118. številka. Ljubljana, soboto 26. maja. X. leto, 1877. SLOVEN Isnaja vsak dan. izvzeinši poaedeljke In dneve po prazni vi h. tor velja po pošti preieumn za avitro-ogerske deiele /.a celo leto It; gld., za pol leta 8 gld. u ćetrt leta 4 g\d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., *a ćetrt leta 3 gla. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nn dom se računa 10 kr. za meneč, 30 kr. za ćetrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in z» dijake velja sniiaua cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt. let* 9 f?id. 50 kr., po posti prejeinau z» ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plaćuje od ćetiristopno petit-vrste ti kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj »e izvole trankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 3 „gledališka stolna". OpravniŠtvo, na katero naj «e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodui tiskarni" v Koluianovej hišt. Vojna moč turške države. i. Od vseh stranij se priznava, da se niti Rusi niti Turki še nikoli nijso tako resno pripravljali na nobeno rusko-turško vojno, ko so se na to, ki se ravno sedaj bije na ar znenskej planoti in ob bregovih dolenjega Dunaja in katera ima odločiti osodo turske države in, ako bog da, priboriti nam, južnim Slovanom, boljšo pnhodujost. Ker nas ta vojna tako zanimlje, kakor nas Še nobena druga na slovanskem jugu nij, je tudi naravno ; da je vsak izinej nas v skrbi, kako se bode vršila. Naravno je, da luski prijatelji, želeči našim severnim bratom sijajno po-bedo nad krutim sovragom vsega krščanstva, v svojem navdušenji za sveto slovansko stvar večkrat premalo v poštev jemljo vojno moč, katero imajo Turki v svojih rokah. Naravno je pa tudi, da posebno naši turkoljubivi nem-škutarji, magjarski in nemški časopisi večkrat precenjujejo turško državo in njene vojne pripomočke. V svetem ognji za barbarski polumesec turški jih fantazija tako daleč zavede, da uže vidijo na stotisoče mohamedan-skih Azijatov vreti črez Balkan, da sproti po-tolčejo »ruske medvede," kakor bi jih črez Dunav priplavali, ter tako spasijo trepetajočo zapadno Evropo ruskih kozakov, panslavistov, nihilistov in kar je še drugih takih praznili strahov! V takem važnem času je gotovo imenitno, kar jedeu najboljših nemških geogra-fičnih pisateljev mu m o turške države vojnej moči in o pripomočkih, iz katerih Turki zajemajo svoje sile. F r i e d e r i k p 1. II e 11- vvald, urednik izvrstnemu >trokovnjaškemu prirodoslovskemu in zemljepisnemu časopisu „Ausland," ravno sedaj v leposlovnej prilogi k poluuradnej „VViener Abendposti" razglaša svoje zanimive študiju o turškej državi. Iz teh Ilellvvaldovih čisto objektivnih in stro-kovnjaških sestavkov hočemo bralcem našega lista posneti nekoliko črtic, katere bi jih utegnile zanimati. II. Ko je Ituska Turčiji vojno napovedala, je marsikdo radovedno vprašal: koliko prebivalcev ima turška, koliko ruska država V Kajti pri vsakej vojujočej državi je število prebivalcev naj prvi in najvažneji faktor! Iz prebivalcev se jemljo vojaci, brez prvih tudi zadnjih nij. Cisto mala državica, katera na jeden pot vse svoje vojake v vojno pošlje, se za dolgo časa ne more ustavljati državi, katera ima lOkrat ali 20krat več prebivalcev. Da je imela mala Srbija ali Črna gora vse zlato cele Kalifornije v svojdi blagajmeah zaprto, vendar lansko leto nij mogla ve'iko več vojakov na noge postaviti, nego jih je; a Turčija je mogla vedno novih armad na bojišče pošiljati. Ne, da bi morali obe vojujoči državi jednako prebivalcev imeti! Lehko je mogoče, da država s 30 milijoni zmore sovražnico s 40 milijoni, a nikakor se nij nadejati, da bi državice z 2—4 milijoni pobe-dile državo, ki šteje 20—40 milijonov prebivalcev. Kako je tedaj z Ilusko in s Turčijo? Ilnsi so izvrstni geografi in statistiki. Število prebivalcev ruske države je torej vsemu svetu znano. Ituska država šteje okoli 85—86 milijonov ljudij, mej temi jih v evropskem delu Rusije prebiva 73—74 milijonov in znano je, da ruski Azijatci v tej vojni ruskej državi ne dajo nobednih posebnih