Izhaja vsak dan raen sobot, nadalj In praznikov Issued dally except Saturday«. Sundays and Holiday«	PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARAVNE PODPORNE JEDNOTE				Uredniški la uprevnilkt proetert: MST South Lawndale Ave. Offlee of Publication: 1887 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4»04
LETO—YEAR XL Cei	ae II	ale Je SUJO -	!ra2sS.eS2fflC«r,íí ÜTSTcSlÄ S SUVml ClOČAOO 23. ILL., ČETRTEK, 17. JUNIJA (JUNE 17h 1941	Subeerlpiloe 19410 Yearly ŠTEV—NUMBER lil	
Acceptance for mailing at tpoclal sate of »oata«« provided for ie fction 119S, Act af Oct I. 1117, authorised on June 4. IIIS, ........mummm^9 H					
Kongres hiti z delom pred zaključkom svojega zasedanja
Odobril je nove milijarde za militarizem, ljudstvu koristne predloge pa pokopal. Truman vetiral nov zakon
Washington. — Obe zbornici kongresa sta te dni zelo zaposleni z glasovanjem in debatanli o raznih predlogih, kateri "morajo" biti sprejeti pred zaključkom sedanjega zasedanja, ki ae ima končati prihodnjo soboto. Zaključiti ga hočejo v soboto, ker se bo prihodnji teden pričela konvencija republikanske stranke, kateri bo čez par tednov sledila demokratska konvencija, obe v Philadelphiji, kjer bo proti koncu julija tudi konvencija nove progresivne stranke.
Nižja zbornica je v torek pričela debato o predlogu za prisilno vojaščino. Debata je bila zelo viharna in predlaganih je bilo več amendmentov za demokrati-ziranje armade, toda bili so vsi poraženi. Nasprotniki obvezne vojaščine se ognjevito bore proti predlogu, toda vse kaže, da bodo poraženi z veliko večino, kakor so bili zadnji teden tudi v senatu.
Na drugi strani je izginilo vse upanje, da bo nižja zbornica sprejela Taft-Ellender-Wagner-jev predlog za privatno in vladno gradnjo stanovanj. Senat je sprejel ta predlog pred par tedni, v nižji zbornici pa je naletel na velike ovire. Prvotno ga je zadrževala večina bančnega odseka. Zadnji teden sta dva člana tega odseka spremenil« svoje stališče in predlog je bil odobren s 14 proii 42 glasovi. Zdaj ga pa zadržuje odsek za dnevni red, kateremu načeluje jllinoiski kongresnik Allen.
Kongresnlk Allen je v torek dejal, da ga je njegov odsek pripravljen odobriti le pod pogojem, a ko se iz predloga črta postavka. da vlada financira gradnjo pol milijona stanovanj za revne sloje, ki ne zmorejo visoke stanarine. Allen je krstil tO postavko za "socializem", on pa je proti socializmu. Sicer so proti socializmu tudi avtorji'tega predloga, toda so s senatorjem Taftom vred prišli do zaključka, da ni druge poti za rešitev stanovanjske krize, kakor da se vlada poda na omejeno gradnjo stanovanj za slabo plačane delavce.
Za sprejetje tega predloga, od katerega bi imeli velike koristi tudi privatni interesi, pritiskajo zlasti vojni veterani, kakor tudi vse delavske unije in. mnoge druge organizacije, nasprotujejo mu pa realitetni Interesi, ki imajo močno lobijo v Washingtonu. Kot vse kaže, bodo zmagali ti lobisti in kongres se bo požvižgal na reševanje stanovanjske krize.
Senat bo pa najbrže pokopal predlog za odpravo zveznega davka na umetno maslo (margarin), ki ga delajo iz bombažnega olja in rastlinskih sokov. To maslo je prav tako okusno in re-dilno ko mlečno maslo, toda je veliko ceneje. Tukaj so «i v laseh konfliktni farmarski interesi. žrtve pa mestno prebivalstvo, ker mora plačevati oderuške cene za maslo—zdaj dolar za funt.
Predlog za odpravo zveznega davka na umetno maslo je bil sprejet pred nekaj tedni v nižji zbornici, obtiča! pa je v senatu. V torek je v senatu prišlo do večjega boja med zagovorniki in nasprotniki in nastala je možnost, da bo potisnjen na stran predlog senatorja Aikena, ki predvideva sanacijo farmarske-ga problema z dolgoročno garancijo minimalnih cen.
Povsem nesporno vprašanje pa «o «propriacije za militarizem Nižja zbornica je v torek v 30 minutah odobril« nadel j-mh $6.509.939.000 z« bojno letalsko silo Vse kaže. da bo tudi «en«t dovolil to vsoto brez vsa-
ke opozicije. Poleg tega čaka v eni ali drugi zbornici Še več drugih predlogov za militarizem, med njimi $3,812,170,250 za bojno mornarico, katero vsoto je nižja zbornica že odobrila. Blizu pol milijarde dolarjev je namenjenih tudi za razne vojaške projekte v Alaski in na Aleut-skih otokih ter za grmadenje strateških surovin.
Senat je tudi vzpostavil poldrugo milijardo dolarjev za Marshallov načrt, katero vsoto je bila znižala nižja zbornica. Za ta načrt je senat dovolil $6,125,-700,000, za popravo škode, ki jc/ je napravila velika poplava v Oregonu in Washingtonu, pa samo $6,000,000. Ta škoda znaša okrog $150,000,000 in čez 30,000 ljudi je ostalo brez strehe radi uničenja stanovanj.
V torek je Truman vetiral apropriacijski zakon za administracijo socialne zaščite in zvezno uposlevalno službo. Za poslovanje teh dveh organov v novem fiskalnem letu, ki se prične 1. julija, je kongres dovolil $975,-914,000. Truman je ta zakon vetiral, ker je vključeval postavko, da se zvezna uposlevalna služba transferirá iz delavskega de-partmenta v območje administracije socialne zaščite. Predsednik je rekel, da bi to tako oslabilo delavski department, da bi ostal skoraj brez pomena. To Je bU.tudknaaaen kongresa.
Povišanje mezd in voznine
Chicago.—Naznanilo, da bodo delavci poulične ln nadulične železnice dobili povišanje mezde v skupni vsoti $10,000,000 na leto, pomeni, da se bo voznina kmalu zopet zvišala. Povišanje mezde se tiče okrog 22,000 delavcev,-ki so organizirani v uniji združenih delavcev pouličnih železnic. Poulične železnice obratuje mesto.
italijanski delavci izvojevali zmago
Rim. — (ALN) — Delvaci v ladjedelnicah v Palermu, Siciliji, so izvojevali zmago, ko so prisilili družbo Piaggio, da je morala nadaljevati z obratom, ki ga fe 4. maja ustavila in delavce odslovila. Delavci so se uprli, nadaljevali z delom in zahteva-
Nova čehoslovaška vlada zaprisežena
Zastopanih je pet političnih strank
Praga,—Novi predsednik če-hoslovaške republike Klement Gottvvald je 15. junija zaprisegel nove člane, ki ji načeluje novi premier Antonin Zapotocky. Gottwald je prejšnji dan- nasledil odBtopivšega predsednika Edvarda Beneša.
