naprej v goščavo, do tam, kjer.je danes lepo, snažpo mestece Einsiedeln s. svojo prekrasno božjepotno cerkvijo in velikim benediktinskim samostanom. Tu je živel Majnrad in služil nati-liem Bogu. Satan ga je motil, kakor nekoč sv. Antona puščavnika: prikazoval se mu je v podobi ostudnih živali; a sv. mož se je priporočil Bogu in njegovim angelom, ki so satana prepodili. Ni trajalo dolgo in dobre duše so ga našle tudi tu ter prišle od vseh strani iskat k svetniku sveta, pomoči in tolažbe." Še živahnejše je pa postalo sredi temnega gozda, ko je opatinja ženske- ga samostana v Cirihu dala napraviti služabniku božjemu novo kapelo, v katero je postavila podobo Matere božje. To je tista milostna podoba, ki še danes privablja toliko romarjev v Einsiedeln. ,25 let je prebil sv. mož v puščavi sredi velikih gozdov, ko sta ga rjekega dne napadla dva ropar.j-a, mislečfr, tla bosta dobila pri njem bogve kakšno premoženje. Nenavadna dišava je napolnila celico Majnradovo, dva krotka krokarja njegova sta se pa vrgla na oba morilca ter ju zasledovala do mer sta Cirili, kjer sta bila prijeta in kaznovana. Migrena ali glavobol se lahko odstranita z uporabo Fellerjevega dobrodišečega, bol lajšajoče-ga in osveževalnega rastlinskega esenčnega lluida z znamko »Elsa-Fiuid«. Poškropi se ž n^im čelo in senci ter se pusti, da s« iluid počasi razpuhti, kar povzroči osvežujočo dobrodejnost, Kdor ve iz izkušnje, da mu bolje dene pri glavobolu toplota, naj ovije z Elsa-fluidom nalahko vribani senci .s suhim suknenim blagom. Predvojne cene. 11 r'r-klenic pristnega bol lujšajočega »Elsa-fluida- j : franko za 6 K lekarnar E. V. Feiler, Stubica, trg št. 16 (Hrvatsko). . (cvj To in ono. Pri »Ljudski posojilnici« je dosegla vsota podpisanega vojnega posojila 879.500 K, prištevši po »Ljudski posojilnici« za lastni račun podpisanih 500.000 K, 1 milijon 379.500 K. Razen že zadnjič, objavljenih so podpisali vojno posojilo pri »Ljudski posojilnici« še nastopni: Razni udeleženci iz obči-. ne Cerklje pri Krškem po posredovanju č. g. župnika Antona Gabrič v Cerkljah 45,800 K (že zadnjič objavljeno), Anton Ahlin, Zavoglje št. 3, 2000 K, I. I. Črni vrh, 2000 K, župni urad Sostro pri Ljubljani 19.000 K (za zvonove), župni . urad Ad.lešigi 7000. K (za zvonove), 'Jakob Kozjek, Kožarji, 1000 K, Marija Kastelic, Veliko Trebeljevo, 1000 S, M. U„ Sela pri Pančih, 1000 K, I. Č„ Štanga pri Litiji, 1000 K, Šime Rabar, Gologorica, 1000 K, Anton Komac, Soča na Primorskem, 2000 K, Ani. Kaus, Soča 2000 K, I. H„ Veliko Li pij en je, 1000 K, Ivan Križmanič, Gologorica, 1200 K, Ignac Kastelic, Predovlje, 1000 K, Josip Kravanja, Soča, 2000 K, župnija . Sv. Jakob ob Savi (za zvonove), 4000 K, župnija Nemška Loka na Kočevskem, 5600 K, Ivan Zupan, fotograf v Bukovici pri Vodicah, 2000 K, (g. Zupan je podpisa! že drugo, "tretje fn četrto vojno posojilo po 4000 K, tedaj skupaj ž 'današnjim podpisom 14.000 K), Mihael Mišvelj, Ljubljana, 1000 K, Andrej Rajgelj, Ljubljana (hotel Štrukelj), 1000 K, župnija Jožica (za zvonove) 2800 K, A. Z, in M. B„ Volavlje, vsak po 1000 K, župnija Devica Marija v Polju, (za zvonove) 52.000 K, A. P. Loče pri. Beljaku, 2000 K, Frančiška Kokalj, Gorenja vas nad Škofjo Loko, 1000 K, župni urad v Stari Oselici 2000 K, župni urad na Sinjem Vrhu 1000 K, župnija Šenčur pri Kranj u - (za zvonove) 46.000 K, Janez Bevk, Cerkno ria Goriškem, 200Ö K, Marija Gašparič, Gologorica, 1000 K, dve neimenovani osebi 42 Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenca. Hdc naj jemlje Sgro/in ? 