pripomočkov, kar Rusija za vojno potrebuje ljudij, jemlje jih izmed teh evropskih 73—74 milijonov. Samo ti se morajo tedaj v poštev jemati. A kako je s Turčijo? Kakor so na Turškem vse javne zadeve zmedene in zmešane, tako tudi v statiki nij nobednega pravega pregleda in nobedne natančnosti. Vse, kar zomlje-pisci pripovedujejo o številu prebivalcev, se opira na kombinacije. Zitorej se nij čuditi, da se v različnih knjigah čitajo prav različne šte-\ilke. Pred kratkim je turško nuučno mini-sterstvo izdalo uradni statistični letnik, „Sal-Name", kateri šteje na vsem Turškem samo preko 14 milijonov prebivalcev! To je tako majheno število, da ga najhujši sovražnik turški verjeti ne more! Najbrž so se turški u-radni statistiki prav po turško zmotili. K10 don, jeden najzanesljivejših nemških geografov, pravi, da ima Turčija z vsemi odvisnimi državami vred, tedaj z Rumunijo, Srbi; o, Egiptom, Tunisom in Tripolisom preko 47,653,845 prebivalcev. A nespametno bi bilo, ko bi dan danes Rumunijo in Srbijo še Turškej prištevali; če ste tudi politično od nje odvisni, vojaka Turki iz Srbije in Rumunije niti jednega ne bodo dobili. Tunis mora sultanu poslati 4000, Egipt 15.000 vojakov, Tri-polis pa čisto neznatno število. Iz tega vidimo, da Turčija od svojih (večji del samo po imenu) odvisndi držav nema velike pomoči pričakovati. A ne sme se prezirati, da te odvisne države Uumunija, Srbija, Egipt, Tripolis in Tunis imajo vse skupaj blizo 20 milijonov prebivalcev, tako da na pravo Turčijo prihaja Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Miss M. Cnmmins, poslovenil J.) Drugi dol. Enajsto poglavje. (Dalje.) Vstala je; okreuil jo je zopet na roko, ter jo peljal k oknu, ki je držalo v njeno in Emilijino sobo. Tu je za trenotek obstal ter rekel s pomenljivim glasom povdarjaje, rekel bi svoje besede z bistrim pogledom svojih oči: „Gospića Jerica! Vi me učite, naj verujem vsem ljudem ; jaz pa vas prosim, da se tako neizkušeni kot ste varujete, verovati jim preveč. Kjer najdete trdno podlogo svojemu zaupanju, zaupajte trdno, če morete; ne zaupajte pa na nič, česar nijste dolgo izkusili; pred vsem pa bodite preverjena, da prazueniu blebetanju takega kraja, kot je ta, ne gre prav nobena vera! Lehko noč! V katero popolnem nasprotno mer so obrnile te besede Jenčiue čuti! Njej so se zdele silovite kot preroške besede ter so jej segale v globocmo srca. Ka nij bil moder svet tujčev? Res mislila je, da je izrekal le taka priprosta načela, kakoršnih mu je vrivala le dolga izkušnja ua svetu; a kako krepka so se pokazala, ko jih je nase obračala ! Ali nij biia podajaje se slepo svojim žalostnim slutnjam in bojazni, na najglajši poti, da bi bila poslušala preveč rada svojo sainoljubuo domišljijo in prelahkoverno pruzuo blebetanje drugih ljudi, ko je v resnici prevarala plemenito zaupnost? Kdo je bil mno^a leta njenega zuaustva bolj zaupljiv, nego \ iljeui ? Kaj nij bil od svojih otročjih let pravi izgled vsake kreposti iu vzvišen iiud vsako malopridnostjo iti vsako hudo napako ? Kaj nij v prvi mladosti zapustil najljubšega, kar je imel, da bi se pod indijskim solucem trudil in delal in on,m pripravil prijetno življenje, katere podpirati si je štel za najVeco dolžnost? Kaj se nij vselej izkazal poštenega, velikodušnega, odkritosrčnega in resničnega? Pred vsem pa ali ga nijso od otročjih let prešinovala in navduševala najčistejša in najbolj vzvišena načela krščanske vere ? Vse to je bila gola resnica. Ko se je Jerica spominjala na to in je premišljevala vsak odlomek njegovega življenja, sklepala je vselej, da je Viljem kot plemeniti iu blagosrčni dečko, kot potujoči krepki mladenič in kot srečni, čislani od skrbi mučeni mož jej zmerom kazal isto globoko, gorečo, navdušeno udanost. Ljubil jo je za časa njenih otročjih let in za časa premnogih skrbi in težav, katere je vzročila stri je Truemanova bolezen in smrt; ta njegova ljubezen do nje jo videzno rasla in gorečnejša postajala od dne do dne, od meseca do meseca, od leta do leta, odkar sta se bila oba ločila. Dolgo in redoma sta si dopisovala; a Viljem jej nij poslal