Zapotockv je star 64 let in je predsednik čeških strokovnih u-nij, ki štejejo dva milijona članov. On je star komunist, ki je nasledil Gottwalda kot premier nove vlade. Nova vlada sestoji iz 22 ministrov in izmed teh je 13 komunistov. Trije ministri zastopajo stranko socialnih demokratov, ki se bo v kratkem spojila s komunistično stranko, dva pripadata narodni socialistični stranki, dva ljudski (klerikalni) stranki in dva slovaški stranki.
Večina ministrov je tvorila prejšnjo vlado. Edina sprememba je v tem, da je bivši premier Gottwald prevzel mesto pred sednlka republike, bivši podpredsednik vlade Zapotocky pa je bil imenovan za novega premier j 4. August Kliment, komunistični delavski voditelj, je bil imenovan za ministra industrij, dočim ie Zdenek Fierlinger postal podpredsednik nove vlade.
V novi vladi so zaatopane v»e čehoslovaške politične stranke, namreč pet po številu, komunisti pa imajo večino.
Domače vesti
Proti ameriški pomoči grškim fašistom
Mehiško mesto, Mehika. — (ALN)—Latinska ameriška delavska federacija je naslovila pismo Trygveju Lieju, generalnemu tajnikii Združenih narodov, v katerem ga urgira, naj podvzame korake, da ne bo Amerika smela več podpirati fašistične vlade v Grčiji. "Edino direktna akcija o4 strani Združenih narodov bo preprečila na-daljno klanje v Grčiji," je rečeno v pismu.
11, da mora družba nadaljevati z obratom. Družba se je uklonila in plačala delavcem zaostalo mezdo.	• ♦
MUNDTOV PREDLOG PROTIUSTAVEN; PROFESOR CHAFFEE PODAL MNENJE
Washington — (FP) — Senatorja Wiley in Ferguson sta Izjavila, da čakata na mnenje jus-tir nega tajnika Clarka in treh prominentnih pravdnikov, pred-no bosta podala svoje mnenje o Mundtovemu zakonskemu načrtu. ki je fašistično skrpucalo na vsej črti.
Ako se bi senatorja resno zanimala za pomen Muodtovega načrta, bi lahko dobila pravilno mnenje od osebe, ki popolnoma razume pomen načrta. Ta oseba je profesor Zachariah Chafee, ki poučuje pravo na harvardski univerzi, Chafee je priznana avtoriteta prava in ustavnih pravic. Njegov ugled Je splošen, kajti pravo na harvardski univerzi poučuje že 30 let, spisal je že okrog 20 knjig o pravu In dobil je ie nešteto vl«okih priznanj.
Dne 20 meja Je profeaor Chafee naslovil kopije v«em «ena-torjem in kongresnikom. v katerih jim je objasnil pomen Mundtovega predloga, ampak
torek je ob-PJ Matija Je dni prišel muli za stal-ki. Dovolje 1 njegov brat, Matija je po Argentini je ordobi Je bil
e 30. maja član dru-r 60 let, rood 1904. , tri pastorke
Chicago.—Zadi iakal gl. urad Zbašnik, ki je iz Argentine in no naseliti v Ai nje mu je presk; ki živi v Chicag poklicu krojač i živel od 1921. V predsednik tamlu^lnjega slovenskega prosvetnega društva.
Nov grob t Oklu
Mansfield, O, Je umrl Nlck štvs 238 SN P J. dom Hrvat, v A Zapušča ženo, si in štiri vnuke.
Is Clev^enda
Cleveland.—Po jtratki bolezni je umrl Anton Jeršan, «ter 64 let, doma Iz Hutfega vrha pri Blokah, v Ameriki 35 let, član društva Carnlola Tent TM. Zapušča ženo, sina,1 tri poročene hčere, šest vnukov, sestro Fran-ces Kaučič in brate Franka ter Josepha—V Colllewoodu je u-mrla Frances Boštlc, rojena Žagar, stara 54 let, loma Is Ravne pri Blokah, v ^neriki 36 let, članica društva 53 SNPJ, SDZ in WC. Tukaj zapužča sina. poročeno hčer, brata Jakoba, več vnukov ln tri sesti*—Mary Za krajšek, Dorothy Strniša ln Ano Klancher, v starem kraju pa tudi sestro.	f
Amerika spfejela londonski nkčrt
Problem zapadne
Ruska misija ne H sme v Palestino
Varnostni svet zavrgel ruski predlog
Lake Succeae, N. Y. — Varnostni svet Združenih narodov je zavrgel sovjetski predlog, da bi Rusija poslala vojaške opazovalce v Palestino. Za predlog sta glasovala ruska ln ukrajinska delegata, ostalih devet dele-gstov pa se je vzdržalo glasovanja.
Resolucija, ki je bila že prej sprejeta, določa, da pošljejo članice varnostnega sveta od 20 do 50 opazovalcev. Sovjetski delegat Gromiko je rekel, da bi Rusija poslala samo pet opazoval* cev. Amerika, Francija in Belgija, ki so članice komisije za premirje, so te poslale svoje vojaške opazovalce v Palestino, ln sicer vsaka 21, da pomagajo švedskemu grofu Bernadottu pri izvajanju premirja.
Grof Bernadotte je glavni posredovalec med Arabci ln Židi za dosego sporazuma, da se konča vojna v Palestini. On je bil imenovan za načelnika misije pred dvema tednoma na seji varnoftnega sveta Združenih narodov. Bernadotte je zahteval, da ZN pošljejo v Palestino vojaško misijo ln šest patrolnih ladij, ki bodo pazile, da se za časa premirja ne bo uvažalo orožje v Palestino.
Varnostni svet Je ugodil Ber* nsdottovlm zahtevam, ko pa je prišlo vprašanje ruake soudeležbe yx lsvsjsnju premirja na dnevni red, so se delegati ameriškega bloka vzdržali glasovanja. To pomeni, da Ruaija ne bo poslala 'vojaške misije v Palestino. Amerika in Anglije se
nihče se ni zmenil za njegovo mnenje. Dne 9. junija pa ga je «en«tor Theodore F Green, demokrat iz Rhode Islanda. zanesel v kongresni zapisnik. V pismu Je navedel le nekaj vzrokov, ki odločno povedo, da je Mundtov načrt neustaven
Chaffee je rekel, da trditev o "preteči nevarnosti" Je izvita iz trte.- Mundtov načrt je naperjen proti "prevratnim aktivnostim", kar je v resnici histerični bavbev, s katerim vladajoči krogi skušajo strašiti ljudstvo Chaffee Je rekel, da ima Amerika "dovolj močno vlado, ki ima v svojih rok«h vrsto zakonov In izborno federalno policijo," da «krbi za red in mir.
Četudi sedaj ni izgleda, da bi kongres v sedanjem zasedanju sprejel fašistične točke Mundtovega načrta, postoji nevarnost, da reakcija v bližnji bodočnosti sprejme tak predlog, ki bi spremenil Ameriko v fašistično državo.
Waahingion, 1
ni tajnik George Marshall Je naznanil, da Je ameriška vlada sprejela načrt, ki je bil odobren na londonski konferenci šestih držsv zapadne Evrope, za uata-novltev vlade v zapadnl Nemčiji.
Marshall je dejal, da londonski načrt predstavlja "velik korak" k rešitvi nemških problemov zato, ker zagotavlja ustanovitev federalne vlade v zapadnl Nemčiji, kar pomeni neke vrste domačinsko vlado, zaeno pa obvezuje okupacijske sile, ds se ne umaknejo, dokler ne bo sprejeta mirovna pogodba. Načrt tudi prepoveduje ponovno oborožitev Nemčije.