1 Vseh, «i trpi na frajrieni k^šlju. j 3. Vadušl jivi .kaferlm Sirolin ina/no lažje je oOvarovsfi se boleini.negc jo zdraviti, j olehča naduho 2. Osebe s kroničnim kadrom bronhijev, j 4. Skrofuzm otroci,pri kaferih učinkuje Sirotm jfej^ki s Sirolinorri ozdrave i z. ugodnim vsneSiom na splošni počuiek. ^.-Rdciu ,„'|jlM<<< « OASSl B posredovanjem č. g. župnika Valentina Bbrnika v Komendi 2000 K, Andrej Flajs, Soča na Primorskem, 6000 K, Fran j o Udovičič, Gologorica, 2000 K, -neimenovan v Komendi pri Kamniku 500 I« Margareta Babriik, Zg. Šiška /00 K! - i 1, februar — veliki dan sreče! Tako oznanja današnja priloga »Srečkovnega ^zastopstva«, ki bo gotovo vzbudila pozornost cenj. bralcev. Grobarjev grobni napis- Tu zdaj počiva Rak Adam, ki drugim skopal sto je jam. Smrt pital dolgo je z mrli "i, a slednjič smrt še nj-;ga piči; podere vse mu lepe nade, svareč potiplje ga na ramo: »Kdor drugim koplje jamo, sam slednjič vanjo pade!« Pri telefonu. V Severni Ameriki je prišel k nekemu uradu preprost židovski farmar, pa mu niso mogli dopovedati, da sö je možno po telefonu z osebami, ki so daleč proč, pogovarjati. Ponudili so mu. naj pokliče k telefonu svojo pet milj daleč štanujočo ženo ier naj se z njo nekol-ko porazgo-vori. »Halo, Sara!« zakliče. V istem trenutku pa poči strela v telefonsko žico ter vrže moža na tla. Ko se zopet zave in dvigne p tal, pravi nekoliko preplašen- »Saj sem vedel. To je Sara; cisto taka, kakor je bila vedno. Nič se ni poboljšala « Hote' je mirno živeti... Kemik Zatpanž jc prosil pri neki posredovalnici za službo ter pristavil, naj bi se mu podelilo kako tako mesto, kjer bi mogel nemoteno in mirno živeli. Čez nekaj dni dobi odgovor, ki ga ni pričakoval. Stalo je zapisano: »Ako hočete mirno živeti, ne smete izdajati nobenega časopisa, ne sprejmite ne učiteljske, ne profesorske in ne advokatske službe ne spuščajte se v nobeno kupiijo, ne uganjajte politike, o^ibljite se mož postave, ne študirc-ite za zdravnika, ne smete postati ne kmet, ne rokodelec, ne vojak; ne učite se, ne delajte nič, ne mislite nič, kajti ne v tem ne v onc-m ne more človek mirno živeti Ljubi prijatelj! Zavedajte se, da živite v nemirnem svetu, kjer poznamo samo en mirni, kraj — in to je g r o b.x Kaj je pzrok? Poveljujoči general pride k pouku novincev, se naredi čisto domačega ter se obrne do navihanega črnovoinika Janeza Žvižgovca rekoč: »No, moj sinko, vidiš, pri streljanju je v prvi vrsti na tein ležeče, da miino in sigurno pomeriš. Ako !orej velike plošče na 150 metrov ne zadenem, kaj je krivo?« — »Kriva je puškina cev,« se odreže Janez. — »No, pa naj bo; če pa vzamem drugo puško in streljam na 1C0 metrov daljave ter nič ne zadenem, kaj pa potem? — »Petem gospod general ne dobž dopusta,« odgovori Janez. — »Šavral Jaz bi rad vedel, kaj je vzrok, da je strel zgrešen. Če tudi na SO metrov ne bi zadel?« ■ij' »P.fitem, potem... ga imajo gospod general malo pod kapo!