lista, ki ne bi bil dihal istega duha zveste ljubezni do Jerice, izključ-ljive ljubezni, ki nij trpela nobene soljubice. Vse njegove misli ua domovino in na bodočo samo preko 2 0 — 2 1 milijonov ljudij. Ti bodo dajali Turškej vojake, samo na te se opira nje vojna moč. Opozoriti moramo, da tudi znana geografa Steinhauser in Dauiel prideta ko-nefno do tega resultata, da prava Turčija nema Črez 21 m i lij o n o v prebivalcev. Znano pa je, da država more samo 2 odstotka od števila vseh prebivalcev v boj poslati. Ce ima Turčija 20 milijonov prebivalcev, daje to 400.000 vojakov! A po turškej vojnej postavi od 1. 1869. bi mogla Turčija — a stoprav leta 1H78. — na noge postaviti 780.000 mož! Toliko jih pa zdaj gotovo še nema. C. kr. avstrijski generalni štab je zračuuil, da je mogla Turčija 1. 1872 samo 460.000 vojakov oborožiti. Veliko več jih pa tudi dan danes no more. In če rečemo, daimaTurftija sedaj 400.000 mož oboroženih, smo gotovo uže preveč rekli. Da je to res, bomo kmalu dokazali. „ Fllr die prahlerischen aufschneideroien gewisser bliltter, wonach die hohe Pforte schon im jiinner d. j. eine million soldaten auf den beinen hielt, kann der ken-ner nur ein mitleidiges liicheln haben," pravi Helhvald. J. K. (Dalje prih.> Grozeča vojska mej Francozi in Nemci. Bismark je v Berlin prišel in silno dela. Pravijo sicer, da nij prišel nalašč zarad nepričakovanih francoskih vladnih izprememb, ali tega nihče ne verjame. Narobe, njegovo glavno glasilo „Nordd. AUg. Ztg." govori 24. maja jako vojevito, kakor uže dolgo ne. Piše namreč: Hitenje, s katerim se iz Pariza ven trdi, da ima francoska vlada mirne namene, ne more pregnati našega nezaupanja. Ne ve* se, ali je pri novej francoskej vladi orle-an'zem ali ultramontanizem bolj močno ude-ldžen; vsakako pa je orleanizem in ultramontanizem naj sumi j i v ej ša zmes, za to, da bi se moglo verovati, ka ima Yranco ska res namen mir ohraniti. — Tak govor, ko jedna država drugej očita vojevite in sovražne namene, bil je zmirom početek vojne, bilo je zmirom iskanje uzroka, vojno napovedati. Če se še primerja k temu ondanšnji orožni govor Moltkejev, če se pred vidom ima, da je Nemčija uže pred dvema leti nameravala pasti na nedovolj ob-' orožftno in Se ne popolnem okrevano Francosko, — bati se je vsega hudega. TaČaš so Rusi s svojim odgovarjanjem v Berlinu rešili Francoze, zdaj imajo sami Rusi drugod polne roke dela. „Nordd. Allg. Ztg." pa tudi s tem Nemce k vojnemu sovraštvu na Francoze bujska, da pripoveduje, kako so ti baje te dni dva nemška oficirja, civilno oblečena, v Nancvju hudo pretepli, pri čemer se je ljudstvo udeležilo, posebno pa tudi bnje francosko vojaštvo. Ali je to res ali ne, ali sta morda bila ona dva nemška oficirja, civilno oblečena, le dva nemška ogled uha, — kdo to ve. Hujskanje je tukaj, in to v zvezi s sumnjičenjem Francija. Vse to kaže, kako nepremišljeno in nepolitično je bilo ravnanje Mac-Muhonovo, ko je zapodil republikansko ministerstvo in s tem vzbudil tak hrup zoper svojo domovino, katere zdrav obstanek je za Evropo silno potreben. Vidi se, da praška „Politik" prav govori, ko pravi v očigled Mac-Malionovega ravnanja, da največja nesreča za narode je ta, Če imajo nesposobne voditelje, kakor je na Francoskem zdaj sabljar Mac-Mahon. Nov vojni minister. Glasilo hrvatske vlade, resen in previden list, ki sicer ne prinaša novic, katere bi se drug dan kot neresnične izkazovale. „Agramer Zeitung" ima debelo tiskan telegram iz Dunaja, ki se glasi: „Vojni minister Bvlnndt najbrž ne pride iz toplic Karlovi var več kot vojni minister nazaj. Kot njegov naslednik v vojnem ministerstvu se imenuje poleg druzih tudi baron M o 11 i n a ry, vendar zagotovljajo, da se od strani odločilnih krogov posebno želi prejšnji vojni minister Kuhn. Tudi nadvojvoda Albreht na to delu je.M Torej naenkrat nova ininisterska kriza in nepričakovana. Ali je v zvezi z velikim vprašanjem, kako in kedaj se bode Avstrija udeležila poleg Rusije reševanja orijentalnega vprašanja, t. j. zasedenja Bosne? To se mora še pojasniti. Vsakako pa moramo Slovanje želeti