Svojo izjavo je Masahall podal na konferenci pred čaanlker-sklml poročevalci. Rekel Je, da bo londonski načrt pripomogel v dosegi obnove nemške ekonomije in politične stabilnosti.
V kongresu so nekateri senatorji izrazili dvom v londonski načrt. Zastavili so vprašanje, če ims vlada moč sprejeti načrt brez kongresne odobritve. Poročevalci so bdmbardlrall Marshall« z vprašanji o motnosti nemškega oboroževanja na podlagi londonskega načrta.
Znano je, da si zapadne sile prizadevajo ustvariti močan odpor proti Sovjetski zvezi z obnovitvijo nemške moči, ki naj se bi izpričala zlasti v močni nemški armadi. Obnova nemške e-konomije je povezane z obnovo nemškegs militarizma, ki bi stal kot branik v obrambo imperialističnih interesov zapadnih sil proti raztegnit vi komunistične ga vpliva.
Iz Pariza poročajo, da Je v francoskih vladnih krogih nastal odpor proti sprejetju londonskega načrta. Največji od-por se pričakuje v francoskem parlamentu, kajti londonski načrt, ki ga je podpisal tudi fran coskl premier Bldault, zahteve, ds ostane Porurje del ekonomije zapadne Nemčije. Porurje predeta vi je ekonomsko In vojaško silo vse Nemčije. General Charles de Gaulle Je obsodil načrt kot pripravo za novo vojno Radio Mo«kv« je označil londonski načrt za "stalno anglo ameriško vojaško bazo" v zapadnl Nemčiji.
¡aá^ke opazovalce v Palestino, d«
bi jima zmešali štrene ln ne bi več moglL ribariti v kalnem.
Politika Amerike in Anglije v Palestini se ravna po interesih anglo-amerlških oljnih drulh na Srednjem vzhodu. Sedanje voj ne v Palestini sts krivi obe. ker Izlgrsvsts Arsbce ln Zlde v svojo korist, za poboje se ne zanimata. Profltl od oljnih vrelcev določajo anglo-amerlško politiko na Srednjem vzhodu, vse drugo je podrejeno tem intere som.
Iz Caira v Egiptu je prišla vest, da so Združeni narodi poslali na obrežje Palestine pet letal, ki patrollrajo priataniščs, da preprečijo pošiljanje orožje v Palestino.
Laboriti za eklicanje konference
I/ondon—Sest laborltsklh poslancev je v parlamentu predlagalo, da Anglija povabi Ruaijo konferenco štirih velesil rs
Operatorji pretrgali poga j an j a z rudarsko unijo
Lewis jih obdolžil, da hočejo prisiliti majnarje na kolena s T-H zakonom. Ching pozval obe stranki na razgovore
na
rešitev nemškega vprašanja Porurje naj no
je naj nride pod inednarod-kontrolo In naj ae bodržavl,
Washington.—Zadnji torek so se razbilu pogajanja med premogovnimi operatorji in rudarsko unijo UWM za skenitev nove pogodbe. Pretrgali so jih operatorji, ki so obdolžili Lewisa, "da vodi le obstrukclje" in insistira na rešitev penzijskegg vpraša nja pred no so lotijo nove pogodbe.
Resnica je, da je Lewis takoj po obnovi pogajanj povedal operatorjem, da je treba najprvo rešiti penzijsko vprašanje, radi katerega so majnarji meseca a-prila suspendirali delo. Lewis je dal operatorjem tudi to koncesijo, da so majnarji po poteku sedanje pogodbe 30. junija pripravljeni ostati na delu, ako pristanejo na rešitev penzljskega vprašanja in na retroaktivnost nove pogodbe.
Na drugi strani so operatorji zadnje dni zavzeli stališče, da je treba najprvo priti do sporazuma glede nove pogodbe, nakar naj pride na dnevni red penzijsko vprašanje.
l<ewls Je obdolžil operatorje, da so pretrgali pogajanja zato, "ker hočejo, majnar Je prisiliti na kolena s sulenjsko Tsft-Hsrt lejevo postavo na stroške davkoplačevalcev.** Dejal je, da so bila pdgajanja ne vaej črti Jalova salo, ker držita ključ do sporazuma Benjamin F. Fairleas, predsednik V. S. Steel korpora cije, in George M. Humphrey, piwfsedwflr dlrektwflo f*tte« burgh Consolidated Cosl Co. Obs sts odsotns.
Fslrlessa zaatopa pri pogajanjih Harry Mose«, predsednik H. C. Frlck Coke Co., podružnice U. S. Steel, Humphreyja pa George l*ove, predsednik Pitts burgh Cos I Co. Lewia Je dejal, da sta ves čas pogajanj sedela vaak na eni atranl O'Neila, glavnega besednika operatorjev, ln pazila, "da je šlo vse kot po žnorci." Lewis je rekel, "da nI noben drug operator zinil besedice, ker so se bali, da bi rekli nekaj, kar bi ne ugajalo Mose-su in Loveu."
Lewis je takoj po razbitju pogajanj sklical sejo mezdnega odbora UMW, ki se sestane 24 junija In I^ewlsu da "navodila." Ta mezdni odbor, ki ga tvori 200 distriktnlh zastopnikov, bo skle nll, kaj store rudarji, ki gredo 25, junija na desetdnevne počit-
beaedo pri vladanju porurske pokrajine pa mora Imeti tudi Rusija, končno pa tudi Nemčija, čim JI bo dana prilika za izvolitev svoje vlade.
AMERIKA BO NAJBRŽE DALA VEČJE POSOJILO INDUSTRIALCEM V PORURJU
Duaaeldorf. Nemčija — (ALN) Izgledi postoje, da bodo nacljskl Industrije!, ki sedaj obnavljajo kontrolo premogorovov v Porur-tu. dobili od Arnarik«* .100 milijonov dolarjev posojila Ta možnost se očituje v obisku Roberta L Garnerja, ameriškega pod-pr<*dsednlka svetovne banke, ki se je poslednje čase mudil v tej okolici
Mnogo nacijskih velekeplteli-stov je bilo oproščenih na sodišču, kjer so se zagovarjali na obtožbo vojnega zločinstva, Vse te velike naciatlčne ribe so podpirale Hitlerja In njegovo vojno mašlno, sedaj pe Jih je sodišče oprostilo vsake krivde To Je dokaz, da hočejo rapedn* sile obnoviti moč nemških kapitalistov kot protiutež napram Rusiji,
Garner je naročil nemškim predstavnikom, naj pazijo, da se bo produkcija premoga v Por ur-ju dvignila na 300,000 ton dnev-
no. V zameno so nemški uradniki Garnerju svetovali, naj zapadne sile dajo nemškim delavcem več krompirja in manj fig ter dateljnov, kajti krompir ima več' živilske vrednote.