« i SKRIVALNICA. Študent star ves suh je, ni v žepu beliča. Do zal'ga gradiča podal se lenuh je; sošoler lam Jaka okoli rad hodi, mu dva desetaka brez dvoma'posodi. — A Jaka pozna ga. sc hitro mu skriie; mu nič ne pomaga, ker koj vse zapije. Prav dobro «e skril je. Kdo ga že dobil je? Listnice uredništva. G. TiHomil v St.: Hvala žii vse pošiljatve! Vaši izdelki bi bili bolj za leposlovne liste. Če pošljete kako zanimivost s fronte, bi pa že priobčili. Bo&re impge. »Veliki cesar« je ime knjižici, ki je izšla te dni in opisuje življenje rajnega cesarja Franca Jožefa I. Pridejan je pa tudi nastop novega avstrijskega cesarja Karla. V knjižici je cela vrsta sličic, zato cena (1 K brez poštnine) ni pretirana. Naroča se v Kat. bukvami v Ljubljani, v Kranju in Novemmestu. Slike Nj. Veličanstva cesarja Karla I. (biografije) v velikosti 59X89 cm se dobe v Katoliški bukvami v Ljubljani. V nekaj dneh bodo na razpolago tudi večbarvne slike v velikost' 54X68 cm za ceno 8 K. Nov zemljevid srednjo Evrop«, oziroma evropskih bojišč s točno nznačbo bojnih črt, oziroma zasedenega ozemlja na vseh bojiščih po stanju koncem decembra 1916, je izšel in se dobi v Katoliški bukvami v Ljubljani za ceno 2 K 70 vin. s poštnino vred. Na severu sega, zemljevid še višje od Petrograda, na jugu kaže vso Italijo in Balkanski polotok. Zemljevid je zelo pregleden in podroben in bo prav dobro služil za vsa bojišča. Za sestavo napovedi o dohodmni, ki jo je.treba meseca januarja vložili, je neobhodno potrebna knjiga Žun: Dohodnina. Lahko umljiva s prak- tičnimi vzorci opremljena knjiga bo iz-borno služila. Olajšala bo delo in pri-, hranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi vsakdo uveljaviti, da so mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek, Knjig«! velja 1 K 90 vin. s poštnino vred in sc dobi v Katoliški bukvami v Ljubljani. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 10. jan.: 9, 14, 34, 49, 46. Dunaj, 13. jan. 77, i, 62, 68, 28. Felleijev blagodejni, bol lajšajoči fluid iz lastlinskih esenc z zn. za razkrajajoča Szpiran a vratu. Predvojne eene: 12 steklenic 6 kion prosto foštnine lekarnar E V Feiler Sliihicn. Elzn-trg 16 .(Hrvatska). — (V/ 1CO.OOO zahvalnih j-isein. Iztiurett rfi u prava s za vsakovrstne salnto s; vsaUateri laliko sum pripravi brez vseh pridatkov in nadaljuih stroškov, te kupi zavitek ki volja na napravo enega litra tacega olja K 1 - prvovrstni garantirano izbrani za 1 liter olja K ISO „ „ .. a 'it™ olja K 2-40. Navodilo za napravo ic pridejatio vsakemu zavitku. — Ze pripravljen, tekoč nadomestek olja za tukoišnjo uporabo velja liier K 2- ; steklenico je ireba prinesti seboj. Po pošti se tekoč nadomestek ne raz-.ios lja. Dobi se jirl M. Sponko, prodaja moke in islandskega Caraghee-mahu v Ljubliani, Kopitar eva ulica, Jurij Maren če, trgovec v Ljubi ani Dolenjska cesta. — Poštna naročila in denarne pošiljatve na| se pošiljajo na: Ivan Dcžinan, Ljubljana, i.op tarjeva nI. 6. Se dob/ v kiehlekarnah К.Ч-- Za razvedrilo. Iz popolnega dnevnika. »Ko imo prišli v Benetke, je bila tolika povoden), da so bile vse ulice preplavljene in smo se morali v čolnu peljati v kotel.« V mestu. Berač: »Gospod, dajte mi kaj vbo-jajme!. — Gospod: »To večno nadlegovanje! Ali ве veste, da je v mestu beračenje prepovedano?