Mollinarvja, glavnoko-mandujočega na Hrvatskem, bolj nego Kulina O poslednjem za gotovo vemo, da je ob času srbske vojske v ljubljanskoj kazini izrekel se za Turke. Mollinarvja pa Hrvatje spoštujejo ln on je baje prijatelj misli zasedenja Bosne. Vojska. Kadar car pride v ruski glavni tabor na Dunavu, takrat se začne velika operacija proti Bulgariji, in takrat se začne tudi črnogor-sko-turški rat. Knez Nikita je na svet Rusije čakal tako dolgo, da bi Resi Dunav prestopili. Uže če se preeleda črnogorsko moč, da se umeti. da imajo Črnogorci veliko upanja do zmage. Njih vojska šteje 27.000 mož, namreč 18.000 Črnogorcev, 6500 Hercegovcev in 2500 Albanezov. Povelju knježevemn pa je poslušnih še 3500 Bošnjakov, 8000 Miriditov in 2500 Starosrbov. Tudi se nadejajo v črnogorskem ostrovu, da pride, kadar se rat začne, še 3000 Hercegovcev, 3000 Starosrbov, 4000 Albanezov, 2000 Dalmntincev in 15.000 Bošnjakov pod črnogorski prapor V Hercegovini so Suleiman-paši odtegnilf 8 bataljonov, katere je moral poslati podunavskej armadi. Torej ostane, nko so posadke (10 000 mož) odračuna, samo še 10.000 mož za ofenzivo. V Albaniji razpolaga Ali-Saib-paša s 45 bataljoni, to je, 30.000 mož. Ker bodo imeli Črnogorci v Hercegovini sebi nasproti samo 10 do 12 000 mož, jim je zmaga toliko go-tovejša, ker jih je lani napadlo 50 bataljonov, več, pa so jih Črnogorci še dobro naklepali. Občni zbor dramatičnega društva v Ljubljani 18. maja 1877. (Konec.) K poročilu tajnikovemu prosi besede urednik A lešo ve c, ter želi, da bi se manjše igre tiskale, tako, da se boffe bolj vstrezalo željam čitalnic po deželi, ki imajo odre. Tudi naj bi društvo gledalo na to, da se v Liubljani predstavlja več „ljudskih" iger, ker le take zanimajo občinstvo. Treba je gledati na občinstvo, ki polni gledališče. Sedanji odbor pa j e iz „slovenske vile" naredil „nemško" in „franco-sko". Tudi igranje je bilo včasi prav slabo, akoravno so igralci drugokrat pokazali, da lehko dobro igrajo, ako jih je volja. Knjigovodja Jelo čni k se strinja po vsem z izpeljavami predgovornika in želji posebno, da se tiska več manjših iger. Asekurančni zastopnik Hribar pobija s tehtnimi besedami oba predgovornika ter meni, da je manjših iger uže dovolj tiskanih v prejšnjih zvezkih „Talije", in da mora imeti „Ta-lija" posebno namen prinašati dobra, klasična srečne dneve so bile nerazrušljivo zvezane ž njo; res da se je zdržavala gospa Sullivanova po nekem naravnem nagonu, da nij nikdar govorila z Jerico o tem, vendar je ž njo tako ravnala, da je to očitno pričalo, da je bodoče združenje Jerice z njenim sinom bila zgotovljena reč za njo. In v onem listu, ki ga jo po smrti njegove matere prejela Jerica, jej je Viljem očitno rekel, da upa, dela in moli le za njo; te besede so zopet preočitno pričale, kako nežno jo je ljubil kot je isto spričevalo njegovo prejšnjo občevanje ž njo. Naj bi mu tedaj Jerica ne zaupala? Kaj naj bi h kratu odstranila vse prejšnje priče o njegovej kreposti ter verovala na zvestobo svojega mladinskega prijatelja? Ne! Sklenila je precej pregnati malopridno misel in gojiti še vedno trdno nado, da jej bode v kratkem poročil, kar bi zadovoljilo bolno njeno srce. Do tje mu je pak hotela zaupati; pogumno in trdno mu je hotela zaupati, kajti njeno zaupanje nij bilo brez podloge. Sklenivši to, vzdignila je naslonjeno glavo ter je zrla ven v vrt. Luna je bila uže zato-nila in nebo je bilo posejano z bliščečimi, svetlimi in lepimi zvezdami. Jerica je ljubila zvezdnato nebo; to jo je okrepčevalo in oja-čevalo; in sedaj, ko se je ozrla kvišku, je stala ravno nad njeno glavo zvezda, njej tako zelo priljubljena, — zvezda, o katerej je nekdaj menila, da ima ranjki strijc Trueman pred-pravico prižigati jo zanjo. In kot so v davno minolih časih te nebeške luči govorile tolaž-Ijivo njenemu duhu, enako se jej jo sedaj zdelo, da sliši v ušesi zvoniti znane besede Ijube-znjivega starega moža: „Ptičica! le vesela bodi, ker zdi se mi, da so bode nazadnje vse dobro izteklo." Jerica je bila ostali čas tega večera nekako dobre volje, da, bila je, rekli bi skoro, vesela. Tako se