Nemški delavci zahtevajo več | hrane, obenem pa so zaskrbljeni, ker vidijo, da so se ameriške oblasti odločile, da apremenijo Porurje v nov arzenal, kar povzroča nevarnost tretje svetov-ne vojne Poleg tega pe vzpo-stavlja Izkoriščanje nemških de-levcev za dobičke latih oseb, ki so podpirale Hitlerja, ker je prineslo Nemčiji uničenje, ljudstvu pe trpljenje In glad
Ameriški monopolisti, ki narekujejo domačo in zunanjo politiko, vidijo v obnovi Porurje p«) starem sistemu le velike dobičke ln pe Jer proti nastajajočemu novemu sistemu, ki prihaja r vzhode.
nice, to je, da-li se po počitnicah vrnejo na delo ali se drže svoje tradicije, da brez pogodbe ne delajo.
Takoj po prelomu pogajanj je stopil v akcijo Cyrus S. Ching, načelnik vladne službe se posredovanje v delavskih sporih, in pozval obe stranki, operatorje in majnarje na obnovo pogajanj. Ta seja ae ima pričeti v četrtek zjutraj isti dan ko aeja mezdne ga odbora UMW.
Kakor vse kaže, so se operatorji odločili, da se zatečejo, sa krilo vlade in pokličejo na pomoč Taft-Hartlejev zakon. To pomeni, da bo proti majnarjem in njih uniji izdana nova in-junkcija, ki bo prepovedale stavko za HO dni.
Glede aktlvlzlranja rudarske gs blsgldjskega sklada in pen-cljskega vprašanja se bo prihodnjo soboto vršlls obravnava pred zveznim distriktnim sodnikom Guldsboroughom. Vprašanje tega sklada ln penalj so operatorji namreč zaneali pred sodišče.
Truman preprečil sporazum na železnicah
IlilTI «llUlhT
prw
odsekom
Washington. — Predsedniki
treh železnlčsrsklh bratovščin so pred senatnim odsekom isja vili, da je predsednik Truman kriv, da ni prišlo do mezdnega sporazuma med njimi ln upravami železnic. Sporazum je preprečil s tem, ker Je vztrajal, da mora biti storjen, v okviru priporočil posebne preiskovalne komisije, ki je pred tremi meseci priporočila zvišanje plač sa 15.5c na uro vsem železničsrsklm de lavcem, kakor tudi modifikacijo nekaterih delovnih predpisov.
Priporočila te komlaije so sprojele pral protestom vae že-lezničarske unije razen treh bratovščin--strojevodij, strojevodij in kurjačev in kretnikov. Te bratovščine so potem, ko so lie ja) vseh inštancah, ki jih predpisuje zvezni železnlčarski zakon, okllcale stavko, nakar je Truman odredil "zaaego" želez nice, njegov justični tajnik pa izposlovsl injunkcljo, ki je prepovedala stavko.
Potem so sledila pogajanja med vlado ln upravami šelesnlc na eni strani ter prlsedetiml bratovščinami na drugI «Ireni. S temi pogajanji pa niso ntke mor prišli, ker Je predsednik Truman v bistvu prepovedal vsske nove koncesije železničarjem Njih voditelji so pred senatnim odMrkom izjavili, da bi bilo *e prišlo do sporasuma, ako bi Truman ne bil tega preprečil ___
Odpor proti Trumanu začel pojenjavati
Portsmouth, N. II —Četudi navidezno izgledu, da odpor proti predsedniku Trumanu v Južnih državah vztraja, je očlvidno, da glavni ogenj nasprotstva še ko« maj tli. Južnjaški politikaši ae jeze na Trumana saradi njegove navedbe civilnih svoboščin, da jih kongres uzakoni, čeprev ne bo njegov načrt prišel na dnevni red sedanjega kongrese fte-storice governerjev is Južnih držav, ki se je tukaj sbrale, nI pokazala resnega odpore proti Trumanu, ker značl, da se bodo na konvenciji demokratske atrfcnke pobotali in Imenovali Trumana za ponovno Izvolitev.
Četrtek, i7. junija im
PROSVETA
TM« ENLIGHTENMENT
GLASILO Of LAVnmiA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
na Iti«. HJt «a pal Uta. $2.00 so Mit tete« m Cktoepo in «kiMi» Cook Co^ 1840 m calo lot'.. $4.71 m pol Jot«; s« Inosemstvo 1)1 JN.
Subscription r«t«a: for t h« United Stoto« (except Chicago) and Canada $0.00 por ye«r. Chicago and Cook County S040 por y««*, forot«n count rte« $11 JO por yoar.
Coso of laso* po dogovoru.—Rokopisi dopisov la neearoéenlk ¿lonkev «0 no vreteje. Rokopisi literarno t—Hm (trtic*. povesti, dram«, pesmi Ud.) s« vrnejo poéUJatelju 1« * «lučaju, ¿o )« prUdlil
Modrovanje stolov o narodnem obstoju
Stoti so si fcrpetaH svoj« misli med seboj, težili In modrovali, so za narodni obstoj.
Advertising rates on afr«em«rtt.—Manuscripts of communications and unsolicited artistes will net be returned. Oth«r manuscripts. su«k as «teste«, play«, poem«, ete~ «rili ko returned to sender only when scoompaniod by Mli-addr«ss«d and stomped envelops.
Naslov na ese. kar Ima stik s llstomt PROSVETA 2S57-6I So. Lawndale Aro.. Chicago £3. Illinois
Logika dvostrankarske politike
Ambicije predsednika Trumana, da ostane ie nadaijna ¿tiri leta v Beli hiši, so velike; v resnici večje nego možnosti. Zsto se je 4. junija tudi podal na agitacijo proti zapadu, da se "sestane z ljudstvom", ali bolje, da se prikupi volilcem, predvsem ps demokratskim delegatom, da ga bodo na prihodnji konvenciji nomini-r*lf. Zadnje tedne je med demokratskimi politiki namreč nastala večja opozicija proti njegovi kandidaturi, ker te Je v deželi razii rilo mnenje, da nima Truman nobene prilike do izvolitve. Zato je te! na pot, da to opozicijo v lastni stranki parallzira, si izvojuje nominacijo In zopet pribori izgubljeno popularnost, katera ga je spremljala do lanske jeseni. Tako so namreč kazala razna poskusna glasovanja zadnjih par let. Truman se je mnogim baje priljubil rad' svole "preprostosti" in brezskrbnosti in—kloVniitvs. Slednje pri politično preprostih in nezrelih ie najbolj vleče. Za njegove politične kozle se niso zmenili.
Ns tej svoji turneji je imel le dva dobro obiskana shoda: v Chi-cagu, kjer je bil gost čikaikih Švedov, ki so prsznovali stoletnico svojega naseljevanja v to deželo in mu preskrbeli posluialce. V Omahi in Seattlu Je govoril tisočem praznih stolov. To je sicer bolj poparilo njegove uradne spremljevalce in ravnatelje nego pa brezskrbnegs Harryja. Več sreče je imel na-raznih postajah, kjer so ga ponekod priile gledat tisočere množice. Srečo je imel tudi v Berkeleyju, Cel., kjer je nastopil na izpitnih slavnostih državne univerze. Tam je imel tudi svoj glavni govor, v katerem je krtačil Rusijo In nanjo zvrnil vso odgovornost za "mrzlo vojno".