« ■— Berač: »Beračiti je pač prepovedano — dajati pa nel« V lekarni. Grofov strežaj; »Že pol ure čakam. Napravite zdiavilo brž, če ne, ne bo nič pomagalo, kajti preden domov pridem, bo grofinja že zdrava!« Določno. Žena možu: »Kdaj prideš domov?« i— Mož: »Kadar bom hotel!« — Žena: »Pa ja ne pozneje!« Točen odgovor. Hribolazcc: »Slišim, da je na planinah kaj krasno — gledati, kako solnce vzhaja. Kdaj pa tukaj solnce gori pride?« — Hribovec: »Navadno zjutraj*. Kapljo so HLODI iz mehkega lesa, po cele vagone. Ponudbe na upravo lista pod »Hlodf«. МГ lOO litrov douače plface osvož., slastne ш žejo gaseče ei lahko vsak sam napravi z majh. stroški. V nalogi so: Änimas.jabol6nik,gronaiUnoo,malinoveo, myskatni hruaeveo, poprovi metovec.po-marančoveo, prvenecvoc, višnjeveoi Neuspeh izki. Tu dom. pijača au lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča mesto ruma ali žganja. Sestavino e nat. navod. stanejo 10 K franko po povzetju. Za ekonomije, fcvornice, večja gospod.{ delavnico ifcd., nepre^en. vredn., kor to delavca sveži m ne upijani in njegova delazm nič ne trpi. Jan. Grolich, Engel-Drogerio, Brno 641, Moravsko. Deteljno seme, suhe gobe, kumno, janež, repno, korenjevö, razna travDa in druga domaČa semena, kakor tudi prazne vreče kupuje Sever & Urbanlč, Ljubljana, Wolfova ulica 12. 3045 Mor hcce pisati svojci « fiiio МГ zanesljivo, 4M naj se posluži amgleškega jezika. Pošlje naj ml svoje pismo, da ga prevedem v angleščino in mu pošljem oboje nazaj. Za pismo na dveh straneh naj priloži za eno krono znamk, za vsako nadaljno stran tudi po 1 K. Znamko za nazaj dodati 1 - I. Fabinc, Trebli, Lazaret, Moravsko. j. a- K živil, in tedne, in lamsl, zavcrovalnics sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavtnovanja. Javen zavod, nbsolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živijensk" zavarov. že po prvem ietu. Stanje zavarovanj kcncem 1911 K 173,490.838'— Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732X22-76 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-86 Klor namerava skleniti žlvljensko zavarovanje veljavno hkrati 2a vojno zavarovanle, naj te v Ustno korist оЧпе do pri Imenovanspidrtižnlse, Prospekti zastonj ln poštnine prosto. Sposobni zastopnik) se sprejmejo po najugodnejšimi pogoji Marije Terezije cesta 12. "SMl Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mi!2, pralni praški itd. na debelo in drobno! » Dobro vsak občuduje in naojsfrsfeD Razpošilja £ Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril Itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato nro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj ln poštnine prosto. tostna znamka „1KO" sve/ovnozitana. Svetovna razpošiljal ГНС31 Lastna protokol/rana tovarna ar v SvicI, H.SUTTNER SSSTS LJUBLJANI it.!. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur, Nobene podružnice. B ШМм, ,8»*^ . tU. . ... > „„ „IKO" uro zaželi, kajti ona je delo israrske Küßtfiosti! ie po povzetju Neugajajoče zamenjam! Ђаћо sodijo vse stranke i Gisoč takify Disem Vam Шђко pokojem. 