Poitnina pintom v ootcoinl ___ Cena Din 1*— lionhldom Sle«. 190 U Ciubllnnl, sobota, 21. avgusta 1937 Ido II- Predsednik italijanske vlade je govoril o vseh vprašanjih, ki se tičejo Italije in Evrope Mussolini za mir na Sredozemlju Sodelovanje z Evropo Pulermo, 21. avgusta. Pred ogromno innožico, ki se je zbrala na Italijanskem trgu v Palermu iz vseh krajev Sicilije, je predsednik italijanske vlade imel sinoči govor, v katerem je dejal med drugim: S tem vašim ljudskim veličastnim zborovanjem se končuje moje drugo potovanje po Siciliji. V prvem delu svojega govora hočem govoriti o vas iu vaših vprašanjih, ki so naša vprašanja, ker ni v nobenem kraju Italije vprašanja, ki ne bi bilo hkratu vprašanje vsega: naroda. V svojem drugem delu se bom pa dotaknil nekaterih vprašanj o sedanjem mednarodnem položaju. Predvsem želim opozoriti tovariše v ostalih 85 pokrajinah Italije iu pa preživele protifašiste, ki se sprehajajo po širnem svetu, da je Sicilija do srca fašistična, da so Sicilija in črne srajce eno in isto in da pomenita Sicilija in fašizem popolno enoto. Vprašanje vseh vprašanj vašega otoka pa je v kratki, preprosti in lepi italijanski besedi: voda. Na lastne oči ste se prepričali, kako se dvigajo kopnene, pomorske in letalske naprave za obrambo našega otoka. Le v največji blaznosti bi mogel kdo misliti na vpad v to deželo. Tu se nikoli ne bo izkrcal niti en vojak. Za vaše kraje se sedaj začenja ena najbolj srečni dob, kar jih je bilo v njihovi štiri tisoč let dolgi preteklosti. Zgodovinsko važna je okol-nost, da živimo v dobi ustanovitve drugega rimskega cesarstva. Energije vse države bomo odslej s še večjo vztrajnostjo posvečali vam, ker mora Sicilija postati zemljepisno središče cesarstva. Italija in Jugoslavija Ko sem sklenil, naj bodo vojaške vaje na Siciliji, je nastala zmeda in so se pojavila pretirana in .neresna tolmačenja. Sedaj je to za nami. Odslej naj ve ves svet, da ieli fašistična Italija vodili stvarno mirovno politiko. Na lej podlagi ielimo zboljšati svoje odnošaje s vsemi sosednimi driavanii. Ni dvoma, da so poslali naši stiki s Jugoslavijo od marca daljo boljši. Slike z Avstrijo in Madžarsko prešinjajo rimski protokoli, ki so se izkazali koristne zlasti med hudo gospodarsko stisko. Ni mi treba reči, da so naši odnošaji s Švico zelo prijateljski. Ostanejo še kopnene meje s Francijo. Če te odnošaje mirno in razumno pregledamo, pridemo do sklepa, da ni nobenega povoda za pretiravanje. Ti odnošaji bi bili pač boljši, če bi v Franciji v tamošnjih dokaj merodajnih krogih ne proslavljali. Ženeve in če tamkaj ne bi obstojale struje, ki so tamkaj zadnjih 15 let s potrpljenjem, ki bi bilo vredno boljše stvari, čakali padca fašističnega režima od danes do jutri. Sporazum z Anglijo je možen Če sedaj preidemo od kopnenih mej k pomorskim in kolonijalnim, se srečamo z Veliko Britanijo. Rekel sem, da se srečamo. Prosim torej, naj tega ne razlagajo, kakor da se križamo. Ce pregledamo svoje odnošaje z Veliko Britanijo v sadnih letih, vidimo, da je tu šlo za veliko nesoglasje. Javno mnenje si predstavlja Italijo v docela drugačnih barvah, ki jih ne maram. Naši odnošaji z Veliko Britanijo so se januarja precej zboljšali. Kasneje so nastali, dogodki, ki jih ne maram ponavljati. Sedaj se je razčistilo ozračje glede na kolonijalne meje. Mislim, da je mogoč končen sporazum med »potjo in življenjem«. Tako je Italija pripravljena sodelovati pri vseh vprašanih evropskega življenja. Upoštevati je pa treba pri tem nekatera dejstva. Prvo teh dejstev je cesarstvo. Rekli so, da želimo, naj bi nas Zveza narodov priznala. Nikakor! Ni nam do tega tovariši, da bi ženevski urad zabeleževal rojstva. Mislim pa, da je napočil čas, ko bi moral beležiti mrtvece. Iti mesecev že leži mrtvec, ki zastruplja ozračje, če tega nočejo storiti zaradi drugih, naj vsaj zaradi javnega zdravja. Drugo dejstvo, ki ga je treba, uvaževati, je os Berlin-Rim, kakor ga imenujejo. Ni poti v Rim mimo Berlina in proti Berlinu, kakor tudi ne v Berlin mimo Rima in proti. Rimu. Med obema vladama je pristno soglasje. V najbolj odločni obliki pa smo povedali, da na Sredozemskem morju ne bonto prenašali boljševizma, v nobeni obliki. Svoj govor lahko sedaj zaključim $ pozivom k miru vsem deželam, ki meje na to morje, kjer tri celine združujejo svoje civilizacije. Želim, da bi ta poziv ne bil zaman. Glede njegove usode smo popolnoma mirni, kajti fašistična Italija razpolaga s tolikšno duhovno in gmotno močjo, da bo lahko kos vsakemu položaju. Inozemska razlaga Mussolinijevega govora: Govor - uvod v pogajanja med Italijo in Anglijo London, 21. avg. o. Sinočnji Mussolinijev govor razlaga angleško časopisje v tem smislu, da pomeni uvod t začetek italijansko-angleški h pogajanj. Jamstvo za to razlago vidijo predvsem v Mussolinijevem priznanju januarskega sporazuma med obema državama. Odstavek, v katerem je predsednik italijanske vlade pozval vse sredozemska države na mirno sodelovanje, pa smatrajo narav* noti kot ponujeno roko za spravo. Ta Mussolinijev poziv naj v angleškem javnem mnenju zabriše neprijetni učinek zadnjih dogodkov na Sredozemlju. Politični krogi v Londonu so prepričani, da bo včerajšnji govor začetek razgovorov pospešil in da se bodo pogajanja začela takoj, ko se bo angleški poslanik Drummond spet vrnil v Rim. Razgovori se ne bodo končali zgolj z navadnim sporazumom, marveč s pravo zvezo med Anglijo in Italijo, saj je Mussolini dejal, da je zdaj mogoč sporazum med potjo IS Življenjem. Sredozemlje je namreč za Anglijo pot * njen imperij, za Italijo pa je njeno iiv-ljenje. Franco prodira proti Santanderu Pariz, 21. avg. o. Iz Santandra prihajajo vesti, da so včeraj bili kljub dežju hudi boji na vseh delih bojišča okrog Santandra. Slabo vreme je oviralo letalstvo obeh strank, da bi doseglo kake uspehe, pač pa so oddelki generala Franca izkoristili vreme in zasedli mesto Barcena, ki je kakih 50 km od Santandra in leži že v isti ravnini kakor trdnjava. V Bayonne je neki angleški parnik včeraj pripeljal 400 težko ranjenih republikanskih vojakov, ki pripovedujejo o strahovitih bojih pred Sant-androm in pravijo, da rdeča obramba nikakor ne bo mogla biti kos nacionalističnemu pritisku in da je zato najbolje, če se mesto čimprej nda. Nacionalistična letala so včeraj vnovič bombardirala postojanke v bližini Santandra, kjer so se marksisti utaborili. Nacionalistične čete so prodrle do Vege in so sedaj s svojimi topovi gospodarji ceste v Santander. Nekateri oddelki so zavzeli vasi San Migadela in San Andros de Luena. fe nekaj dni Bayonne, 21. avg. AA. (Havas.) Potniki, ki so prispeli v Bayonne iz neke majhne luke blizu Santandra, izjavljajo, da se nacionalistično prodiranje smotrno nadaljuje in da je padec Santandra vprašanje nekaj dni. Po njihovih izjavah je položaj v Santandru, ki ga vladne čete trdovratno branijo, Francoska Ljudska fronta je užaljena Pari*, 21. avg. o. Francoski politični krogi so glede Mussolinijevega govora precej zapeti. O tistem delu, kjer je govoril o francoeko-italijanekih odnošajih, pravijo, da ga je treba razumeti tako, da bi bila Italija pripravljena sodelovati s Francijo, če se Francija odpove svoji zvestobi do Zveze narodov. Krogi ljudske fronte pa Mussoliniju zelo zamerijo stavek, v katerem je dejal, da Italija ne bo dopustila boljševizma ob Sredozemskem morju, pa naj bi se pojavil v katerikoli obliki. Poudarjajo, da hočeta Anglija in Francija strogo spoštovati notranjo ureditev vsake države in da ne marata, da bi se zaradi tega začela med sredozemskimi državami kaka ideološka vojna. Berlin, 21. avg. o. Nemci so z Mussolinijevim govorom zadovoljni, češ da je jasno začrtal 6mer* nice italijanske zunanje politike in tako odločno poudaril zvezo med Nemčijo in Italijo. Prav zaradi te zvoze Nemčija tudi želi, da bi Mussolinijevi napori za prijateljstvo med Italijo in Anglijo uspeli. Madžarski zunanji minister na Dunaju Dunaj, 20. avg. m. Včeraj je nepričakovano prispel na Dunaj madžarski zunanji minister Ka-nya, ki se že nekaj dni mudi v Avstriji. Kanya se je po sinočnjem obisku pri predsedstvu avstrijske vlade na Dunaju takoj odpeljal ponoči v Budimpešto, obupen. Oskrba z živežem je zelo pomanjkljiva, prebivalstvu manjka najnujnejših življenjskih potrebščin in hrane. Tudi v okolici Santandra 6e čuti pomanjkanje živeža. ZN naj omogoči Sovjetom pošiljanje orožja v Spani[o Pariz, 21. avg. AA. (DNB). Izvedelo se je, da je valencijska vlada sklenila protestirati pri Zvezi narodov zaradi oviranja prevoza vojnega gradiva iz Sovjetske Rusije v Valencijo in Barcelono. Več današnjih jutranjikov poroča, da so pred Dardanelami ponovno napadli neko trgovsko ladjo. Glede na to je baje britanska križarka >Conventry« dobila nalog, da ima biti v popolni pripravljenosti za boj in da naj patruljira zaradi zaščite trgovskih ladij, ki plovejo iz morske ožine v zahodno Sredozemsko morje. Carigrad, 21. avg. AA. (DNB). V ruskih vodah v Črnem morju plove zdaj osem španskih trgovskih ladij, ki naj prevzamejo tovor za Valencijo. Te ladje so baje oborožene s topovi. Tukajšnji diplomatski zastopnik valencijske vlade je odredil, da naj te ladje začasno še ostanejo v ruskih vodah. Odpravnik poslov valencijske vlade je uradno zaprosil turško vlado, da prevzame v svoje varstvo španske ladje, dokler bodo plule v turških vodah. List »Kurunc poroča, da so sinoči večkrat videli v Marmarskem morju neko podmornico neznane narodnosti; vse kaže, da je prežala na španske vladne ladje. Toda takoj, ko ji je turška vojna ladja poslala signalizirano