Predno se dotaknemo tega njegovega govora, naj omenimo, da se na vsej črti strinjamo z njegovo kritiko kongresa. Na zapadu je več dni zapiredoma ponavljal, "da dežela le ni imela tako ala-bega kongresa kakor je sedanji." Tega mnenja smo tudi ml— milijoni ameriikih državljunov. Sicer se strinjamo tudi i repu blikanskimi politiki, ki so Trumanu odgovorili, "da dežela le ni imela tako slabega predsednika, odkar je bil Izvoljen George Washington." Oboje Je resnica. Zato smo mi tudi za novo progresivno stranko pod voditvom Wallace* In Taylorja, pred katerimi se reskcijs trese do histerije.
četrtek, 17, junwa 1 m
PROS V STA
Primorske vesti
Ni dovoljena počastitev spomina obešenih talcev
Tnt—29. maja je bila ¿«trta
obletnica mučeniške smrti enajstih talcev, ki so Jih obesili hi-tlerjevci ns Prošeku pred itkri-mi leti. Ljudstvo se je zbralo k počastitvi njihovega spomina, pa so pridivjali policisti na kamionu in z nasilnim napadom preprečili to ljudsko pdetetno dejanje. Neki policaj je surovo pobil na tla vdovo po talcu, ki je hotela sama odnesti venec na grob padlega moia. Tov. Jožefa Bandelja, ki se je zavzel za ženo, so aretirali, prav tako tudi Karla Gerlanca, Lidijo Daneu in še dve drugi osebi.
Ta napad podivjanih policajev na Prošeku na sorodnike,
znance in prijatelje talcev je pričetek novega terorističnega vsi s nad našim ljudstvom, ki mu ni ostalo prizanešeno niti to razočaranje nad angloameriškim policijskim nasiljem. Neka ženska, ki je gledala brutalno pretepanje policije, se je onesvestila zaradi ogabnega surovega doživetja.
Naj pripomnimo, da se je Pro-šek proslavil med drugo svetovno vojno kot zavedna slovenska vas, ki je prispevala v junaški borbi proti fašističnim in nacističnim zločinom ogromen delež s svojimi krvavimi žrtvami za osvoboditev in lepše življenje. In sedaj ešo uprižOrili organi angloameriške vojaške uprave pravo obsedno stanje nad pro-Šeftkirt prebivalstvom, ker se je hotelo pokloniti spominu svojih najboljših sinov. Dogodki na Prošeku vzbujajo ogorčenje vsega našega primorskega ljudstva, vseh jugoslovanskih narodov in vse demokratične javnosti. Pro-šeško ljudstvo je poslalo tajniku Organizacije združenih narodov posebno proteštno pismo.
in da .se bo vztrajno borilo proti temu, da bi se zopet vrnili časi terorističnega zastraševanja in zasužnjevanja našega ljudstva. V svoji protestni resoluciji na vojaško zasedbeno upravo v Trstu terja ogorčeno ljudstvo, da se enkrat za vselej napravi konec zločinskemu postopanju policijskih organov proti domačemu delovnemu ljudstvu ter da se takoj aretira in postavi pred sodišče zločinec,, ki je ustrelil zavednega slovenskega delavca Emila Miliča.
Uspehi ljudskega prosvetnega dela
Odsek za ljudsko prosveto pri Slovensko - hrvatski prosvetni zvezi v Trstu vključuje 108 prosvetnih društev. 53 društev je na področju, ki ga upravljajo Angloameričani, 37 v Koprščini in 26 v Bujščini. Na Tržaškem ozemlju šteje 53 društev 9,172 članov.
•
Tudi to se dogaja! Par» tizane mečejo na cesto
V Trstu se lahko vse pripeti. Zgodilo se je žalostno dejstvo, da je morala Zveza primorskih partizanov, ki je Imela doslej svoj sedež na Koržu štev. 19, Izprazniti prostore in se izsediti. Mar bi mogli misliti, da bodo ostali borci, ki so se borili v prvih vrstah proti fašfcmu, brez svojega sedeža v Trstu? Žalostno, toda resnično. Dobro, prav
otroki, urnih krač odkurill nazaj proti Trstu. Če ne bo policija prijela izzivajočih skvadristov, ki so dobro znani, potem bo ljudstvo samo napravilo rod. %
Beneškim Slovencem slovenske šole
Dne 30. maja so se sestali v Čeladu delegati beneških Slovencev iz Sv. Jurija, Ščiglarja, Brišč, Skrutova, Čedada, St. Le-narda, Grmeka. Ažle, Laz, Pod-vršlča, Mjerse, Sovodnja, Ošenj, Loga, Klodiča in Podborenca. Na sestanku so obravnavali vprašanje slovenskega šolstva v slovenski Benečiji. Delegati navedenih slovanskih vasi so sklenili, da ne bodo popustili od svojih zahtev, dokler ne bodo tudi beneški Slovenci dobili svoje šole v slovenskem jeziku.
7 ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Zagreb. — V svojem govoru o proračunski razpravi v Ljudski skupščini FLRJ je predsednik zveznega gospodarskega sveta tov. Boris Kidrič meifr uresničenimi nalogami naše petletke navedel dolgo vrsto novih kompliciranih proizvodov naše industrije, zlasti strojev, naprav in najmodernejših proizvajalnih sredstev, ki jih lani še nismo proizvajali. V .,	.
stari pol kolonialni in od tujih yo „ propelerske črpalke, ka-monopolov odvisni Jugoslaviji kline y serijfth Udeluje Ulo.
se nam še sanjalo ni, da lahke	Propeler črpalke, kije
take predmete doma izdelamo. I nameščen na koncu močne stek-Mnogo teh predmetov nam lene cevi, osvetljuje na vsakem prikazuje letošnji zagrebški ve-'obratu iskra iz vtaokofrekvenč-
¿
IX URADA
! Slovenskega ameriškega narodnega sneta
3424 W. Mih Street. Chicago 23. Iti.
KAKO JE Z OTRO&KO KLINIKO? (Na letni soji gl. odbors Ssnsa Je podal tajnik Mirko Kuhel naslednje poročilo glede opreme ss otroško kliniko v Ljubljani, ki jo bo Sansa pomagal opremiti.)
Popolnoma logično je, da bi
na zgornje vprašanje rad imel pojasnilo vsakdo, ki se je zanimal in prispeval v zadevni sklad. Toda zdi ae, da prihajajo vpis-
lesejem, ki nam nudi nazorno, nega aparata, ds.Je videti prope-	^ ltr«ni onih, ki ao
napredka in uspe- !er v mirnem stanju, čeprav se ' > .. . .. . ,
. . ¡ zelo malo ali celo nič prispevali v ta sklati, in manj od onih, ki so globoko posegli v svoj žep. Tem
sliko našega
hov naše države v prvem letu' vrti i 2000 ali Še več naše petletke. Pomen letošnje- minuti. 1
ga zagrebškega velesejma pa nI y pttviljonu glttVne direkcije I niimrnjeno lo poročllo. Glede
TiV TiJl «ioTiilnlt" ZVWne k°Vinske induSt,ije »"»d- ««»"«K« "5 bilo povprs-gled Izpolnjenih nslog naše pet- Uavlja Prvomajska tovarna stro- A.vanu Mai raAUn objavljan v
letke; vsakemu obiskovalcu ka- jev vrsto novih strojev domačevsaka dva meseca in
že hkrati pot k ns« vodi v lepšo konstrukcije. kakor brusilnice objavljena so bila tudi imenu
bodočnost. Tuji monopolistični za precifno brušenje, r«neLrL>e;,aleliev
kapital je v stari Jugoslaviji na j stružnice, hidravlična kladiva, J" ' s fcvrševalni
menoma utrjeval nezaupan e ▼] vrtalne stroje itd Tovarna va-	' »« isvrsevaini
* ^	l\riaine suoje na itnarna vb i ^^ n§ ij ^ 27. septsm-
in železnih konstrukcij L lu4? ^^ d||
lastne gospodah sile inteh-i	in " ieleznih konrtrukclj I ™ Z^ dl
Frančiška Marvin, vdova Na-]*«*' sposobnosti, di M ni. I	^ prikaiuje «t^. sa i ^^ minutr(llVM /a ijudsko
■ i	bodočnost.