je mogla vrniti v družbjno dvorano, iti po Emilijo, reči svojim prijateljem živega glasa lehko noč; in še pred polnočjo se je mirno vlegla v posteljo. Ta mirnost pa je le izvirala po nekem iz velike razdraženosti ter se nij mogla dolgo ohraniti. Drugo jutro je bila zopet otožna; skoro mehanično jo vstala, oblekla se, ter šla zajuterkat. Opravičila se je, da ne more po starej navadi iti sprehajat se z doktorjem; ker čuti se preslabo. Največa nje želja je bila, zapustiti Saratoco. Hrepenela je po domu, da bi bivala na mirnem kraji, kjer bi je ne opazovalo toliko oči. Ko je doktor došel z listi, ki jih je bila pripeljala jutranja pošta, pogledala jih jo tako naglo, da je to opazil, ter smehljaje se rekel: „Jerica za vas nij nobe- j nega, a jeden je za Emilijo, kar je, zdi se I mi, za sedaj najboljše.u Za Jerico je bilo to najboljše; bil je I namreč dolgo pričakovan list gospoda Grabama, ki je najbrže določil čas svojega prihoda in vsled tega tudi določil odhod Jerice in Kmi-lije iz Saratoge. V njih začudenje je bil uže došel v Novi Jork ter jih prosil, naj bi drugi dan tja prišle. Jerica je mogla komaj zakriti svoje veselje, kar pa so njeni prijatelji, če so opazili, pripisovali le njenej radosti, da se je vrnil dela. Glede igranja pak meni, da bi bilo lehko boljše in da bode, ako se poprimejo igralci resno svojih nalog, tudi vedno več občinstva privabilo, brez „ljudskih iger". Po kratkej repliki g. Alešovca se sprejme konec debate in tajnik Krsnik povdarja ko-nečno, da je odbor dramatičnega društva imel vedno pri izdavanji „Talije" slovstveni namen tega zavoda v oziru. Gledališče pa je izobra-Ževališče in z igrami, kakor jih je omenjal g. Alešovec, se bode ta namen težko dosegel. Odbor se je trudil, da je vstregel vsake j želji. Sicer pa se strinja tajnik glede igranja s pred-govorniki. Blagajnik Žagar poroča o društvenem denarnem gibanji. Prejelo je društvo v letu 1876—77 6859 gl. 21 kr. in izdalo 6143 gl. 87 kr. Ostane toraj 715 gl. 34 kr. Proračun za leto 1877 — 1878 kaže dohodkov 7576 gl, 34 kr., stroškov 7780 gl. — torej primakljaj za 203 gl. 66 kr. Pri posameznih točkah so se vnele žive debate, katerih ho se posebno udeležili g. g.: Alešovec, J e 1 o č n: k. Drenik, Jurčič, dr. Š tempi h ar in Žagar. Konkretnega predloga nij bilo. Murnik želi potem, ('a občni zbor odloči, kateri zneski ali darovi naj se pripisujejo ustanovnim. Ker se je iz daljše debate, katere so se udeležili Jurčič. Grasselli, Krsnik in Žagar, posnelo, da bi bilo najugodneje, ako bi se to vprašanje rešilo po gotovem načrtu, stavi g. Grasselli dva predloga: 1. Občni zbor naj naloži novemu odboru, da izdela načrt, po katerem se bode vprašanje ustnnovnine rešilo, in da predloži to prihodnjemu občnemu zboru; 4. Občni zbor naj uže sedaj volilo dr. Toniana za 1000 gld. in darilo blngotvoriteljnega komiteta v Peterburgu za 200 gld. deklarira kot ustanovnino. Predloga sta bila oba sprejeta. Proračun se po predlogu Jurčiča odobri en bloc. O volitvi, katera je sledila, smo uže poročali. S posebno zadovoljil os t jo jo zbor vzel na znanje, da je prevzel za društvo velezaslu • ženi dosedanji mnogoletni predsednik g. Mur-n i k tudi za prihodnje leto to mesto. Sledili so še razni razgovori o dramatičnoj šoli in pri hod njej seziji, končno pak je izrekel zbor odstopivšemu odboru svoje priznanje za njegov trud in njegovo delavnost. Končan je bil zbor po tri urnem zasedanji okolo devetih zvečer. gospod G rabam s svojo ženo. Emilija se je zares veselila, da bode kmalu pri očetu, katerega je prisrčno ljubila, ter je hitela vse pri j »ravi ti za odhod. bli ste tedaj v svojo sobo in Jerica je do kosila neprestano skup spravljala in uravnavala. Ves prejšnji dan je strahoma upala, da bodo Viljem prišel v njeno gostilno. Denes nasproti pa so je ravno tako sfrašila in bula, da bi prišel. Tako očitno sniti se ž njim, ko bi se tu neogibno morala, tega bi ne bila prenašala pri sedanjih občutkih njenega srca. Nezmerno rajša bi bila videla, da bi bila v Bostonu, kadar bi jo prvikrat videl; če jo je včeraj mučil strah, da ne bi prišel, tako