vprašanje, ee je podmornica potopila in odplula neznano kam. Lakota in vojna v Šangaju Šangaj, 21. avgusta. AA. Stefani: Razmere v šangaju postalo čedalje hujše. Lakoto trpi ne samo civilno prebivalstvo, temveč tudi kitajske čete. Zelo pogosto se vidi kitajske vojake, kako prodajajo orožje in strelivo, da si kupijo kaj jesti. Kljub takim razmeram so pa nekateri kitajski oddelki zelo bojeviti. Kitajci so izvršili nov silno hud napad na okraj Jangcepu. Poveljnik britanske posadke je predlagal japonskim vojaškim oblastvom konferenco, da se dogovore o zaščiti. Japonci »o proglasili naglo sodišče v predmestjih Šangaja, ki so jih zasedle njihove čete. Iz nezasedenih krajev Šangaja so doslej izselili 15.000 japonskih državljanov. Zdaj živi v posameznih okrajih mesta le še okoli 10.000 Japoncev. Japonske vojne priprave Tokio, 21. avgusta, AA. DNB: Vlada je imela danes sejo in je razpravljala o načrtu zakona o podreditvi vsega narodnega gospodarstva vojaškim potrebam. Kakor je znano, bo ta zakonski predlog prišel na izredno zasedanje parlamenta meseca septembra, Agencija Domej poroča, da je na tej seji podal minister za vojno mornarico poročilo o položaju na šangajski fronti. Dodal je, da so Kitajci izgubili v letalskih bojih zadnjih dni 60 letal. Vojni minister Šugijama je pa izjavil, da štejejo kitajske čete na fronti pri nankovskem sedlu okoli 5 divizij »n da marširajo nadaljnje tri divizije osrednje kitajske vlade na severno Kitajsko. Od danes imenujejo japonska uradna poročila dogodke na Kitajskem japonsko-kitajski spor, medtem ko so doslej uradno govorili samo o hudih incidentih na severnem Kitajskem. Nekateri listi sklepajo iz tega, da ta sprememba uradnega imenovanja napoveduje odločnejše zadržanje Japonske. Kitajci se bodo pritožili pri ZN London, 21. avgusta. AA. Reuter: Možno se zdi, da se bo Kitajska pritožila na DN, sklicujoč se na čl. 17 pakta Društva narodov. Znano je, da je DN sklicano na zasedanje 11. septembra. Vse kaže, da kitajski apel ne bo poslan v Ženevo pred tem ?asedanjeoi' Šangaj, 21. avgusta. AA. Reuter: Tukajšnji tuji vojaški strokovnjaki mislijo, da bo skoraj gotovo pričakovati hudih bojev. Dve kitajski diviziji sta prispeli do Mašanga, 30 milj južno od Tiencina in trčili na Japonce. Japonske čete 60 zavzele več postojank v dolžini treh milj pri nankovskem sedlu. Agencija Domej poroča iz Šangaja, da je tja prispela pošiljka 20 ruskih letal. Japonska je odbila angleški predlog Tokio, 21. avgusta. AA. DNB: Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil v zvezi z angleškim predlogom o nevtralnem pasu v Šangaju, da Japonska na to ne more pristati. Kitajska je prisilila Japonsko do tega postopanja s svojim nevarnim obnašanjem. Angleški predlog ni prav nič na mestu, ker bi tuje velesile morale že v letu 1932 zahtevati varnost mednarodnih koncesij. Japonska pa mora v Šangaju varovati 6voje koristi z vsemi sredstvi. Vest, da je Tokio odbil predlog britanske vlade, da se izloči mednarodna koncesija v šangaju, je napravila v Londonu mučen vtis. »Times« ostro obsoja tokijski nastop in pravi: Najnovejše početje Japonske na severnem Kitajskem je Japonski vzelo simpatije vsega sveta. Trdovratno vztrajanje pri šangaju bo imelo posledice, da bo Japonska izgubila še nekoliko več, kakor so simpatije tujine. Skrajni čas je, da Japonska izprevidi, da svobodno nastopanje, ki si je želi v vzhodni Aziji, niti najmanj ne sme ogrožati zakon, interesov Velike Britanije. Dva konzulata ▼ Sovjetski Rusiji je sklenila opustiti Poljska s 1. decembrom. To sta konzulata v Tiflisu in Harkovu. Brzovlak is Budimpešte na Beko je včeraj trčil ob tovorni vlak na postaji Kapošvar blizu naše meje. Pri tem je bilo osem potnikov ranjenih. Novo akcijo za nabiranje vojaških prostovoljcev je začelo angleško vojno ministrstvo. Pravijo, da bo imela več uspeha kakor pa vse prejšnje, to pa zaradi zvišanja plač in pokojnin. Vesti 21. avgusta Angleški drž. podtajnik za letalstvo, polkovnik Muirhead, je včeraj odletel iz Londona v angleško Vzhodno Afriko, kjer se bo posvetoval z zastopniki tamošnje vlade o ureditvi vojaških letalskih oporišč po vsem angleškem afriškem ozemlju. Stalin pojde na dopust ua Kavkaz v spremstvu komisarja za vojno, maršala Vorošilova. Med dopustom ga bo nadoniestoval policijski komisar Ježev. Grška trgovinska delegacija je odpotovala v Berlin in se bo z nemško vlado pogajala o podpisu nove trgovinske pogodbe z Nemčijo. Kongres mednarodne študentovske zveze se je končal pred nekaj dnevi v Parizu. Na kongresu so obravnavali vprašanje nezaposlenih inteligen-tov, razmerje med razumništvom in ročnim delavstvom ter položaj študentovskih organizacij v raznih državah. Zdravstveno stanje madžarskega kraljevega namestnika Horthya se je včeraj toliko popravilo, da 60 ni treba bati kake resne nevarnosti. Predsednik turške republike Kenial Ataturk jo med manevri turške vojskd že večkrat sprejel vojaška zastopnika balkanskih držav in se z njimi dalje časa razgovarjal. Nevtralnost USA v kitajsko-japonskem sporu zahteva 24 ameriških poslancev in senatorjev, ki so poslali vladi spomenico s predlogom za proglasitev nevtralnosti. Ameriška nevtralnost bi bila v tem, da bi ladje USA ne sprejemale ne potnikov, ne blaga za Kitajsko, in da ne bi iz USA šla nobena pošiljka blaga za vojskujoči se državi. Dopisnik londonskega >Timesa< v Berlinu, Norman Ebbutt, se bo nocoj ob 21.35 odpeljal iz Berlina. Vse posredovanje angleških diplomatskih krogov pri nemški vladi, da bi dopisnik ostal na svojem mestu, je bilo zastonj. Veeraj se je začel velesejem v Smirni, ki je pomemben predvsem za države, Iji hočejo izvažati svoje blago v Turčijo in prednje-azijske države. Vremenske racmere ca mednarodno letalsko tekmo: Istres—Damask—Pariz so zelo ugodno in Jisafe* Jto leKma, ki sc je začela sinoči, docela posrečila. Veliki manevri angleškega brodovja bodo od 2. do 22. oktobra v vzhodnem delu Sredozemlja. Oporišče brodovja bo v Aleksandriji. Vesel dogodek v holandski presotolonasledni-ški družini pričakujejo za drugo polovico decembra, kakor ve povedati uradno poročilo holandske vlade. Italijansko prebivalstvo je po poročilu rimskega osrednjega zavoda o gibanju ljudstva naraslo na 43,412.000 duš. V prvih sedmih mesecih so letos v Italiji sklenili 187.847 zakonov, to je za 50.604 več kakor lansko leto v istem času. Boj državnih oblasti proti komunizma so sklenili poostriti v Braziliji in se je zadnja ministrska seja že posvetovala o novih ukrepih za ta namen. Ogromen požar je izbruhnil v švedskem mestu Kalmarju. Požar je zanetil najbrž neki poblaznel človek, ki je pa izginil in ga policija še ni mogla prijeti. Zaradi požara vlada po vsej pokrajini tako razburjenje, da je vlada morala proglasiti vojno stanje. Kitajsko vojsko organizirajo poleg ruskih tudi angleški, ameriški in italijanski vojaški strokovnjaki, ki se s tem poslom bavijo obrtoma. Jesenski manevri bolgarske vojske bodo od 26. sept. do 3. okt. v vzhodnem delu države. Poljska vlada je razpustila organizacijo ukrajinskih skavtov, to je novo nasilje nad ukrajinsko narodno manjšino v vrsti neštetih drugih, ki so jih že zagrešili nad svojimi brati poljski šovinisti. Spor med Portugalsko in ČSR se bo po upanju francoskih in angleških krogov hitro rešil, češ da bo Portugalska spoznala, da se je prenaglila kljub temu, da je spora kriva tudi ČSR, ki je poslušala sovjetska navodila. Cene sočivju na Poljskem so zrasle za 50 do 80% zaradi kmečke stavke, ki jo kmetje strogo izvajajo. Včeraj niso na varšavski trg pripeljali niti enega voza zelenjave. Prišlo je spet do spopadov s policijo, ki je zaprla nekaj prvakov poljske ljudske stranke. Hitler je poklical voditelja narodnih socialistov v Gdansku, Forsterja, da mu bo dal nova navodila za bodoče delo nar.-soc. stranke v tem mestu. Svetovni judovski kongres v Curihu je doživel precejšnje razburjenje predvčerajšnjim, ko je ameriško zastopstvo zapustilo zborovanje, ker se ne strinja s stališčem predsedstva glede Palestine. Zasedanje Male *ve*e se bo začelo v Sinaji 30. avgusta. Na sporedu razgovorov so predvsem bodoča pogajanja med Anglijo in Italijo. Predsednik francoske republike Lebrun je pred časom končal svoj dopust in bo v ponedeljek odpotoval v Pariz na važno gospodarsko sejo francoske vlade. Najstarejši meščan v Sisku, Ivan Živko, je sedaj umrl. Bil je star 108 let. Dolgo časa je živel kot brodnik na Savi. Še pred tremi meseci je bil popolnoma zdrav in je še vsak dan šel v cerkev. Vendar pa ga je sedaj težka boja le >yjrydjlae. Maribor dobi šolo za cerkveno glasbo Maribor, 20. avgusta. Ker Je po dovršenem šolskem letu 1936-37, dne 1. julija t. 1. prenehala orglarska šola v Celju, se je namesto nje ustanovila Škofijska cerkveno-gla«-bens šola v Mariboruu. S tem je Maribor pridobil nov kulturni zavod, ki bo gotovo pomemben za mesto. Škofijska cerkveno-glasbena šola je zasebna in je podrejena neposredno lavantinskemu ordinariatu. Pouk se deli na tri letnike. Šolsko leto se začne 9. septembra in traja do 28. junija. Prvo polletje se konča 1. februarja. V šolo se sprejemajo katoliški učenci predvsem iz lavantinske škofije, če so z dobrim uspehom končali vsaj II. razred meščanske ali srednje šole in če so stari vsaj 16, ne pa nad 25 let. V šolo se sprejemajo samo takšni učenci, ki so pri sprejemnem izpitu pokazali potrebno muzikalnost in imajo primeren glas. Stanovanje in hrano si oskrbi učenec sam. Sčasoma se bo skušal tudi urediti internat. V šoli se bodo poučevali prav številni in zanimivi, za življenje prak- Nič posebnega ... Sličice iz nočne Ljubljane Ljubljana, 21. avg. Kaj pa Ljubljana ponoči? O tem bi mogli sleherni teden pisati posebna poglavja, ki bi na dovolj zgovoren način izpričevala vso živahnost, razgibanost ter pestrost ljubljanskega nočnega življenja. Seveda, Ljubljana še ni Pariz! Kadar se v velemestu zgodi, da postavijo pred prag težko naloženega pijanca, ni to nič posebnega, '/.a nas malomeščane pa je to že dogodek! V temni ulici' rte mahoma zbere gruča ljudi, ki po svoje jemlje celoten dogodek, ga podaja dalje in drugi dan nastane iz tako malenkostnega cestnega dogodka senzacija. Vmes je seveda posegel stražnik, zapisal je nerodneža, odgnal ga je celo na policijo, tam so ga zaprli, drugi dan zasliševali, preslišati je moral celo dolgo pridigo dežurnega uradnika, toda mož je svojo nočno bolezen prespal, potresel je z glavo, sramežljivo je molčal ua policiji, prav ponižno so je priklonil pred uradnikom, segel po klobuk, odprl vrata ter se zopet svoboden pognal na ulico. Zvečer so dogodek v manj ali bolj podobni obliki ponovi... Nič posebnega ..