O tem in onem
* V Trstu so umrli: 75-letna Valerija Medeot, 724etna kmetica	«oapoani™ ».o ..«
Frančiška Marvin, vdova Na-	^ i,	, ... . pmill1K minillUilVH <„ IJMU.RU
nut, 73-letna trgovka Evgenija	«talno držal v svoji odvisnosti.	reiSflje pU)čfvinf ln vtllk stroj ^^ LRS ln J nabranim de-
% •	It	«A t A	YiA.ll. t?____St_ * - J _ 1____ - 11>__I-.1... «...A I «M ««1 a»	1	I V« I\1 < lil «	l/Al- 1	. . .
narjem nakupi razne potrebšči .., ne in opremo za novo otroško ?.on , kliniko v Ljubljani, je izbral po ,	. f	JX ... ...	«sben odbor, da dobi točnejše
re miselnosti, ki nam Jo je sku- pa najrazličnejše kmetijske stro- ^fo^sclje iz stare domovine
dobro vemo, za katert^m^tr? B7.tetna Katarina Alberti iz uit tiči zajec! Zveza Prijorstth I oe Slataper 18 in obležala s smrt-
partizatjov p^^J^^nfnd poškodbami.
te^ r^re^ii pre^ečila ko^' V Doberdob so napravile
Nevarne iluzije
V januarju je podal poveljnik angioameriškega področja Tržaškega ozemlja general Arrey svoje prvo poročilo. Njegovo sedanje drugo,por0cilo ie sestav ljeno z očitnim namenom, cim bolj prepričljivo vplivati ns jav nost v smislu predloga o priključitvi Trsta k Italiji. To poročilo naj bi odvrnilo pozornost prebivalstva od reševanja perečih gospodarskih in političnih vprašanj. Hkrati pa zavaja jav nost v usodno iluzijo, da bodo vsa važna in aktualna vpraša nja rešena na nekakšen "čudo-tvoren" način, čim bo Trst priključen k Italiji. Pri tem ne računa z dejstvom, da je usoda Trsta na življenje in smrt povezana z zaledjem. In kaj opazujemo? Sistematično sabotira-nje vzpostavitve normalnih gospodarskih odnošajev Tržaškega ozemlja s prav tem zaledjem predvsem z Jugoslavijo. Stvar nost nam kaže, da je zaaodbena vojaška uprava po sklenitvi gospodarskih dogovorov z Italijo, ki spravljajo tržaško- gospodarstvo v odvtanost od rimskega režima, skrčila trgovinski promet med Jugoslavijo in Trstom na pičla dva milijona lir letnega blagovnega prometa, ki pa je še odvisen od drobtinic, ki jih je pripravljena milostno vrecl rimska vlada Tržaškemu ozem lju Tržaške industrijske in splošne gospodarske krize ne bo mogoče rešiti s trdovratnim vključevanjem tržaškega gospodarstva v zapadno kapitalistično nadprodukcijo, še manj pa z namernim prepiranjem nsrivnHi izhodišč tržaških Industrijskih proizvodov.
gres. Toda kongres bo! Kakor so t>lli partizani vajeni premagovati najtežje ovire v narodno osvobodilni borbi, tako bOdo umeli tudi sedaj odstraniti vse težave, ki jih ustvarja zasedbe-na oblast pri organizaciji kongresa primorskih partlžanov.
Munih, 43-letna učitelja Ema Žv anut. Slovanska strokovna šola v je Imela lu>o kulturno tov na obisko-dijakov ita-
upietniška|lole. > ' goniku smo pokopali tov. Maksa Grudna. Pokojnik je bil član domačega prosvetnega društva in dober sindikalist. Sina Borisa je žrtvoval v narodni o-svobodilni vojni.
V	Solkanu urejujejo mestno tržnico za prodajo sadja in zelenjave ter bodo zgradili v kratkem ielezniško postsjališče.
V	Trstu je skočils s 3. nadstr.
Naše delovno ljudstvo, osvo- za glajenje lesenih plošč. Voj-bojeno teh okovev, je v krat-1 vodinska livarna velik stroj za
konoplje v konstrukciji, Ostješka kmetij
i kem povojnem Času pokazalo I predelavo odločno voljo, osvoboditi so sta- konsti ukciil
jo je sku- pa naj razi . šal vcepiti tujec, šeš da nismo je, železne *majlir*ne štedilnike, sposobni izdelati Uatih predme-1 emajHrane
so
skupni itlet slovenske žene iz Gorice, Pevme; Podgore, Stever-jana in Sovodenj. Vračsle so se domov z zadovoljstvom in slovensko pesmijo.
(Poslano Sansu)
Francoske žene trškim partizanom
Pariz. — Zveza francoskih žen je izročila odboru za pomoč demokratični Grčiji 800 kg sanit nega materiala, veliko število o-dej in 40,000 frankov kot podporo bojevnikom grške demokra tične vojske. Nedavno je zveza francoskih žen poslala odboru za pomoč Grčiji tisoč kg sanitetnega materiala, 25,000 frankov in prav tako mnogo odej.
ter potreben opis zaželjenih strojev, aparatov in druge opreme ter da stvari nakupi. Za dobavo teh informacij in
kopalne kudi ln
tov, ki smo jih morali uvažati iz I školjke.
inozemstva. Z naglimi koraki > Velike uspehe je v zadnjem izpolnjujemo vrzeli v naši pro- lotu doaeg1« tudi Industrija lo-1 potrebnega seznama je vzelo izvodnji. Skoraj vsak dan lahko komotiv, strojev in mostov preCfj ¿»UHs In to Je razumljivo zabeležimo kakšno novo delovno "Djuro Djakovič" v Brodu, V y stari domovini gradijo po na zmago naših delavcev, tehnikov izpolnjevanju nalog petletnega \irku, v katerem je vključena tu in inženirjev, kakšen nov uspeh pisna, ki določa, da moramo do drn0va velika otroška klinika
proizvodnji ali osvojitev novega področja tehnike. V vseh teh primerih se je izkazalo, da smo sposobni izdelati marsikate ri predmet ali stroj ne samo v
tdaj bo vzpostavljeno
normalno stanje?
■ • tr**. »f Slovansko-ita 1 ijanska antifaši-stična unija za Tržaško ozemlje je naslovila ne Varnostni svet Organizaoije združenih narodov spomenico, v kateri opozarja na sedanje nenormalno, obupno stanje v anglo-amerlški coni tega ozemlja. Anglo-amerlška za-sedbena uprava ravna proti duhu mirovne pogodbe in favori-	t« . i _ sa__
žira iredentistlčrte organizacije. Fiat in MargtialiOV Po drugi strani pa kaže ob vsa- plan
,	,	Polj»"«« Pripoved Uvrfitv. U-
več tudi predčasno izvršili.