je bil de-našnji strah, da bi prišel, še dosta veča muka za njo. Olajšalo se jej je srce, ko jo je po kosilu prijazno povabil gospod Filips, naj se ž njim pelje k jezeru. Doktor Grvsvvorth in ena njegovih hčeri, kot je zagotovljal, sta obljubila, da se bodeta peljala v njegovem vozu Politični ra/^letl. liotraule dežel*. V Ljubljani 25. maja. „N. fr. Pr." meni, da bodo za kranjskim tudi druci ttvšrlni 2f»o»'i rnzpuščeni in sicer dolnje avstrijski, koroški, šlezki, snlc-burgski, štajerski, moravski, gornje avstrijski, vorarlbergski in bukovinski, — ker vsem letos izteka doba šestletne veljave. Zakaj pa ie kranjski prvi razpuščen, da-si mu čas še le konec decembra izteka, o tem „N. fr. Pr." nič ne pove. Mi vemo. MFnmtrfri „OhzorM piše o razpuščenji kranjskega deželnega zbora in de je mej drugim: ..Mi želimo i očekujemo, da če budna sviest slovenskoga naroda ovu nadu (nemšku-tarjev) pokvariti. Slovenac ce svu snaeu uprti, da nedoprsti tudjinu i protivniku preko praga u najuže domare svetište. Neradi se danas samo o nutarnjoj politiki monarkije. Iztočm dogodjaji izazivlju monarkiiu. da se već jed-noč amo ili tamo odluči u iztočnom pitanju, ('im je više sabora u monarkiji, u kojih je već'na slavonska, tim ie teže protivnikom slavenske politike nndvlnditi protislavenskim smjerom, tim će lašunje pobjediti ona struja u Beču, koja neće rata u ime i korist Turske." Okrajna glavarstva v f**ifin*fj so dobila nalog po deželi zabraniti nabiranje prostovoljcev za poljsko-turško legijo. V *>fr<>»'.9lc<*f»» zboru je 23. t. m. bila debata o binki. Minister Tisza je pri tei priliki dejal, da se je ogerska vlada prepričala, da se samostalna banka brez disagio svojih not v denašnjih razmerah ne more ustanoviti. Ituntmt.vhi knez je rekel 23. t. m. ob praznovanji enajste obletnice svojega nastopa na vlado, da je neodvisnost Rumunije porok za mir na spodnjem Dunavu. To je pa naše nemško lude in Magjare hudo raz kačilo, čes, Dunav je naš. Iz .itvtt se javlja: Britanska flota, osem oklopnih ladij, je z vojvodom edinburgskim 24. t. m. v našo luko prišla. Stranke v zbornici se zjedinjujejo k skupnemu delovanju. Iz C£ jo sprejel denes okolo tisoč belgijskih romarjev in jim je odgovoril, da se katoliški narodi lahko izgledujejo nad Belgijo. Dopisi. Iz frttiforNkegru 24. maja. [Izvirni dopis.] 22. maja ob 4. po polu dne so v Gradci pokopali vrlega slovenskega rodoljuba, kateri si je zaslužil, da se mu v slovenskih časnikih postavi hvaležen spominek. Bil je ta pošten narodnjak g. Janez Krajne, c. kr. jubil. računstveni kontrolor. Narodil se je leta 1811 v fari sv. Martina v rožnej dolini blizu Celja, zvršil gimnazijo v Celji, modroslovne nauke na graškem vseučilišči, in je bil kolega in srčni prijatelj ranjcega hrabrega junaka in slovenskega rojaka ces. kr. obersta Ilešiča, ki je v šlezvig-holštanjskem boji se slavno odlikoval in od sovražne krogle zadet na bojišči umrl. Ranjki g. Krajne je služil črez 30 let v Gradci in poslednja leta v Celovci, od koder se je, ko je v pokoj stopil, zopet v Gradec preselil in tam do svoje smrti živel. Pred 40. leti so bili slovenski rodoljubi redki, za to se imajo oni tem bolj čislati, kateri se nijso sramovali svojega naroda in jezika in so za njegov blagor skrbeli. Ranjki gospod Krajne je bil jeden tacih, kateri je v kolu mladih vseučiliščnikov dramil in budil narodno zavest. Leta 1848 je bil jeden najmarljivejših členov graškega društva „Slovenije", njegov blagajnik in je dosti storil za narodno stvar v kolu v Gradci takrat stanovajočih slovenskih rodoljubov, kakor so to: prof. Kvas, dr. Muršec, dr. Razlag, Dragom", dr. Kranjc, pozneje profesor na pražkem vseučilišči, in drugi. Da si ravno se je ranjki Krajne bil oženil s Gradčanko, ki prej nij znala slovonski, vendar je skrbel, da so se njegovi otroci slovenski naučili, in res si je odgojil pridna dva sinka: Viktora in Milana in hčerko Rozo v narodnem duhu in v ljubezni do slovenskega jezika. Viktor je c. kr. stotnik v genijskem .