« ■>. Pred pošto ... Ali pa tam pred pošto, na križišču, kjer v poznih urah le slabo sveti leščerba nad cesto. Stražnik se je nekam zgubil, obhoditi se je namenil vse sosedne ulice, oglasiti se je bilo treba uradoma po vinotočih, gostilnah, po vinskih hramih, ki jih je zdaj v Ljubljani na vsakem drugem oglu dovolj, napovedati je bilo treba policijsko uro. Tako priliko je treba pred pošto izkoristiti. Vesela družba se je nekje odpravila proti domu, njeni koraki zamolklo odmevajo po trdih ploskvah ceste in hodnika, časih kdo malo zdrkne, skupina se širi in oži kakor plima in oseka tam na morskih bregovih, zdaj se gnetejo’ vsi v skuku 6redi ceste, zdaj zopet merijo cesto v vsej njeni širini. Tramvaja seveda že ni več na ulici, zato vesljaki zabavljajo pač na policaja, če stoji 6redi ceste pred pošto. Če pa poli-, caja ni, pa zabavljajo zoper to. Nad nekom se jo pač treba znašati veselemu Ljubljančanu. Pred pošto nastane cel koncert, arije orijo v vseh višinah' in nižinah, basi prijemajo kakor « kleščami, s pestjo si složno in izmenoma dirigirajo zdaj zaradi pesmi, zdaj zaradi političnih očitkov. Často se ob takih prilikah odpre kako okno nad ulico, kakšen čuden prišlec se ustavlja ob razigrani druščini, zgraža se nad neuspelim javnim koncertom, toda kaj naj revež stori sam nasproti petorici, šestorici krepkih in dobro podloženih rodoljubov. Nič posebnega... V kavarnah .. . Pa kje v najživahnejši kavarni, gostilni, restavracij, vinotoču! Na pragu se pojavi najprej oprezno, potem bolj korajžno mož ali žena, ki se ji vidi na prvi pogled, da ne zbira novcev za resnično potrebo. Časih se zgodi, da pride tudi otrok z očetom ali materjo. Kadar se plačilnemu ne posreči, da bi odgnal ali obrnil take sgoste« že na vratih, se začne mimo miz mučno romanje in naravnost ganljive prošnje. Toda čez uro ali dve, časih tudi zjutraj, ko ob zori prihajajo na cesto prvi pometači in cestni čistilci, se taki »reveži« še zmerom valjajo kje za oglom ali ob robu ceste ali kje v parku. Nikar ne mislite, da je takih ljudi, ki z beračenjem slu- Usoda vojaških beguncev Kranj, 20. avgusta. Po vsem svetu so zmerom zavzemali vojaški begunci posebno poglavje. Vsaka država z vso vnemo zasleduje mladeniče, ki iz domovine pobegnejo pred vojaško suknjo. Za vojaške begunce so določene zelo stroge in hude kazni. Zaradi tega se navadno vojaški begunci, ki pobegnejo v drugo državo, ne smatrajo enakim ostalim zločincem. Vi njimi se ravna po večini kakor z ostalimi političnimi begunci. Slehernemu beguncu se odredi določeno mesto, kjer sme potem prebivati; brez dovoljenja pristojnih oblasti določenega kraja no sme zapustiti noben tak vojaški begunec. Tako sta dobila tudi dva mladeniča, ki sla pobegnila iz Grčije zaradi vojaščine, svoje odrejeno mesto v Kranju. Prvi je Valanjs Adam, rojen 1913 v Carigradu, pristojen v Solun, srednje postave, okroglega obraza, rjavih oči in svetlih las, oblečen v civilno obleko, na glavi nosi čepico. Njegov tovariš pa je Vallis Mihajio, roieu_ 1914 v Smirni v Turčiji, pristojen v Pirej v Grčiji, strojnik, visoke postave, okroglegn obraza, rjavih oči, črnih las, nosi tudi civilno obleko in čepico. Oba sta bila za|Kwlena pri kranjski mestni občini, zdaj pa se jima je nenadoma zahotelo novih pustolovščin. Odšla sta ono noč neznano kam ter sta seveda pozabila prijaviti svoj odhod pristojni orožniški postaji. Zaradi tega zdaj zasledujejo oba begunca vse orožniške postaje po Sloveniji ter tudi ljubljanska policija. Pogrešana deklica Ljubljana, 20. avgusta. Leta 1918 rojena Marija Suchanek je stanovala v St. Vidu nad Ljubljano pri svoji babici Suchanek Antoniji. Zdaj je babica »poročila policiji v Ljubljani, da deklico pogreša že kakih 14 dni in no dobi od nje od nikoder nobenega glasu. Omenjena Marija je nekoliko duševno omejena, slovensko govori zeio slabo, ker je rojena Čehinja in tudi Češka državljanka. Menda se je v St. Vidu pojavil pred 14 dnevi češki državljan Beranek Franc iz Zagreba, za katerega sumijo, da jc Marijo odpeljal s seboj. Su-rhanek Marija je imela tudi pravilno izstavljen potni list, ki ga ji jc dal ljubljanski peški kofizu.jjjt, tični predmeti, in sicer poleg glasbe in petja latinščina (izgovorjava in razlaga liturgičnih tekstov), slovenska slovnica, računstvo, trgovsko spisje, zadružništvo, knjigovodstvo in tajništvo. Nekdanja orglarska šola v Celju je delovala že dolgo vrsto let ter je vzgojila cele generacije dobrih organistov. Nedvomno, da jo bo mariborski zavod v polni vrednosti nadomestil, gotovo pa je, da bo zaradi števil, nih dobrih strokovnih moči, ki so v Mariboru na razpolago, mogoče dati gojencem še temeljitejšo glasbeno vzgojo, kakor so jo dobivali v Celju. Povrhu pa je učni načrt v smislu sodobnega življenja tudi zelo praktično prikrojen, da bo dajal gojencem dobro podlago tudi za postranske poklice, ki jih bodo kot' organisti lahko v svojih župnijah vršili. Saj bodo dobili na šoli poleg glasbene tudi temeljito trgovsko-gospodarsko naobrazbo ter bodo lahko prevzeli poleg službe organista še mesto tajnikov pri posojilnicah in slično. Poleg tega bodo zapustili šolo temeljito podkovani v društvenem življenju, kar bo prišlo prav podeželskim društvom. žijo denar za pijačo ter s tem pri dobrosrčnih ljudeh podirajo trdne temelje njihovo dobrodelnosti, samo malo, da so morda le redke izjeme. Ne, tako prosjačenje se je neverjetno razširilo po Ljubljani, nočne uro pa so posebno pripravne za te in take ljudi. Po cestah . .. Posebno poglavje so nočne vožnje vnetih športnikov i>o Ljubljani. Po svetovnih mestih noben avtomobilist niti čez dan ne sme uporabljati hupe na ulicah. Kako vestno se te določbe drže tako avtomobilisti, stroga pa tudi policijske oblasti. Zdaj pa poglejmo našo Ljubljano, kjer teden za tednom prihajajo na uredništva listov pritožbe meščanov o neskončnem nočnem hupanju po mestnih ulicah. Kdo se še za take in podobne pritožbe zmeni pri nas, kdo se jih boji!? Lahko bi tudi o tem rekli na splošno: nič posebnega! Srake .. . Ljubljana, 21. avg. Zadnje dni se je na različnih krajih v Ljub* ljani skoraj istočasno zvedelo za več manjših in večjih tatvin, ki vse po okolnosti i zgled a jo, da so izvršene enako. Povsod so tatovi kakor srake prišli v posamezne hiše, kradli menda pred očmi lastnikov, pa jih vendar nihče ni videl, zmanjkalo je za njimi vsakega sdelu. Kamnoseški mojster Franc Kunaver, ki ima svojo delavnico pri Sv. Križu, je* prijavil policiji, da mu je nekdo v razdobju dveh let odnesel iz delavnice 32 različnih zobčastih kladiv za obdelovanje kamna, dalje več ročnih želez in jeklenih klinov, zraven pa tudi precej kamnoseškega orodja'v skupni vrednosti za 4.500 din. Kunaver zadeve dolgo ni hotel prijaviti policiji, ker nerad hodi okrog oblasti, ker pa so se tatvine le ponavljale in je vrednost ukradenih predmetov že kar zelo narastla, je končno le bil primoran, da je vso stvar izročil v roke policiji. Tudi pri mesarju Breceljniku na Celovški cesti so se pojavile take hišne srake. V zadnjih 14 dneh jo Breceljniku izginilo iz hleva, ki navadno ni zaklenjen nikjer, en par usnjenih vajeti in konjska uzda. Sprva tega Breceljnik ni maral naznaniti policiji. Sinoči pa mu je nekdo ukradel celotno konjsko opremo, t. j. komat in vse drugo, v vrednosti nad 250 din. Tudi avtomobilski podjetnik Vehovar Božidar iz Polhovega gradca je imel to noč okrog desetih čuden obisk. Svoj avtobus, ki ž njim prevaža potnike na progi Ljubljana—Polhov gradeč, je pustil za hip na cesti na Borštnikovem trgu. Odšel je večerjat v gostilno »Pod staro lipo«. Ko se je vrnil, je opazil, da je ta čas nekdo brskal po avtobusu, dvignil sedež pod volanom ter pobral izped njega eno brizgalno iglo (dizo), vredno 1.200 din, 12 raznih avtobusnih ključev, vrednih 800 din, ter še več drugega orodja avtomobilske znamke »Sauerc. Skupno trpi Vehar nad 2.200 din škode, sumiti pa seveda ne more nikogar, kdo bi bil izvršil to tatvino. Bosjak, detektiv in razbojnik Ljubljana, 21. avgusta. Dve zanimivi zgodbi izpred malega senata, ki mu je predsedoval g. Ivan Brelih, a sta bila kot sosodnika gg. K. Javornik in Fran Gorečan. Državno tožilstvo pa je zastopal II. namestnik državnega tožilca g. Branko Goslar. Prva zgodba nam pove, kako je 72 letni bosjak, ki je mnogo sveta že preromal, blamiral detektiva. Druga nam pripoveduje o razbojniku izpod šmarne gore, ki je zaradi 120 Din prišel pred sodni tribunal. Če človek politizira, je huda... Pavel Kolar, rojen pred 72 leti na Madžarskem, tam v Stolnem Belem gradu (Steinamanger), pristojen v Gornji grad, ima za seboj burno in težav polno preteklost. Ni tip kakega zakrknjenega zločinca, saj njegov kazenski register navaja samo grehe zaradi beračenja in vagabundaže, nikjer pa ni zapisan kot kakšen zmikavt. V mladih letih je pustil svoje najboljše moči po raznih velikih tovarnah kot kurjač. Na starost — bera«, brez vsake stalne oskrbe. Tragedija delavnega človeka in žrtve nesocialnega KapitaTižn i a!’ Na sodnike je splošno napravit dober vtis, zlasti s svojo zgovornostjo in duhovitostjo. Pavel Kolar je nad 170 cm visok, suh, koščen, plešast, čedno obrit, tudi dostojno oblečen. Že pri generalijah so bili njegovi odgovori zanimivi. Preromal je nekdanje avstrijske vojvodne, kraljevine, videl je Koroško, Tirola visoke gore, zeleno Štajersko in še druge kraje. Predsednik: -Sedaj beračite?« >0h, oh k je vzdihnil Kolar. 5-Tako javljajo. Kaj vendar de-late?< — Gobe nabiram. Skromno živim.« — Imate familijo?« — sLeider.« Obtoženec je namreč prosil, da mu dovolijo govoriti nemško, ker se lažje zraža. Po prevratu je bil iz Avstrije izgnan v Jugoslavijo. Tu živi že 12 let. — :>lmate otroke?« — : Leider.« — Ste bili soldat?r — -Stari landšturmk — »Ste bili šarža?« — Ordo-nanc.« — : Ka j premoženja? c — »Nixk Kaj je Pavel Kolar, človek brez sorodnikov', znancev in prijateljev, človek — bosjak brez strehe in kruha, napravil? Tam v Naklem pri Kranju je 2. julija z nekim mladeničem Mlinarjem, ki zna tudi nemško, politiziral. Govorila sta o dr. Korošcu, Italiji, Avstriji, Jugoslaviji itd. Pogovor je tekel v nemščini. Zraven pa je bil detektiv S., ki ne zna nemško, marveč samo srbohrvaščino. Iz pogovora je potem bilo skonstruirano besedilo za obtožbo v smislu čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Državni tožilec je pre-čital obtožnico. Razprava je bila tajna. Obtoženec je nato v nemškem jeziku zanikal, da bi bil govoril inkriminirane besede. V Naklem ga je žandann legitimiral. Pokazal mu je papirje. Vse v redu. Zraven je bil civilist, ki je potem šel za njim in Mlinarjem. Pozneje je spoznal, da je bil ta civilist detektiv, ko je pokazal revolver. Malo je res politiziral. Jezil se je posebno tudi na Mlinarja, rekoč: >Ta, haderlump, zna bolje nemški ko jaz. Detektiv pa nič.« Jezil se je tudi na inozemski kapital, ki škodi Jugoslaviji. Ponavljal je: »In Holand, Nemčija und Francija ist dobra. : Kot obremenilna priča je bil zaslišan detektiv S., ki se je. kritičen dan nahajal v Naklem. Njegove izpovedbe niso bile vedno skladne. Zapletel se je v protislovja. Priznal je, da ne razume absolutno nič nemški, Vjel je tu in tam kako besedo. Pismo o glasu, ki ga je poslala domovinska občina, navaja, da ne morejo o njem nič slabega pisati. Vsake tri mesece pride, v občino. Dobi podporo. Drugače je dostojen. Sodba je bila kratka: Pavel Kolar je v smislu §-a 280. k. p. zaradi pomanjkanja dokazov oproščen od obtožbe. Predsednik po sodbi: vSte razumeli?« Ko mu je nato g. predsednik kratko pojasnil vsebino sodbe, je ginjen odvrnil: jDanke sehrl — Branilec dr. Tominšek proti obtožencu: Sedaj boste šli lahko gobe nabirat.« — Pavel Kolar mu je hvaležno stisnil roko... Zaradi 120 Din - 10 mesecev strogega zapora Hujša je bila kazenska zadeva Antona Završnika, 33 letnega livarja, oženjenega, stanujočega tam v Spodnjih Pirničah, pristojnega v Šmartno pod šmarno goro. Ta jo 3. julija zvečer v Tacnu na cesti ustavil delavca Ivana Rotarja, ki se je okoli 20.30 vozil iz Tacna domov v Jame pri Kranju. Završnik ga je udaril po obrazu in ustih, da je krvavel, ga nato podrl na tla, tiščal z eno roko v prsa, 7. drugo pa je segel v žep in mu vzel 120 din gotovine, ključe in druge malenkosti. Rotar ga do takrat ni poznal, ga sploh ni nikdar videl, zapomnil pa si je natanko njegovo fiziognomijo. Po napadu je krog poizvedoval in mu je znanec Suoj naposled namignil, da jc moral biti napa- dalec Završnik. Dne 6. julija ga je Rotar obiskal na stanovanju v Spodnjih Pirničah ter zahteval od njega povračilo vzetih 120 din. Završnik ga je nagnal. Sledila je nato pri orožnikih ovadba, Završnikova aretacija in včeraj glavna razprava pred malim senatom. Završnik, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tepeža in tatvine, je bil obtožen zločinstva razbojništva po §-u 326. k. z. Obtoženi Završnik je odločno zanikal zločin ropa in navajal v svojo razbremenitev atibi-dokaz v tem, da je bil kritično soboto, 3. julija doma zaradi bolezni. Absolutno ni šel nikamor, zlasti ne zvečer, ko je bit na Rotarja izvršen napad. Kot priče je navajal svojo mater in dve sestri. Rotarja ni poznal. Priča Rotar Ivan, ki je bil julija zaposlen v opekarni pri Česnu, je prepričevalno zatrjeval, da je bil prav Anton Završnik napadalec. Završniko-ve priče niso mogle navesti nikakih točnih in zanesljivih dejstev, da jc bil kritično soboto obtoženec zlasti zgodaj zvečer doma. Završnik je bil obsojen zaradi ropa na 10 mesecev strogega zapora. Sodišče-je priči -Rrjtsfju dalo popolno vero, nasprotno obtoženčeve priče niso bile povsem verodostojne. Nova imena ljudskih šol v Ljubljani Ljubljana, 19. avgusta. Mesino poglavarstvo razglaša, da je kr. banska uprava dravske banovine z aktom IV, No. 12430/L, z dne 20. julija 1937 ugodila prošnji krajevnega šolskega odbora ljubljanskega in v smislu nove uredbe z dne 31. marca 1937 o ureditvi ministrstva prosvete tako-le preimenovala ljudske šole v Ljubljani: 'I. drž. deška ljudska šola Andreja Praprotnika (prej Ledina). II. držav, deška ljudska šola Žige Zoisa (prej Graben). III. drž. ljudska deška šola Frana Erjavca (prej Vrtača). IV. drž. deška ljudska šola Frana Levca (prej Prale). V. drž. deška in III. drž. dekliška šola kraljeviča Andreja (prej šiška). I. drž. dekliška ljudska šola kraljice Marije (prej Sv. Jakob). II. drž. dekliška ljudska Sola kneginje Zorke Ljubice (prej Licej). I. drž. mešana ljudska šola (Vič). II. drž. mešana ljudska šola Valentina Vodnika (Zg. Šiška). III. drž. mešana ljudska šola (Moste). IV. drž. mešana ljudska šola (Sv. Peter). V. drž. mešana ljudska šola (Barje).. VI. drž. mešana ljudska šola kralja Aleksandra I. Zedinitelja (Bežigrad). Dr. France Debevec specijalist za pljučne bolezni in tuberkulozo, te |€ preselil V Cigaletovo ulico l/l poleg sodiš.ča Sah v Skoplju Skoplje, 21. avgusta. Včerajšnje šesto kolo amaterskega šahovskega turnirja v Skoplju je za marsikoga od igralcev, pa tudi za liste, ki berejo poročila o tem turnirju, prineslo nekaj razočaranja ali prijetnega presenečenja. Vse do včeraj je kazalo, da bo le težko kdo od igralcev kos Belgrajčanu Popoviču, ki jo dobival igro za igro. Da je izgubil prvo partijo, je moralo priti na vrsto šesto kolo, ki ga je Slovenec Preinfalk zavrti! na svojo stran. Popovič je na ta način doživel svoj prvi poraz, ki ne bo prišel prav samo Preinlalku, pač pa morda še komu drugemu, posebno tistemu, ki računa bolj s tujimi porazi, kot pa s svojimi zmagami. JLešnik t: Celja je včeraj igral z malim Carevom, ki se je ze v Ljubljani pokazal za precej razmišljenega, včasih celo dovtipnega igralca. Šorli je že takoj v začetku dobil nad Jermanom veliko pozicijsko premoč, ki so se ji pozneje pridružile še ne preveč trdne nasprotnikove postavice. Jerman je nad to igro kmalu obupal. Ker sta Preinfalk in Šorli svoje prekinjene partije na nek način le izgubila, je stanje po šestem kolu tole: Popovič 4.5, Šorli, Preinfalk 4. Lešnik 3 (1). Busek, Jerman, Prokopljevič 3, Budič, Carev 2 in !’°l’ JonlKN Martini« 2 (1), Poljakov, Švab. Savič 2, Hedzi pol (1). Drobne iz bolnišnice Ljubljana, 21. avgusta. Tik pred bolnišnico se je včeraj popoldne Pf. nesreča 38letni Miklič Frančiški. Žena J bila prišla v Ljubljano obiskat svojega sina ki le* v bolnišnici. Ko se je s tramvajem pripeljala Fam 7^1* |SIJICOl J° J.e.P°Polnoma zmešalo, ko je Ni vedf * ? v ,n *ran,vajske vozove skupaj. Ni vedela reva. kaj bi počela, pa je vsa nemirna SvaiSTi 'S ,-,a- Tak“ je P° nesreči padla pod efes,? V h«li‘5J? Pmfdejal l,ujše Poškodbe Po telesu. V bolnišnici so zeno potem obvezali da jo kljub ranam mogla obiskati svojega sina ’ ki *e je seveda začudil, da ga mati takšna obišče. Žena pa se je potem kljub vsemu odpeljala nazaj domov. . .. ^azcn Mikličeve so v bolnišnico včeraj sprejeli se dva ponesrečenca. Z Vinjega vrha pri St. Rupertu na Dolenjskem so pripeljali 4 letnega Tončka Kovačiča, ki je plezal za jabolki po domačem vrtu, pa je padel z drevesa na tla ter si štefin^ n - r0k?-. ~ Iz Tržiča »a s° Pripeljali ^ tefancic Danico, ki je na dvorišču padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Spored proslave 10 letnice Rafaelove družbe V nedeljo, dne 22. avgusta 1937 na Breijah. , 1.°^ zjutraj prvi pozdrav izseljencev na I Z , Jesenic se odpeljejo izseljenci na Lesce, od tam pa z avtobusi na Brezje. ,0b'A-> Povešen sprejem izseljencev • na Brezjah. Ob 9 sv. masa na prostem (če bo slabo vreme, v cerkvi), ki jo bo daroval namesto nenadoma obolelega prevzv. škofa dr. Tomažiča bel* grajski nadškof dr Ujcic. - Med sv. mašo govor Rožmana nad*kofa Prevzv- S• dr. Gregorija „ . 3’ Fo *v- "laSi Pozdravi izseljence predsednik Rafaelove družbe p. Kazimir Zakrajšek. 