Odlično mesto na velesejmu zavzemajo prvenci našega petletnega plana Žšleznik, Lito-
ščin, »hj pa takih informacij, da bi šil lahko t naročili takoj na prej. Pa tudi politično ozračje je bilo oblačno in plsšljlvo, ds nI nihče Imel veselja drveti naprej, Obenem pa Js primanjkovalo v Ameriki zlasti sanitarne
terja, da se imenuje guverner, da zasedbena vojaška uprava
spoštuje vse demokratične pra vice, ki so zagotovljene z mirovno pogodbo, da se izvedejo volitve v vse upravne organe ter da sodelujejo pri Javni upravi predstavniki demokratičnih organizacij.
Ta pravljica je stara te nad tisoč let . . .
Ob teh besedah se spominjamo Ivana Cankarja. Naše Ijud-stvo dobro pozna to pravljico. Kruta Je In cinična. Poznamo Jo iz fašističnih čsaov. Ponovili so nsm jo po drugi svetovni vojni ob snglo-smeriškl zssedbl. I^s-nI poleti smo doživljali divjsnje novih fašistov. In sedaj zopet pričenjejo s to prsvljico: vrstijo
...... .............. lt . fla se novs nesiljs Skvsdristi so
noči vračali, so srečal nekega ^ ^ kol#liar,kih difkah v Vid-kmeta. ki ao ga ustavili ln W-,mu m ^ vrafa|i * ,vtobu Umirali Ob tem času se je pri-, ^ ^ Jr%{ pfeko ^^^ peljal po poti na .vo em jtor- ^ ^ ^^ Nrkiterl ^ nem kolesu 26-letn. mehanik ^ ^^ ^ ^^
Nonado ' mirne vaščane ter Jih napadati
avtomobile celo Italiji.
UJSurirf-------- ------ ■■ 1.......
NAROČNIKOM
Datum v oklepaju, na primer 30. 1141). polog
(June 30. 1»4«), poleg vašega Imena aa naalovu pomeni, da vam lo s lom datumom potekla oaro&alaa. Pomorilo )o prava ésSao. ds se osas list oe »etsvt
kones 1951 doseči proizvodnjo hn iEI0dne pozornosti našemu 200 lokomotiv ns leto, je to pod- projektu niso mogli posvečsti jetje že sačelo izdelovati loko |(ajti naša pomoč pri gradnji kil motive ln razstavlja normalno n(ke je v primeru z ogromnim lokomotivo zs nsšs ozkotirne poletnim načrtom za gospodar enaki kakovosti, pogosto še celo I železnice, Vrhu tega pa majhno iko m industnjsko Izgradnjo boljši kakovoatl, temveč da lokomotivo za rudnike, velik Slovenije le majčken delček, za lahko izdelamo vse to tudi mno- cestni parni valjar ln stroj za radi katerega vlada tam ne mo-go ceneje. Domača proizvodnja mešanje betona. Nadalje raz- ie spreminjati svojih dalekosež proizvajalnih sredstev pa nam Ltavljajo Tovarna vagonov Iz nih planov le nam na ljubo, je najboljše zagotovilo, da bo- boleznih konstrukcij M14. okto- y decembru Je odbor dobi mo velike naloge našega petlet- ber" drobllce za kamen z "aprs- L^,^ opj- ^htuvanlh potreb negu plana ne le Izpolnili. mar-|Vo za sortiranje, stroj za utrje 1 '	- - " *
vanje cestišč v obliki Ježa, trans porterje ln vagončke, tovarna "Velja Stojkovič" pa prvi llft za stanovanjske hišo, izdelan v na stroj,WRade Končšf, Prvomajska I ši državi.
itd,, naša strojnaJndustrija, ki Z vrfto proizvodov HI jih pr __ ......
je eden od temeljev našega go- vič izdelujemo v naši državi, se (jprfme jn dru|be niso SprejS spodarskega napredka.	odlikuje tu<ii naša zvezna elek- maje nttro^ij ta Uvoz.
Mladinska tovarna težkih o-	ki razstavlja Meseca aprila je bil sestavljen
rodit^^^e^vo^liTRlbsr v trsnsformstorjs do velikosti Heznam	tVrdk, pri katerih
ZeleznIku kl so jo Uni zgradile KVA motorje vseh veliko L, bilo m0goie naročila položiti
mladinske delovne brigade, je K	^Zl^LTrZl™*" K» » ^ 1*™
začela obratovati letos !. janu-	elektriin«» M^K zaključek izvrševalnsga odbora,
ariu in že izdeluje v serijah ve-	telefonske aparate, ročne elek- da bomo potrebši lne in opia-
like in težke stroje za našo in-	triin® vrU,nf e,tktrlčnH mo naročali ln kupovali sami ter
dustrljo Na odprtem prostoru	števce, kable električne likalni- L. ie bomo posluževali ka-
veleseima ie razstavljen ogro-	***r\U* ln lnsUlaclJiW msts- \m maiotarjev, agentov ln na-
mmstrot za rezim^ starega že-	*vezrii radljaka industrija L valnih driUb( katorim bi
La in iekl" S itd. ki teh-	P* domače radijske aparate tipa moI mIi pIaiall kak# provlzije. Ts
. 4o Jn To .oogrl;ie škar-	"Kosmaj", zvočnike ln razne a- LklJui#k jo s finančnega in mo-
je, ki s pritiskom 4(io ton n. mah	P«*tire za študije oddajnih po- rBl|1<,ga -u|IWll ian„ važen. Obe-
r.zro#eio železno pločevino v «U ' Velik napredek kaže tudi nem ))a j|r nakupoVslnemu odbo-razrežejo železno pločevino v j ^^ lnduBtrl)jl motorJev. ki |U jJ ^ otežil telko delo. V
razstavlja tovorne avtomobile tem (Mjboru so predsednik Sansa domače znamke TAM, pred- brMl vider, tajnik Kuhel, blaga j vsem serijski tip tovornega av- rlJk Csinkar ter Člana nadzornega tomoblla za avtomatično razkla- ,hJ|m>|u nestia Zakrajšek in brat danje sistema "Kiper",	Pollock, ki so se tega načela do
raznih Izdelkov precizne meha »ledno oklepali. Kontakti so bili nike, specialnega orodja, zlasti napravljeni v vseh slučajih bo-4 u.« „ u m-t,. iglici» i rezkal za obdelovanje kovin, te- ,, družband, ki opremo pro-razstavljajo	legrafskih aparatov itd. Vae to | JO in jo aame prodajajo, ali
Tu vidimo velik ^	LT proizvodi, ki jih prvič izd«-L , njihovimi podrušnicami, ki
za rezanje hlodov In veliko vod- ^ y ng|| drt<(vt	P	.k.porUim.
no turbino Upa.Peltojiz zmog- JTudi republiška kovinska
Ijlvostjo «00 ¿«ngrih «H '»Lustrijs ne zsoslaje zs zvezno s msnjše električne hUtorcen rsle JJ	J|h )t ya,e
v vso aparaturo. Zvezni ®rohl- ijuMl„Btit pfidj#tJa repUbll-
drografskl Institut V LJublJaril	.vtomatične teht-
Je postavil ns velesejmu veliko ^^fugaliit črpalske, vin
doma Izdelano poskusno napra-1 'J ^ avtomatične teht
debelini do 45 mm in.drugo že-1 lezje s profilom do 75 mm. Na drugem mestu pa je razatsvljena ogromna frikcijsks stiskalnica za oblikovanje predmetov Iz de bele pločevine, ki dela s priti-1 skom 150 ton.