štabu, izvrsten poznatelj vseh slovanskih jezikov, Milan pa ces. kr. poštni uradnik. Ranjki gospod J. Krajne je podpiral slovensko slovstvo, rad pritekel ubogim svojim rojakom na pomoč, ki so prišli v Gradec svoje študije nadaljevat in je bil od vseh, ki so ga poznali, zaradi svojega poštenega značaja visoko čislan. Naj služi blagi pokojnik slovenskim rodbinam, katere izvan domovine živeti morajo, za sijajen izgled zvestega sina domovine, rai pa žalujočim ostalim kličemo: Potolažite se! na vašega očeta se smejo Olaudiusove vrstice in nadejal se je, da ona ne bode odrekla ter sprejela četrti sedež. Ker je v teh urah no bode potrebovala Emilija in je tako tem go-tovejše ogibala se Viljema, sprejela je vesela ponudbo. Bili so skoro celo uro na jezeru. Doktor Grvsvvorth in njegova hči Helena sta so dala pregovoriti od družbe, ki sta jo tam naletela, da sta kegljala. Gospod Filips in Jerica sta pa odrekla, vendar gledala sta nekoliko časa. Ker je bil vroč dan in sapa v dvorani soparna, šla sta iz hiše ter sta se nekoliko proč vsedla na klop, da bi pričakala konec igre. Ko sta tu sedela, ter opazovala površje vode, ki so jo sedaj žarki zahajajočega solnca porudečevnli, približal se jima je par, ter se vsedel blizu njih. Gospoda Filipsa je zakrivalo deblo velikega drevesa njunim očem, •Jerico pa le toliko, da je nijsta opazila. A nenadna bledica, ki je prešinila njeno lice, ko sta se približevala, je pričala očitno, da je videla in izpozuala Viljema SuUivana iu Iza- belo Klintouovo. Tudi besede, katere sta govorila, so zvonile razumljivo na njeno uho. „Ali me bodo pač tako pogrešali?" vprašala je Izabela, 'tor je bistro pogledala svojemu spremljevalcu v oči, ki je resnobno zrl na vodovje. „ Pogrešali!" odvrnil je obrnivši se k njej ter jo očitaje nadaljeval: „kako more biti drugače ? Kdo bi inogol nadomestiti vaše mesto?" „A vendar sta le dva dni." -Kratek čas v navadnih okoliščinah," rekel je Viljem, „a cela večnost —." Tu je obmol-čal ter so nenadoma zganil, da bi se sprehajala dalje. Izabela je šla ž njim, ter je rekla: „A vi bodete ostali tu, dokler se ne vrnem?" Zopet se je obrnil, da bi odgovoril, in takrat je videla Jerica, kako grajljivo jo je pogledal, Dagloraa jej odvruivši: „Gotovo; ali morete dvomiti o tem?" (Daljo prih.) obrniti: Sie haben einen braven Mann be-graben, — doch mir war er mehr! — T. Iz .^ltiribor» 24. maja [l/,v. dop. ] Kakor je bilo naznanjeno, inieii smo v našej čitalnici na binkoštni ponedeljek zvečt-r veselico, ki se nam je prav vrlo obnesla. Vsem, ki so blagoriušno sodelovali, mora se po pravici po polno javno priznanje izreći, a posebno pa gospodični Mili K iebacher je vi in gosp. Schusterju, ki sta oba iz gole prijaznosti in ljubeznivosti nas s svojim milim petjem ter sviranjem na glasoviru počastila ter nas razveseljevala. Zlasti gre čisto posebna hvala gospodični M. Kiebacherjevi, ko je na svoje stroške iz Gradca simo pripotovala in svoje nežne sile v resnici skoro črez mero napenjala Kakor se njej in njenim častitljivim staršem za vso prijaznost do nas in blago ljubezen do naše občne narodne stvari gorko iu prisrčno zahvaljujemo, tako njej želimo prav iz globo-čine srca čim najbolji vspeh in vso srečo sploh Nadalje smo imeli tudi čast in veselje dva odlična gosta, Slovenca Prekmurca, iz Zaladske krajine v Magjar-orsagu sprejeti. Bila sta tukaj slučajno po svojih opravkih ter sta zaznavši za to našo veselico priložnost porabila in nas s svojo navzočnostjo počastila. Vrla možaka smo se ve da spodobno in radostno sprejeli, prav srčno pozdravili ter njima ljubav in prijateljstvo po mogočnosti povračali. Ua se je pri tej priliki mnogo napijalo, pelo a tudi precej deuašnjim okolnosti m primernega govorilo, razumi se samo ob sebi. Želeti bi bilo, da se domači udje nekoliko bolj živo zanimajo za čitalnico in njene veselice. Naša prevelika občutljivost, a na drugi strani premala potrpežljivost kažete le preveč našo nezrelost. Učimo se vendar enkrat stvari od o s o b razločevati, zlasti če ne more vse po naši glavi in volji biti, ne dajmo se od vsake malenkosti razžaliti, da potem nedolžno stvar pikamo ter uničujemo, namesto da bi to ali ono osobo odgovorno