4. Govor voditelja Slovencev ministra dr. An* tona Korošca, in govor ministra za socialno'poli* tiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkoviča. Pozdravi izseljencev iz vseh delov sveta. Udeležence proslave opozarjamo na vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob G zjutraj, ki je najpriklad-nejsi za udeležbo jjroslave, ki se prične ob Sumljivi cigani Litija, 21. avgusta. Tu so se zopet pojavili cigani iz rodbine Raj-hart, ki domujejo sicer nekje okrog Kranja pa se stalno potikajo okrog. Že pred leti so na Konju izvedli večjo vjonino tatvino, zdaj pa so v bližnjem Hmartnein pri dveh različnih hišah pustili P° eno celotno obleko, češ. da se bodo ponjo vrnili, zdaj pa jih ni in so odšli dalje proti Št Vi-Tr m°istru Fliseku na Uit ju so nhfil dobro ohranjeno moško cajgasto obleko, podloženo s črnim klotom, prepreteno s sivim, m rjav. nitkami. Rekli so Fliseku, naj jim obleko predela in opere, hlače naj skrajša, potem pa se bodo vrnili po obleko ter plačali tudi račun. Lnako so pustili eno obleko pri posestniku Brezniku na Uštju, rekoč, da se bodo zvečer vrnili ter obleko vzeli. Za vso stvar so seveda zvedeli orožniki iz Šmartnega, ki so vso stvar vzeli bolj resno ter pričeli zasledovati sumljive cigane. Obleka bo najbrž nekje ukradena ter so jo orožniki zaplenili. Podružnico Poštne hranilnice bodo dobili v Dubrovniku po sporočilu, ki ga je dobila dubrovniška Zbornica za trgovino, obrt in industrijo od poštnega ministrstva. To vprašanje bo rešeno takoj, čim bodo dovršene potrebne priprave. Ker velja Dubrovnik za eno od prvih tujsko-prometnili središč ob našem Jadranu, zahteva vprašanje ustanovitve podružnice Poštne hranilnice nujne in po-voljiie rešitve. Pa ne samo to. Treba je tudi bolj sistematično preurediti vso poštno, telefonsko in telegrafsko službo v Dubrovniku. Tako pravijo Dubrovčani, ki mislijo, da so vselej preveč zapostavljeni. Žaloigra družinskega očeta Brez moči v plamenih lastne hiše Celje, 20. avgusta. V noči od 25. na 26. julija je bila nad Šmarjem pri Jelšah huda ura. Grmelo in treskalo je tako, da so hiteli ljudje prižigat luči; prav tako tudi Špiljak Vinko, 83 letni jiosestnik iz Dola pri Šmarju. Vprav ko je prižigal svetilko, je treščila strela v njegovo hišo in oplazila tudi njega, da sc jo zvrnil na tla. Ko je njegova žena videla nesrečo, je pograbila svoja dva mala otročička in hitela klicati ljudi na jiomoč. Mož je bil namreč kakor mrtev, da ga ni mogla nikamor prestaviti, medtem pa se je že skoraj vsa hiša vžgala, ker je bila večinoma lesena. Ivo so prišli sosedje na kraj nesreče, že ni bilo več mogoče priti skozi vrata, zato so sneli okno, skozi katero je neki moški skočil in v zadnjem trenutku rešil iz hiše nesrečnega špiljaka. Špiljak je bil, kakor je pozneje pripovedoval, v hiši pri polni zavesti in je s strašno grozo gledal, kako so se mu bližali plameni in ga že osmodili po rokah in nogah, prav tako po obrazu. Ker je bil poprej oplazeu od strele, oi iuiel moči, da bi sc sam prestavil, dim pa ga je tako dušil, da so je njegov rahli glas zgubil med pokanjem sten. Šele ko ga jc zgrabil sosed in odnesel iz hiše in je zadihal sveži zrak, sc je onesvestil. V nezavesti je bil do prihodnjega dne, ko so mu v celjski bolnišnici nudili pomoč. Od strele in ognja je bil opla/.en skoraj po vsem telesu in je moral te strašne bolečine prenašati do včerajšnjega dne, ko jo izdihnil. V vsem svojem strašnem trpljenju je vedno mislil zgolj na svoja dva mala otročička in ženo, ki so v rojstnem kraju brez strehe in brez njegovega^ varstva in pomoči. Žena ni mogla moža niti obiskovati, ker ni imela denarja. Razen tega pa jim je pogorela vsa obleka; saj niti na sebi niso imeli drugega kakor spodnjo obleko. Pri vsej tej nesreči pa se je nakupičila še ta, da je dal Špiljak zavarovati svojo hišico šele pred dobrim mesecem, vendar še niti prve premije ni plačal, ker ni imel denarja. V takih mislih, skrbeh in bolečinah je moral živeti ta revež skoraj mesec dni. Njegovo težko prizadeto družino prijtoročamo do-brjjn in bj^gimjirceu^ Kulturni koledar Jernej Kopitar 21. avg. 1780 sc jc rodil v Repnjah na Gorenjskem slavist in slov. preporoditel,j Jernej Kopitar. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, kjer je prišel v stike z Zoisom in Vodnikom, in se navzel pre-]M>roditeljske miselnosti. Že tu je napisal: Gram-malik der slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steiermark. Na Dunaju je končal najprej pra- i vo. V tem času je tudi mnogo pisal. Leta 1810 je postal skriptor v dvorni knjižnici na Dunaju. ■ imel jo ogromno poznanstev, med katerimi je bilo i ono izmed najbolj plodnih ono z Vukom. Vuk je ! pod njegovim vodstvom reformiral srbski jezik in ! pravopis, in s svojim slovarjem in slovnico dal prve osnove srbskemu narodnemu jeziku. L. 1836 j je izdal knjigo Glagolita Cloizanus, ki mu je pri- | nesla veliko slavo. Umrl je sredi dela leta 1844. j Kopit r je bil izredno inciativen in temperamenten j znanstvenik. Njegove ideje so dale marsikomu pobudo za velika dela. Po svojem političnem prepričanju je bil avstrijski Slovan. Za Slovence je jjomembno predvsem delo pred lelom 1819. Želel je jezikovno enotno Slovenijo. Jezik naj bi se raz- ' vil v tesni zvezi s preprostim ljudstvom in nje- j govimi dialekti. Njegova slovnica pa je bila prva tiskana deskriptivna slovnica slovenskega jepika. Na Dunaju je bil tri desetletja informator zapadne Evrope o slovanskih literaturah. Ljubljanski jesenski velesejem Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 21. avgusta: Ivana 1*. Nedelja, 22. avgusta: 'Timotej. Nočno službo imajo lekarne: mr. Lcustek, Res-Ijega cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Koinotar, Vi C — Tržaška cesta. MATICA TEL. 21-24 Razkošna opereta s temperamentno Mariko Rokk Duet (Und du meln Schatz fabrst mit) Faitner Hans Sdhnker TEL. 27-30 SLOGA Grandiozna opereta Koncert na dvoru Marta Eggert in Johanne s Heesters eredBtave danes ob 19.16 ln 21.15 uri Predstave Jutri ob 17., 19. ln 21. url Udeležite se prijetnih in cenenih avtobusnih izletov, katere priredi Izletna pisarna M. Okorn, in sicer: Enodnevni izlet v Trst dne 29. avgusta, vključno vizum 130 din; dvodnevni izlet v Trst od 5. do 6. septembra in od 15. do 16. septembra vključno vizum 140 din; dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7, do 8. septembra in od 18. do 19. septembra vključno vizum 160 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra vključno vizum 125 din. — Prijave sprejema do najkasneje tri dni pred izletom izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45, I. nadstropje, vhod iz Prešernove ulice. Sekcija za gradnjo državne ceste Ljubljana— j Kranj, se dne 21. avgusta t. 1. preseli iz sedanjih prostorov v Slomškovi ulici na Miklošičevo cesto št. 14, III. nadsteropje, Številka telefona ostane nc-izpremenjena 3849, Promenadni koncert. Turistični odbor za Ljubljano priredi v soboto, 21. avgusta ob 20.15 promenadni koncert pred gasilnim domom na Viču. Igrala bo godba Vič-Glince pod vodstvom kapelnika Franca Gorjupa. N* l. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) se prično popravni izpiti dne 24. nvgusta po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski v veži šolskega poslopja. — Vpisovanje učencev v L razred bo v ravnateljevi pisarni 1. septembra za začetne črke A—N, dne 2. septembra za začetne črke O—Ž. Vpisovanje lanskih učencev v II.—VII f. razred bo 3. septembra od 9—12. Učenci z drugih zavodov se bodo vpisovali 4. septembra dopoldne v ravnateljevi pisarni. — Otvoritvena služba božja bo 14. septembra ob 8.15 v cerkvi sv. Jakoba; udeležiti se je morajo vsi učenci. Polovična vozniua. Z odlokom minstrstva za promet br. 16840-37 od 22. julija 1937 je dovoljena za vse udeležence izseljenskega kongresa, ki bo 23. avgusta v Ljubljani, polovična voznina. Udeleženci naj kupijo na postaji celo karto in železniško legitimacijo obr. K. 13. Vsak udeleženec mora dati na kongresu potrditi legitimacijo, da se je udeležil kongresa. Kupljena cela karta s potrjeno legitimacijo velja za brezplačen povratek. Polovična voznina velja od 20—24. avgusta za vse vlake in razrede razen ekspresnih vlakov. Vožnja za udeležence na Brezje pa je ilak za vsakega udeleženca z nedeljsko karlo polovična od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Prosvetni tabor v Gornji Radgoni V nedeljo, 22. avgusta bo v Gornji Radgoni prosvetni tabor za Prlekijo in SJovenske gorice. Na taboru govorita minister dr. Miha Krek in Smersu Rudolf. „ Pridite, da manifestirate za nase ideale! Prosvetni tabor za vrhniško dekanijo združen s proslavo 30letnico domačega prosvetnega društva, bo dne 21. in 22. avgusta v Dolenjem Logatcu pod pokroviteljstvom prevzv. škofa dr. Rožmana in ministra dr. Korošca. V soboto 21. avgusta zvečer ob 8 gledališka predstava >Naša kri« na prostem. V nedeljo 22. avgusta ob 8 zbirališče pred Kmetijskim društvom; ob pol9 sprevod skozi Do-ienji Logatec; ob t) sv. maša na prostem pred župno cerkvijo. Cerkveni govornik g. dekan Kele z Vrhnike. — Ob 10 prosvetno zborovanje, govorijo: g. župnik Jerina, odvetnik g. dr. Marolt in prosvetni šef g. I. Dolenec. Popoldne ob 2 večernice; ob 3 javna telovadba na Kramarjevem igrišču, po telovadbi na vrtu Kmetijskega društva velik pevski koncert, nato pestra ljudska zabava. Ta tabor naj pokaže, da smo Notranjci pravi katoliški Slovenci in da so zločini nad Evharističnimi križi le obupna dejanja posameznih odpadnikovi Ljubljana, 21. avgusta. Na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra bodo prednjačili naši novinarji s svojo obsežno in zanimivo razstavo slovenskega novinarstva. Razstava bo nameščena v petih razstavnih zgradbah. Častno predsedstvo ji tvorijo gg. ministri dr. Korošec, dr. Albert Kramer in dr. Fran Kulovec. Razdeljena bo v tri glavne skupine novinarstva: Prikaz in razvoj