9o 1еНђ še m popravita potrebna t Moji znanci so zelo izuenaaem, aa ona ko-vinasta ura, katero sem oti Vas kupil K 4" 10, Se ni bila oooravl/ena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mo/ega nečaka. Vsoto K 440 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini Franc Mlinaric, por.. Vse ure so natančno preizkušene! il s x 2 r в b? j aaMadi х*ва:»а|о okrona Etrssn 800.1Ш0'-. Sfasiie hranilnih oäog te bito koncem leta 1915 33 mi?ionoo bran. Tisltala Katoliška UaK.araa, Zssionjiii noštnIiiepro\ta dobivsak naže-jo mo glavni katalog s ca. 40(10 slikami ur, srebrnine, zlatnine. godbenih in briv. predm. Šol. in koncert., violino го K 12. 14, Ifl. !8. 22. 30,1 < in viš. Do- re harmoniko a K 8 10 12,14. 16, 22,30,40, fiOmviš. Zamena dovo.j. ali denar nazaj. Pošiljat, po јшрЈЕ^^ povzet ju : li predplačilu .Bazpošilial- СмјшЖ; : niča: ''.Tä* JAN KONRAD, c.l. kr övor. flub. Most (Brüx) št. 175'', Ccfcko. Vam a,„ „»..j.«._____ brala- vio in trfle kože tekom o dni * korenino brez bolečin no odpravi BT & - BALSAM. .Cena lom ku z lamstvc-nim pismom K 1*60, 3 lončki K 4* - , ti lončkov K 6* 50. Kemony Xaschaa (Kassa) 1' , poštni predal I i« Ogrsko. , 100.000 ;:alivalmc. Naroča те sobotnega,Slovenca' FtediedDih: Andrej Balon, prelnt m stolni kanonik v Ljubljani. I podpredsednik II podpredsednik: E.Hemec. c kr. profesor v Liubljani. Karol Follali ml., tovarnar v l.iubliam. (• i n „ 1 in.D.'ne o e» uroloMH ' i.inbliani: Zao Alkln, c ur ra< oticijel v Ljubljani . Anton Kralj, , taj- i ^^rri u Ü or. lCerimr Alojzij, t"......rou-so. v Ljubi,аш. flr.JnUob lv.ol.or e, odvet- niK лн(1 ru/.iio /,\t,/,u V hu .. X,.Q„ t „. .„v,.mik v t itil>i um i Jven fcrbnili mo ni kanonik v i.iutniani. An o» E« ПШ e kr"« 'rret.™ V". иЛТГвг EoUw.H«.r, o",.ml. v Ljubi,an., «r. Ш UeenitalU, fiolf?0K?sl0vji V Ljubi,an. Fran Verblo, i. kr imm. rrol. v l.mulia« Ignacij Zaplotnlk, kateuet « Lmbljan.. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Klžič, v. l:r. prolesor m kanonik v l itil.Hanl - Clanl: Anton CliSei, liatohet 7 Lra-bliani B Cruber »S rac olle,,al v Linbliam: Ivan Mlakar, |.rotr-sor v l.,nbl|an, AveuStin Zaje, c. kr. rač revb'ent in nosesml» v i uhliRiu 1 ^ Ako še niste, ^ i J pošljite naročnino! f дј več. nobenih ro. i Ure/, spanja. „Fide 3 lajša bol pri /otlih zobeh kakor tu pr. naj'nI o v rit. revmat. zobnih bol fi i ah, k ter so odreka » sa sredstva. I1 i enspehu denar nazu ! Cona K Г 3 tube K 4'— 0 tub K б-50. - Nikai ______zohne prhlin« več. Snežno bele zol riosežete a ELT A /ohr. m lhiidoni Takojfnji učinek. Co K 2, 3 p te kK 5 KETOY. Kascbnu I. pošt. pr. I2-Z.I8 Ogrsk Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Jozei Uostiacar, državni poslauec. Ustanovljeno leta 1883. Ustanovljeno leta 1893. rey strovana zadruga z omeien.m jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Reninl davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poäl- 0 2 ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 >/2> 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno doricvor;en m odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila l roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. prospekti na razpolago. Društveno lastro premoženje ziaša koncem 1.1915K: 519.848-40. Deležnikov je bilo koncem 1.1915 1924 s 15.615 deleži, ki rej 'rezu trne,o jamstvene glavnice :za 6,089,850 K. Nacelstvo jamstvo. Ooina «stiia ura natunrno rugul. Hi re-dpa Nike! ali jeklo K 12 — 16 — 20.— « radij, evetiln. bazifcl K ie — 20 - 24 - v erob okr. K 18. -- 24.- 28. s rad. evot. kaz K 30 - 30.— erebr. zap. uranaelast. K HO — 3