storili, ki je morebiti v svojej neopreznosti ali kakej drugej človeške) slabosti resnično ali videzno kaj skalila ali zakrivila. Ne pozabimo nikdar, da le v zjedinjenosti, v pravi, zdravi slogi moč biva, da pojedinec za se nič ne šteje, nič ne zamore — prizanašaj mo tedaj eden drugemu, gledajmo, vse krivo bratski mej soboj poravnati tolažeči se: .Kakovi smo, takovi smo, samo da smo." A pri-hodnjost bo tudi pri nas marsikaj popravila, samo, te bomo le količkaj zdrave pameti in dobre pa trdne volje imeli. Domače stvari. — (Volitve za kranjski deželni zbor) se bodo vršile, kakor smo denes čuli, za kmetske občine 7. julija, za mesta in trge in trgovinsko zbornico 10. julija, za veliko posestvo 14. julija. Volitve volilnih mož pa gotovo prav kmalu. Za to naj rodoljubi po deželi precej ljudstvo pripravljajo, da ničesa ne zamudimo. — (Na Gorenjsko) gre prihodnji zabavni vlak do Lesec po Rudollovej železnici v nedeljo 3. junija, ob 8. zjutraj od tod odhaja, zvečer se vrne. — (Iz Trsta) se nemškim dunajskim listom brzojavlja, da novinarsko glasilo mestnega starešinstva „JNuovo Tergesteo" insul-tira došle državne poslance s tem, da prinaša uvoden članek, kako so Venecijani Nemce pod Barbaroso tepli, in da slavi dohod paduvan-skih tekuikov, a dohod državnih poslancev le malo omenja. — (Komarji v Rim) k oOletnici sv. očeta iz lavantinske škotije so : čč. gg. Ignueij Orožen, kanonik in ravnatelj v semenišču, Anton lielšak, župnik sv. Kumgunde nad Kun jicami, Janez Modic, župnik v Htinjah, Jožef Flek, stolui vikarij in Franc Ilirti, stolni kaplan. — (K o nd u k ter) je 21. t. m. z mešanega vlaka blizu Celja padel z deske vagona na tla in se je ubil. — (Pogoreli) so Franc Horvat v Val-počah pri Ptuju, mlinar Stuhec v Bolohnecih, Mat. Slokan v Kamencah pri Brašloveah in 4 posestniki pri Slov. Bistrici namreč: Seb. šrist, Sofija Pongračič, Simon Juhard, Juri Ozimič. Ogenj so otroci zakrivili, ki so v dvorišču Šrista zakurili. Zahvala. Gosp. Matija Šušteršič iz Vidma je šol-skej mladeži v Vidmu daroval 4G slov. knjig; za to lepo darilo se mu zahvaljujem prav srčuo v imenu šolske mladeži. Blaž T r a m š e k , učitelj v Vidmu. V Vidmu, dne 24. maja 1877. JJunajBKM Jour-Au. 25. maja (Izvirno telegrafi eno poročno.,) Enotni dri dolg v bankovcih &8 gid. 40 kr Enotni drž. dolg v srebru 64 „ 30 „ Zlata renta.......70 „ 40 „ 1860 drž. posojilo 108 „ — „ Akcije narodne banke 769 „,.— .<„ Kredi ne akcije M ,, 70 „ London ;28 „ 90 „ Napol. 10 „ M'/i „ C. a. cekini 6 n 12 „ Srebro <1J „ 90 , Državne marke .... 63 . ,,85 „ proti nizkemu zaračunjenju, prevzema Rudolf' l*osi I, C. kr. geomoter v pokoji. Ljubljana. Uilšerjove ulice št. 12 nova, (130—2) 11. nadstropje. Samo 80 kr. 1 par nožev z vilicami iz pravega, vedno telo ostajočega britanskega srebra, */t duc. 4 *ld. Žličice za kavo, ena kr. IU, 16, 20, 30, 40. Žlice za jed, „ „ aO, 40, 50, 60, 70. 1 zajemalec za mloko, kr. 60, 80, gl. 1, L9U, 1.60. 1 zajemalec za juho, gl. 1.20, 1.50, 2, 3. 1 par velikih svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, 6. 1 tasa, velika, kr. 90, gl. J.20, 1.60, 2, 2.50, 3.50. 1 okvir za fotografijo, fin, kr. 80._ ^■■i Vbo drugo jako cenć. ^BHB Naslov: M. liressler, malog** »»»v t a ///«'j -^iri^_ta1^ Banka „Slavlja« ima sedaj svojo pisarno (104—8) na dunajskej cesti štev. 7, _v FreUhovej hiši, I. nadstropje._ Obznanilo. Kdor se hoče pečati s pobiranjem črešnjevih pecljev, bezgovim cvetjem, cvetjem rudečega polj -akega maka, papeževe sveče, lapuha, arnike, dalje s perjem zobnika, volčje jagode, čmerike, poprovo mete itd., in si hoče pri tem kaj zaslužiti, naj se obrne na Ivana Schautzerja, v Vordernbergu na zgornjem štajerskem. Tudi kokoNi ftisteg« luškega ple-meu» > gornji kupuje._(113—5) < Anatherinova ustna voda ► « in zobni prašek ► * izdeliuie fiattriet Piccoti, lekar na du- W izdeljuje (Jabriel Piccnli, lekar na du-^ najskej cesti v Ljubljani. Tudi najboljši in naj-^ cenejši pripomoček za čiščenje ust. ™ 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr. 4 1 steklenica ustne vode . . .60 kr. J ^3-48) ► I 2>« na 03