naših pisanih in tiskanih novin. Novine v podobi, govorjene ih pete novine. Novine v živi sliki. Ogromno gradivo bo prikazano tako zanimivo in živo, da bo presenečen sleherni obiskovalec. Mnogo prostora bo posvečenega kulturnozgodovinskemu razvoju današnjega novinarstva in njegovih predhodnikov ter prikazu vsega današnjega -novinarstva in slovenskega novinarja s stanovske in socialne strani. Stara tiskarna in stara papirnica bosta poživljali ta dogodek. Tudi znanstveni statistiki novinarstva bo dodeljen lep prostor. Poseben oddelek je določen za razstavo naših novin v inozemstvu in za tujejezičen tisk v Sloveniji. Posebne oddelke bodo izpopolnjevali delavski tisk, kmetijski tisk, ženski tisk, mladinski in dijaški tisk, nabožni tisk, nacionalni tisk, tujsko-prometni tisk itd. Oddelek za poročevalstvo bo opremljen s krasnimi nazornimi grafikoni, slikami in modeli. Naj omenimo 6amo kompletno radio-oddajno postajo na kratke valove, ki bo v obratu, aparaturo za prenos slik v daljavo, Hellovi aparati za brezžični daljnopis. Siemensov daljnopis, model svetovne poročevalske službe itd. V oddelku za poročevalstvo bo zastopana tudi ljubljanska radijska oddajna postaja s študijem in ojačevalno napravo v obratu. Zanimanje vsekakor bo vzbujalo opremljeno uredništvo in moderna tiskarna. Tu bo urejevan in tiskan pred občinstvom dnevnik, ki bo izhajal na velesejmu. Pa tudi uprava lista in eks-pedit bosta na razstavi nazorno prikazana. V posebnem paviljonu bodo prikazane novine v podobi,. Predvsem bodo obiskovalci tu spoznali zgodovino naši ilustracije in grafike sploh od najstarejših časov pred Trubarjem do današnjega dne, Da bo pa tudi v tem paviljonu polno življenja in gibanja, poskrbe naši grafiki, ki bodo obiskovalcem kazali vse tehnike in lesoreze in bakroreze do litografije in fotokemičnih reproduktivnih procesov. Pred gledalci bodo risali, rezali, gravirali, jedkali in tiskali. V tem oddelku bo nameščena tudi moderna klišarna v obratu, razstava karikatur in fotografska razstava. Naj omenimo še krasne razstave, ki jih pripravljajo naše tiskarne in založništva, V posebnem paviljonu bomo poslušali govorjene in pete no. vine ter gledali poročila v živih slikah. Vsak dan bodo tekli filmski žurnali, poučni filmi o novinarstvu in tisku, prav tako pa tudi filmi z našimi dogodki. Zelo zanimive bodo tudi ustmene novine, kjer bomo osebno spoznali naše najprominentnejše novinarje, pete novine s starimi, veselimi pesmicami o razburljivih dogodkih bo pa prepeval oktet Akad. pevskega zbora z dobrimi solisti. Novinarske razstave sc ne da opisati, treba jo je videti. Čeprav so novine samo mrtev papir, vendar bo ta razstava vsa pestra in živa. Originalen lesorez neznanega ljubljanskega mojstra, ki doslej še ni bil objavljen, krasi vabila na razstavo slovenskega novinarstva. Vabila je začela uprava velesejma včeraj razpošiljati. Slavnostna otvoritev bo v sredo, 1. septembra ob 10 na razstavišču. Pokrovitelj razstave slovenskega novinarstva jo Nj. Vel. kralj Peter II., častni predsedniki pa so gg. dr. Anton Korošec, minister no-Iranjih del; dr. Albert Kramer, minister v p., in dr. Fran Kulovec, minister v p., ki so vsi obenem aktivni člani Jugoslovanskega novinarskega združenja. Zadnjo stran vabila, ki je res okusno izdelana, krasi miniatura naslovne strani Vodnikovih »Lublanskih Noviz«. Vodič, kakršnega še ni bilo za nobeno razstavo v naših krajih, pripravljajo novinarji za razstavo slovenskega novinarstva. Pravkar je šel v tisk. Obsegal Ik> 22 tiskovnih pol. Ta katalog bo namreč nekakšen almanah slovenskega novinarstva, ki bo nenavadno zanimiv po svoji vsebini in opremi. Naslovno stran bo krasil starinski lesorez s podobo Ljubljane. Častni predsedniki razstave slovenskega novinarstva, ministri in novinarji: gg. dr. Korošec, dr. Kramer in dr. Kulovec so napisali predgovore, uvod pa predsednik JNU g. Stanko Virant, Fr. Terseglav je prispeval članek: Novinar-apostol, A. Gaber piše o zgodovini slovenskega novinarstva, I. Lapajne o statistiki slovenskega tiska, R. Pustoslemšek in T. Gmajner pa o organizaciji slovenskih novinarjev pred vojno in po osvobojenju. Včeraj so začeli dovažati stroje na ljubljansko velesejmišče. Prvi so prispeli stroji za klišarno, kjer bodo tehniki in grafiki prikazovali odtise, kako nastane kliše in slika v listu. Nadalje dovažajo slroje za tiskarno, kjer se 1k> tiskal sejemski dnevnik »Ljubljanske Novice 1937', ki bo ves čas velesejma prinašal zanimivo, poučno, zabavno in aktualno čtivo. Dnevnik bodo novinarji ne samo tiskali, marveč tudi urejevali na velesejmu. Občinstvu bo tako dana prilika, da se do vseh podrobnosti seznani z načinom postanka dnevnih listov. Misijonsko-etnografska razstava Slovenski misijonarji prirede letos ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma zopet etnografsko misijonsko razstavo, ki bo posvečena misijonskemu delu slovenskih misijonarjev v Indiji. V zadnjem desetletju se je zanimanje za misijonske probleme pri nas razveseljivo močno dvignilo, Pač vedno jasneje čutimo, da je misijonski problem mednarodni kulturni problem, ki je v najožjem razmerju do bodočega razvoja krščanske civilizacijo sploh. Letošnja misijonska razstava v okviru jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 12. septembra nas bo vodila v Indijo, Indija je ime, ki ga pogosto srečamo v časopisju in ki često pripravlja mučne skrbi evropskim politikom in diplomatom, še včeraj tako rekoč je gledala Evropa na narode te obširne pokrajine z varuškini očesom, danes že razmišlja o indijski nevarnosti. Kje je nevarnost! Ali mar v osvoboditvi izpod evropske nadvlade in v narodni samostojnosti? Vse večja nevarnpst je v tem, da lahko tamkajšnji narodi zaradi nepoznanja vrednot krščanske civilizacije zapadejo socialnim in kulturnim zablodam boljševizma ali inlransingentnega nacionalizma. Tu čakajo krščanske narode silne naloge, ki morejo biti kos le s postoterjeno podporo krščanskega misijonskega gibanja. Misijonska in etno-grafska razstava, ki jo bomo imeli na letošnjem ljubljanskem velesejmu, bo skušala vsaj skromno pripomoči, da bomo tudi probleme probujajočih 6e narodov Indiji pobliže spoznali. Državno lahkoatletsko prvenstvo brez Slovencev Državno lahkoatletsko prvenstvo, ki se je začelo včeraj popoldne na srednješolskem igrišču v Klaičevi ulici v Zagrebu in ki se danes popoldne nadaljuje in jutri konča, se vrši letos tako rekoč brez — Slovencev. Najmočnejša slovenska lahkoatletska kluba ASK Primorje in SK Ilirija sta s svojimi atleti, ki so bili že v Zagrebu, odpovedala svoje sodelovanje. Motivi, zaradi kateri so slovenski delegati napravili ta prav za prav na prvi pogled zelo čuden korak, so tile: 1. Ker lahkoatletska zveza ni pravočasno javila klubom, da je izpremenjen program tekmovanja in so to zvedeli šele takrat, ko so prišli v Zagreb, in 2. ker je zveza v obče dopustila tolikšno število prijav in ni pri tem pazila na to, ali so vsi prijavljeni tekmovalci sploh sposobni, da lahko nastopajo pri tekmovanju za državno prvenstvo, ki naj bi bilo elitno tekmovanje v resnici samih najboljših atletov. Slovenski tekmovalci so bili na ta način močno zapostavljeni, ker je morala zveza zaradi številnih prijav odrediti celo predtekmovanja na 800 in 1500 metrov. Ljubljansko Primorje in Ilirija, ki nista prvi dan pripeljala v Zagreb vseh atletov, tako da ne bi mogla nastopiti v vseh izločilnih predtekih, bi bila tako zelo močno zapostavljena. Lahkoatletska zveza v Zagrebu je namreč sprejela okoli 370 prijav za posamezne discipline, tako da je bilo naravnost nujno, da so bila določena predtekmovanja tudi na sicer neobičajnih progah kot na 800 in 1500 metrov. Poleg tega je bil pa žreb, ki je določil predtekmovalce na 400 m, tako zloben, da je v prvo predtekmovanje Z letalom v Celovec Tri ure potrebujete, Vrnil sem se svež in spočit, toda, kakor vidite, me čakajo že novi posli. Poleg mojega poklicnega posla, ki ga imam kot odvetnik, je pred menoj mnogo političnega dela, predvsem dela »na terenu . S svojilni prijatelji sem sklical ie za konec tega meseca več zborovanj v zemunskem okr. in i>o Sremu. Gradiva za zborovanja imamo sedaj dovolj...« Da, dovolj ga jc, vsake vrste, ljubega in neljubega, posebno »na terenu«. Sodna razprava Ljotič-Vilder se bo v Zagrebu začela 27. avgusta. Dimitrij Ljotič, predsednik Zbora;: je tožil Večeslava Vilderja po zakonu o tisku zaradi pisanja »Nove Riježi« v zvezi s ^Tehniško Unijo« in še zaradi nekaterih drugih člankov. Za to razpravo, ki ne bo samo advokatski boj med dvema znanima političnima osebnostinia, pač pa bo tudi razkrila marsikatero, dosedaj še neznano ozadje, vlada veliko zanimanje ne samo v zagrebški javnosti, pač pa tudi drugod. Zborovanje lekarnarjev iz vse driave bo dne 5. septembra v Ljubljani v dvorani hotela Union. V Zvezi apotekarskih sotrudnikov, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je okoli 600 članov. Na kongresu v Ljubljani bodo razpravljali v glavnem o najvažnejših stanovskih vprašanjih apotekarskih pomočnikov. dalje o zakonu, ki naj bi bil izdan za to pomočnike, o socialnem |>oložaju magistrov in praktikantov ter o socialnem zavarovanju. Kongres bo trajal en dan, nato pa bodo zastopniki iz posameznih krajev priredili nekaj izletov na Gorenjsko. Okoli 200 italijanskih izletnikov je prispelo včeraj v Zagreb. Pripeljali so se z vlakom. Na kolodvoru so jih pričakali predstavniki italijanskega konzulata in »Putnikac. V Zagrebu so se italijanski izletniki zadržali samo do treh popoldne in so si v tem času, pač koliko so mogli, ogledali zagrebške zanimivosti. Zagrebčani pravijo, da so se Italijani, ne da bi jih bil kdo vprašal, izražali o Zagrebu zelo laskavo. Zato Zagrebčani pričakujejo, da se bodo italijanski izletniki še večkrat ustavili tam. Odprava znanega filmskega podjetja UFA bo te dni prispela v Split. Tu in še po nekaterih drugih dalmatinskih krajih bo snimala nov film. Ta odprava bi bila morala prispeti v Dalmacijo že v začetku lega meseca, pa so nastale nekatere devizne težave, ki še do sedaj niso popolnoma odstranjene. Ob tej priliki bo prišlo v Dalmacijo tudi nekaj znanih filmskih igralcev, ki lx>do v novem filmu igrali važnejše vloge. Film bodo sni-niali okrog mesec dni. Do sedaj so pri nas sni-mali le kulturne filme, topot pa se bo prvič zgodilo, da bodo posneli film, ki bo zabavne vsebine. Zaradi posojila 20,000.000 din se je mudil to dni v Belgradu sarajevski župan. Ta njegova pot v Belgrad je bila uspešna. Merodajni činitelji so sarajevski občini odobrili posojilo, ki ga bo dala Državna hipotekarna banka. Tri potepuhe, ki so se izdajali za policijske agente, je včeraj aretirala dubrovniška policija. Njihovo veselje je bilo v tem, da so lovili po dubrovniškem mestnem parku zaljubljene dvojice in jim pretili z zaporom. Zgodilo se je n. pr. tudi tole: Dva sla hotela nekega moškega, ki je sedel z gospodično zvečer na klopi v parku, odvesti na policijo, tretji pa naj bi gospodično tačas stražil... /Aretiranec« pa je začel na vso moč kričati, obenem pa je hotel na vsak način pridržati enega od »policistov«, ki je tako na lepem moral zamenjati svojo vlogo z aretirancem. Prava policija ga je na ta način takoj dobila v roke. Izdal je pri zasliševanju tudi ostala dva tovariša-potepuha, ki sla na zadnjem slovu« v parku zbežala. 78 kg gosenic je pobil na en sam dan bosanski kmet Tomo Pupič iz okolice Doboja. Gosenična zalega se je v veliki meri razpasla zadnje čase tudi po Bosni, kjer je napravila po zeljniklh velikansko škodo. Najzanimivejši primer, ki se je pripetil v zvezi s to golaznijo, je vsekakor oni, ki je dal toliko opravka kmetu Pupoviču. Nad gosenice se je spravil kar na ta način, da jih je skušal s fizično silo pobiti. Ko je spoznal, da bo tudi to delo brezuspešno, je spustil na njivo 16 rac, ki so prav pridno čistile razore pred seboj. Toda, kaj se je drugi dan zgodilo! Vseh 16 rac je poginilo, gosenice pa nadaljujejo svoj pohod proti Sarajevu. Z zrnom graha se je zadušil neki 4 letni otrok v Totovcu pri Čakovcu, na katerega so starši premalo pazili. Oče in fati sta bila zaposlena z delom na polju, otrok pa se je doma igral z grahom. Grahovo zrno si je potisnil tudi v nos. Grah jc počasi zlezel v sapnik in je začel otroka dušiti. — Slarši so sicer otroka takoj, ko so ga zapazili, odpeljali v bolnišnico, vendar se je med potjo že zadušil. Kongres Zveze planinskih društev iz vse države bo v Novem Sadu od 4. do 6. septembra. Na sporedu tegn kongresa sta tudi dva referata, in sicer prvi o temi: Oskrbništvo v planinskih domovih pr inas in na tujem, drugi pa o vprašanju zemljišč za planinske domove. V zvezi s kongresom Zveze planinskih društev bo tudi fotografska razstava, na kateri bodo prikazali posnetke iz našega planinariva in turistikc. Jadrnica t polni sapi skoraj že zajema 3IP33S R. L. Stevenson: 5 Skrivnost dr. Iekylla Nazadnje je bilo njegovo potrpljenje po-plačano. Bila je lepa jasna noč. V zraku je ležal mraz. Ceete so bile čiste kakor plesišče. Svetilke, ki jih ni zamajal noben vetrič, so risale enakomerne vzorce luči in sence. — Ura je bila deset, trgovine so bile zaprte in samotne. Kljub lahnemu renčanju Londona naokrog je stranska cesta ležala čisto v molku. Vsak zvok je letel daleč po njej in ob obeh straneh ceste je bilo slišati šum domačega dela. Človek je že davno naprej slišal udarce bližajočih se korakov slehernega popotnika. Mr. Utterson je bil komaj nekaj minut na svojem mestu, ko je slišal, da se bližajo čudno lahki koraki. Med svojimi dolgimi nočnimi prežanji se je naučil razločiti svojevrstni zvok, s katerim se korak posameznika, ko je še zelo daleč, nenadoma začne jasno odražati iz zmedenega mrmranja in brnenja v mestu. Toda še nikdar ni nič tako ostro in vsiljivo vzbudilo njegove pozornosti. Z močnim, skorajda praznovernim občutjem izpolnjenja se je umaknil v vhod na dvorišče. Koraki so se naglo bližali in so bili na-;nah glasni, ko so krenili okrog cestnega ogla. Odvetnik, ki je ostro pazil pri vhodu na dvorišče, je kmalu videl, s kake vrste človekom ima opravka. Mož je bil majhen in izredno preprosto oblečen. Njegov pogled je celo tako na daleč opazovalca neprijetno zadeval. Postava je šla povprek čez cesto, da bi prihranila čas in naravnost proti vratom ter potegnila iz žepa ključ, kakor človek, ki se bliža svoji hiši. Mr. Utterson je stopil naprej in jo potrkal po rami: »Mr. Hyde, če se ne motim.« Mn Hyde se je umaknil in zasikal. Toda njegov strah je bil samo trenuten. In čeprav ni pogledal odvetnika v obraz, je odgovoril docela mirno: »Tako se imenujem. Kaj želite?« Odvetnik je odvrnil: »Vidim, da hočete noter. Jaz sem star prijatelj dr. Jekylla — mr. Utterson z Gaunt-streeta — moje ime ste najbrž že slišali. | In ker sem vas dobil ob tako ugodni uri, bi vas prosil, da tudi mene pustite noter.« »Dr. Jeylla ne boste dobili doma, ker je šel ven,< je odvrnil mr. Hyde in zažvižgal na ključ. Potem pa je rekel nenadoma, a še zmeraj ga ni pogledal: »Odkod me poznate?« Mr. Utterson je vprašal: »Ali bi izkazali uslugo?« »Z veseljem,« je odvrnil drugi. »Zakaj pa gre?« »Ali bi mi pokazali svoj obraz?« je vprašal odvetnik. Zdelo se je, da se mr. Hyde obotavlja. Potem pa je kakor po nenadnem premisleku z izzivajočim izrazom dvignil glavo in strmela sta drug v drugega nekaj sekund, kakor začarana. Potem je mr. Utterson rekel: »Zdaj vas bom drugič spoznal. To utegne kdaj koristiti.« »Gotovo,« je odvrnil mr. Hyde,« zelo dobro je, da sva se dobila in pardon, hočete moj naslov.« In imenoval mu je hišno številko na cesti v Sohoju. »Ljubi Bog,« je blisnilo mr. Uttersonu po glavi, »morda pri tem misli na testament?« Obdržal je to misel in se za naslov mimogrede zahvalil. Oni je dejal: »No, in kako ste me prepoznali?« »Po popisu,« se je glasil odgovor. »Po čigavem popisu?« »Imava skupne prijatelje,« je dejal mr. Utterson. »Skupne prijatelje?« je ponovil mr. Hyde malo hripavo. »Kdo bi to bil?« »Jekyll na primer,« je rekel odvetnik. »Ta vam ni nikdar ničesar pravil o meni!« je vzkliknil mr. Hyde in jezno zardel.« Nisem si mislil, da me boste nalagali.« »Hop!« je rekel mr. Utterson, »to ni spodobno govorjenje.« Oni se je besno zasmejal. Naslednji tre- nutek je presenetljivo hitro zaprl vrata in izginil v hišo. Odvetnik je stal potem, ko ga je mr. Hyde zapustil, še nekaj časa tam, in kazal podobo notranjega nemira. Potem je odšel počasi po cesti navzgor, se na vsakih nekaj korakov ustavljal in kakor v popolni zmedenosti potegnil z roko čez čelo. Vprašanje, ki ga je razglabljal grede, je bilo tako, da bi ga bilo komaj kdaj moči rešiti. Mr. Hyde je bil bled in zagoneten. Delal je vtis slabo raslega človeka, ne da bi mogel kdo pokazati na kako pokvečenost. Imel je neprijeten smehljaj. Njegovo vedenje do odvetnika je bilo nekaka morilska mešanica bojazljivosti in nesramnosti. Govoril je s hrapavim, šepetajočim glasom, ki je učinkoval zlomljeno. Vse to so bile točke, ki so govorile proti njemu, toda vse skupaj nisj mogle pojasniti odpora, ki ga do zdaj ni poznal, ne studa in strahu, s katerim je mr. Utterson mislil nanj. »Za tem mora titat5. nekaj posebnega,« jo mislil stari gospod prestrašeno, »nekaj je še, za kar ne morem najti imena. Bog me varuj, mož ima prav malo človeškega na sebi! Skoraj bi dejal, da ima nekaj jamskega, ali pa gre za tisto staro zgodbo o dr. Fellu? Ali je to samo odsev preklete duše, ki preseva telo in ga pači? To bo najbrž! 0 moj ubogi stari Harry Jekyll, če sem kdaj na kakem obličju prepoznal satanovo znamenje, potein sem ga na obrazu mojega novega prijatelja.« ■ - ■ -■■■——————■— i ii ■ , i ■ ■ -------------- »SlovenakJ dom« dejavnik obli Meseina narofatna M Din. w> tnozematyo 28 Telefon M Z* tMiaroo * Laubliaau H. Din OredniStvo: Kopitarjeva n lica B/TLL Telefon 2994 la 299b, Uprava« Kopitarjeva fc Cei izdaj atoli; Ima Baksurask Utadaiki Joia Kotiček Avtomobili iz smeti Ob mogočni, umazani reki Thamesi, ki teče skozi angleško prestolnico London, stoji na kraju, kjer so bila še pred nekaj leti razsežna in nepristopna močvirja in blato, čudež moderne tehnike, ogromna tovarna za avtomobile, ki živi od samih londonskih smeti in najrazličnejših odpadkov, ki se v njih nahajajo. Da so mogli postaviti tovarno na tako nezanesljiva tla kot so močvirja, ni bilo dosti, da so v tla zabili neštevilne, več metrov dolge kole, ki so kar sami izginili v zemljo, brez posebnega zabijanja, ampak so morali vso površino zabetonirati. Če pomislimo, da ima tovarna 11.500 m5 površine, si lahko mislimo, kako ogromno delo je bilo samo s postavljanjem temeljev. Prej več kvadratnih kilometrov obsežno, zapuščeno, žalostno in vlažno ter nezdravo ozemlje, je postalo živahno industrijsko središče, kamor se vali po krasnih širokih, na novo zgrajenih cestah vsako jutro pravcata vojska 10.000 delavcev. Po vodni cesti pa neprestano, uro za uro, prihajajo ladje in dovažajo »surovine«, ki jih nakladajo in kopljejo v čisto svojevrstnih rudnikih — v smetiščih; druge ladje pa odvažajo bleščeče, krasne nove avtomobile, katerih izdela tovarna vsak dan šest sto petdeset. Mogočni žerjavi nakladajo smeti z ladij v nekake široko zevajoče lijake, pod katerimi se vrli žlebčaato jermenje, ki prenaša smeti v poseben oddelek, sejalnico. Močni elektromagneti posrkajo iz njih vse, kar je kovinskega: staro železje, pločevinaste škatlice in škatle vseh mogočih oblik in velikosti, posebna velikanska rešeta in sita odstranijo prah, kar pa še ostane, gre na ogenj. Za nenasitno peč, ki segreva vodo in dela paro, katera goni orjaški dinamo za pogon vseh najrazličnejših strojev, nimajo drugega goriva kot smeti. Elektrike, ki jo proizvaja dinamo, je toliko, da bi zadostovala za mesto s 180.000 prebivalci. Kovinski odpadki pa gredo oziroma se peljejo po jermenih v obsežen plavž, ki požre 2000 ton raznih talilnih snovi kakor premoga, apnenca in rude na dan. Tisoči ton topljene kovine se pretakajo v velikanske 75 tonske lopate, ki jo prenašajo v posebne kadi, kjer mora ostati vroča, da jo potem po potrebi mešajo z jeklom in tako dobe končno snov za izdelovanje vseh, tudi najmanjših kovinskih delov avtomobila. Surovi kosi železa se zopet vozijo po jermenju, 25 narodov prisega mir Pretekli teden je bil v Parizu velik med narodni kongres »Mladine za mir«. Udeležilo se ga je čez 700 fantov in deklet iz 25 držav. Posebna točka kongresa je bila »mirovna prisega« pred spomenikom miru na pariški razstavi, kjer je vsak zastopnik 25 narodov posamič prisegel v imenu mladine svojega naroda, da bo deloval za mir. — Najzanimivejše je to, da je bil kongres pod pokroviteljstvom visokih osebnosti in francoskih ministrov, ki so znani pristaši sosednih španskih rdečkarjev, in ki so po vseh močeh pihali v španski ogenj; gotovo ne za to, da bi ga upihnili. Ce so imeli tak namen, imajo res smolo, ali pa še niso imeli nikdar opraviti z drugačnim ognjem kakor s svečinem. Človek res ne ve, ali je na svetu samo še hinavstvo ali pa tako veseljaštvo, da ljudje z resnim obrazom drug iz drugega norca brijejo. Alt sto že poravnali naročnino? katerega je vsega skup čez 10 km, skozi najrazličnejše stroje, ki sekajo, zaokrožajo, stiskajo, splo-ščujejo, privijajo, pritrjujejo in sestavljajo posamezne dele tako, da pridejo v zadnji oddelek že izgotovljene »banje« z motorji vred; še kolesa nataknejo, sedeže prevlečejo, pa se lahko takoj odpelješ. Tovarna zna pa tudi svoje lastne ostanke res izvrstno porabiti. Pepel in druge odpadke iz peči in plavžev porabi za izsuševanje okoliškega močvirja, za utrjevanje in izdelavo novih cest in za nasipanje starih. Peči, v katerih pridobivajo iz navadnega premoga koks, proizvajajo vsak teden 4,000.000 kub. metrov plina; ker ga tovarna sama potrebuje komaj polovico, proda ostanek bližnjim plinarnam. Dobri časi v Angliji Kakor kaže, je v Angliji začelo blagostanje posameznikov lepo naraščati; vprašanje je samo, na čigav račun. Pravijo namreč, da je število angleških milijonarjev poskočilo od 824 na 873. Biti angleški milijonar že nekaj pomeni, saj je njihov denar več kot dvestokrat vrednejši od našega! — Pa tudi »manjši« ljudje so si znatno opomogli. Čez 2000 novih ljudi ima letne dohodke 2000 šter-lingov ali pol milijona. Sredi Pariza nasproti Narodne banke je imel Izak svojo barako, kjer je pekel in prodajal »frit«. Pa pride k njemu Levi in ga prosi, da bi mu posodil vsaj 50 frankov. Izak pa zelo sladko in prijazno odgovori: »Zelo rad bi ti ustregel, ljubi moj Levi, toda veže me kruta in važna pogodba, ki sem jo sklenil z ravnateljem Narodne banke, ko sem si tule postavil barako, in sicer: jaz sem se zavezal, da ne bom nikomur posojal denarja; ravnatelj pa, da ne bo nikomur prodajal »frita«. Kakor vidiš, nemogoče 1« vodo. Šahovski mojster, Čeh Flohr, ki bo po mnenju najboljših šahistov postal svetovni šahovski prvak, ko zatone Kuweja zvezda. V Kopen Nagonu so v živalskem vrtu razstavili okostje kita, ki je leta 1931 zašel v preveč plitvo vodo v bližini Danske in ni našel več izhoda na široko morje. Okostje je 25 metrov dolgo. Kit je tehtal okoli 100.000 kg. Republika palčkov Julij Gont v Budimpešti je sicer majhen človek — meri samo l m in poldrug centimeter — pa ima velike trgovske zmožnosti in še večje srce. Iz lastne skušnje ve, kako je hudo človeku, ki ima vse iste težnje, potrebe in zahteve kot pravilno razvit človek, pa ga je narava sredi pota pustila na cedilu. Zato hoče s svojim velikim premoženjem ustanoviti posebno naselbino za majhne ljudi. Ogledano ima že zemljo — čez 200 kvadratnih kilometrov — katero misli kupiti, ustanoviti mesteca in vasice s posebnimi, za majhne ljudi prikladnimi hišicami, z majhno opravo, majhnimi stopnicami itd. V tej deželi resničnih, ne pravljičnih ter nesrečnejših palčkov, kot so oni, ki služijo povodnim vilam in čuvajo gorske zaklade, bodo gojili perutnino in se pečali s poljedelstvom in kozjerejo, izdelovali sir, prodajali svoje izdelke in pridelke ter živeli v svetu, kjer ne bo nihče za njimi prodajal zijala, se jim posmehoval in jim težil življenja. Obiskovalci bodo prihajali v novovrstno republiko le s posebnim potnim listom, katerega ne bo dobil nihče, kdor nima »poštenega« namena. Samo resni kupci si bodo lahko ogledali trg, sklepali kupčije in dajali naročila. Če bi namreč ljudje lahko po mili volji hodili past svojo radovednost, bi bila ustanovitev take države brez pomena. Lahko pa bodo tudi »palčki« sami spravljali denar, ki ga danes marsikateri služijo raznim cirkuškim ravnateljem. Obletnica krompirja Parižani so praznovali 12. t. m. 200 letnico rojstva Parmentiera, kateremu se mora zahvaliti Francija in z njo ves ostali svet — razen Azije, kjer žive največ od riža — za svojo bistveno hrano — za krompir. Parmentier je bil namreč agronom in dober gospodarstvenik, ki je spoznal neprecenljivo veljavo krompirja ter ni miroval prej, dokler ga niso začeli gojiti po vsej Franciji in od tam po vsej Evropi. Kaj bi danes res počeli brez. krompirja! Parmentiera je počastil že kralj Ludovik XVI. na takrat običajen, pesniški način s tem, da si je vtaknil v gumbnico krompirjev cvet. Današnji Parižani pa so bolj prozaični (nepesniški), zato pa praktični ter so proslavili spomin dobrotnika človeštva tako, da so razdelili pred njegovim bronastim spomenikom med reveže 10.000 kg surovega krompirja ter cele gore »frita« (na podol-gaste koščke zrezanega in kakor krofi na masti pečenega krompirja) z vinom. Ljudje so bili tako dobro razpoloženi, da niso vedeli, komu na čast naj se bolj derejo: Parmentieru ali onemu, ki je iznašel »frit«. Taka je človeška svojat! Vse navdušenje in idealizem ji pride iz želodca; prav tako pa tudi vsa mržnja in prekucije! Kočljiv gospod novi služkinji: »Ali veste čisto za gotovo, da ni nobenih bacilov več v mleku?« »čisto za gotovol Saj če jih strihnin, ki sem ga nasula v mleko, ne pomori, potem jih nobena stvar več ne more!« Beračica s pol milijona dinarji V Lyonu v Franciji so pobrali na cesti sestradano in nezavestno beračico, oblečeno v same cunje. Ko so jo prinesli v bolnišnico in spravili v posteljo, so se čudili nenavadni teži njene capaste obleke, zato so jo preiskali, razparali šive in našli neverjetno zbirko starih francoskih zlatnikov, srebrnih ogrskih pengov, turških lir, dolarjev, švicarskih frankov, naših dinarjev, francoskih bankovcev po sto do tisoč frankov, italijanskih bankovcev po 50 do 500 lir in angleških šterlingov. Med zadnjimi gubami obleke pa je bil všit zavoj dobrih vrednostnih papirjev. Vsega skupaj skoraj za pol milijona dinarjev. »Ah, gospodje,« je rekla nesrečnica, »kako trdo je življenje! To so prihranki mojega 70letnega življenja.« Za take norce je življenje res trdo; vlačiti s seboj toliko premoženja, ki ga ni mogoče pojesti; biti vedno v strahu, da bi te kdo pretipal — seveda le slučajno, kdo bi si drugače zaželel pobliže se spoznati s starimi, umazanimi in smrdljivimi cunjami! — in misliti, kako se bo nekoč kdo s tvojim bedasto bednim življenjem imenitno obliznil! Podroben program ljubljanske ta neb evropskih postaj dobite, * najboljšem in oajrenejšem ilustriranem tednika >B a d I e Ljubljana«, lil stane mesečno game deset dinarjev —« Programi Radio Ljubljana Sobota, 21. avgusta: 12 Plošča za ploščo bitt v pisano vrsto veselih stvari — 12.45 Vreme, poročila —i 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo hiti v pisano vrsto veselih stvari — 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Freudovi učenci (g. prof. E. Urovat) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: O sodobnem mestu (Ivo Zorlčlč, publ. iz Zagreba — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Vesel pisan večer, ki ga priredita za radijske poslušalce Jožek in Ježek — 22 Cas, vreme, poročila, spo-. red — 22.15 Radijski orkester. Drugi programi Sobota, 21, avgusta. Belgrad; 20 Ljudski večer —i Zagreb: 20 Vokalni koncert — 20.30 Klavir — 21 Pestra ura — Dunaj: 19.20 Zabavna športna reportaža —< 21 Klavir — 21.50 Arije — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 20 Vesel večer — 23 Plošče — Trst-Milan; 17.15 Plesna glasba — 21 Igra — 22.15 Izbrana in plesna glasba — Rim-Bari: 11 Opera — Praga: 20 Pester program — 22.35 Kavarniška godba — Varšava: 19 Lahka glasba — 20 Za Poljake v tujini — 21.05 Pester koncert — Kiinlgsberg: 20.30 Slavnostni koncert ob 700-letnici mesta Elling — Lipsko: 19.10 Pihala — Strassbourg: 21.30 Prenos koncerta iz Ostenda. Belgrajska kratkovalovna postaja (49.2 m) prer naša 21. avgusta reportoža z Bleda: ob 13.45 predavanje v srbskohrvatskem jeziku, ob 20 V nemškem, ob 20.15 v angleškem iu ob 21.30 v francoskem jeziku. Od 21.45 do 22.30 glasbena reportaža (orkester).