Tudi Titovi zsvodl Litostroj
genske (X-rsy) aparate najnovej-vejšoga modela za klinično diagnostiko s kapaciteto po 200, 100 in 15 millamporov, skupaj s vsemi potrebščinami in pribori. Mail aparat je prenosnega tipa in se lahko uporablja kjerkoli. Vsi so opremljeni s transformatorji za tok 220 voltov, 50 period, s rezervnimi kabli ln cevmi tubes). Z njim» gre tudi večja količina kaset za filme, filmov raznih velikosti ln potrebnega pribora. Aparati so tudi oprem-jenl za fluografljo ali direktno diagnostično pregledovanje pacientov brez snemanja slik. S temi aparati grede tudi posebne s svincem obložene rokavice, predpasniki ter potrebna oprema sa pregledovanje in študijo posns-tih filmov. To nsročilo snsšs skupno $13,875.02, ksr Je več tisoč dolarjev ceneje kakor ps bi stsls podobne s para ture drugod. Na račun smo Izplačali $7,000.
Pri American Laundry Machinery Company smo naročili vas moderne stroje, ki jih bo U klinika potrebovala v svoji pralnici, Pralni stroj tipa Caaeade ima kapaciteto 225 funtov suhega pe rila na uro in je izdelan Is mo-nelske kovine. Operlrs ns mo torski pogon in izmenični lok 120 voltov, 50 period ter Jo nsjmo-dernejšega Izdelka. Stane W,l«8. DrugI stroj od ts drušbe Je poseben stroj (centrifugs) zs isše-manje n\okrega perila s k pariteto 65 funtov suhega perila v nekaj minutah, Tudi ta stroj Je opremljen t lastnim motorjem ter odpade razno jermenje. Stane $1,455. Tretji struj je as sušenje perila za ogrevanje na plin ln motorskl pogon. Stane $525. Četrti stroj za pralnico je električni llkalnlk s valjarji v dolžini 8 čevljev ln štiri palue, Lika torej Ishko celo rjuho obe nem. Stane $2,100. Kapaciteta teh strojev je taks, da ob šasu, ko pralni stroj dokonča svoje drugo prsnje, ožemojo, posušijo in puliksjo perilo prvega pranje. Pri tej družbi smo nsročili tudi aparat zs rszkuževsnjs (dasin* fekcljo) posteljnine, žtmnlo, bls-zin in podobnega, kar ni mogoče razkužiti s pranjsm Vsll-koal notranjščine Je 4«x54xW palcev, torej za celo posteljo. Opremljen Je tudi z vosičkom. katerega se naloženega potiane v notranji prostor, Sterilizacija je na parni pritisk, vsled česar )e aparat izdelan Iz solidnega Jekla in tehta dve toni. Stane $7,-ri00 Skupna naročila pri tej družbi znašajo $14,525. Na račun smo izplačali polovico sli $7,-262.50 V računu Je vključena prevoznina do skladišča v New Yorku ter embslčzl za eksport. (Konec prihodnjič)
Do 2« maja so bila položena in skoro polovico plačana naslednja naročila: Pri Westtagheuso Electric Cor
por s t ton smo nsročili tri (3) rent
Policija je ustrelila slovenskega delavca
V Briščiklh prt Občinah so bili 30. maja v gostilni trije c -
vilni policaji. Ko so se po pol
26-letni mehanik Emil Milič «z Brlščlkov. Vozil je počasi in brez luči ma je počil Strel. MlHč se je
in psovaU a "ščaviH. Vdirali ao '' ' " ^ait no tla V v slovenska stanovanja, tarori-'"^čTr*Tb \o re- zirali žene in <Hroke ter jim za-iSmfiSTuti ni ho-1 grozili, d. se bodo vrnili v Sea «Ii „•«.Viti m da so streljali Ijan in ga podali. Cim en se nJn, ker se ni »»ulel UKtavlti. pa vrtali kmetje z dela na po-
nudstSTje - ^i^romno u-17«. - j« raz.rajs^i ter izrf-
na po«rebu pokazalo, da valci. ki ao pokopati svojo ko-^ nXjl ^Skih pendrekov rajžo le v bortii z ženskami ter
rjce, velike' ventilatorje, kotle P*.olejski koks. Vm U> prvič in destllscljske aparate z« pre | proizvajamo Iz d^/mačih surovin
hranbeno Industrijo, Tu vidimo veliko sušilnico za sadje in zel« njavo z zmozgljivostjo 5000 kg v 24 urah. Na velesejmu je rsz
Tudi naša kemična Industrija in naša industrija zdravil ras stav|Jata veliko število novih proizvodov Med drugimi j« o stavljen naš prvi doma i,delani I meniti tudi ¡^•»^Virne »P* računski stroj. Republiška lu>- t«kem»keM, kije šele pred me-
vinska industrija udeluje tudi Uri '^'V^f^^Js lnir a kotle z« centralno kurjavo, b»- lM|e |K»l«g fotogra skega papirja tle za etažno toplovodno kurja- tudi papir /a kopiranje tehntč vo in najrazličnejše drobne ki»- nlh načrtov. V r^Jhnl vinske Izdelke (ienerslns dl-U nam poksža svoje prve uspe-
OGLAS
Nu pn«dMj intsin ft akiov urinlj« olMrg«)ll^« jmnuhiI vn, po«M)«n« s orantnim drevjem. • 4 sobna hišs, S«i as« in i>«'|i»s «♦'»• ««e« in os^ drugih poslopij, dovolj s« 1000 ko-koAju rt«jo Cuna J* 114.000 00 Tako) je'plakati 14 000 00 do ftA OOO OO. «Mtalo ps na odplačevanj« To p6 M«tvo m nahajs ob gtsvni essti lsvrst«n pioalor sa irgovtnn E« po jasni I« ■« obrnil« n«:
ANTON JORDAN sil na
M J, PtLLCinCfl
Heal Rttst« Broker 4SS W«»»i Arrow Btvd niMlANA * CAUrORNIA
rekclja kovinske Industrije Sr-bije razstsvljs med drugim m<i torje znamke "Sever" ln vodno] turbino za 165 konjskih sil
he pri brušenju optičnega «tek la, zlasti leč
Vsi novi proizvodi, razstsvlJe-¡ nI na velesejmu, so delo naših
PrtSor Is poplrelleafk krajev Oregon« la Waohtngtons klor le prob'T.lstrc ob reki Columbia doilo.lo aaleočlo kaiaetrole. Rsdl sruionjs aaolps lo bile skoro popolnoms uničeno mesto V «n pori neka} m»t| od Porllaada. Radi oolfke poplavo je oelalo čet 90 000 •tudi bres streho oollko )Hi le utonilo, «nsterlsln« škod- p« snsšs bllsu IIWM0M
V okroglem paviljonu sredi I delavcev In Inženirjev, Ti pro sejmskegs prostora je nsrnešče l/vodi nsm nsjlKilj zgovorno pri-ns razstava naše ftne metalur- Us;o o uspeliili prvega leta pet-glje In rudsrstvs Tu je rsz- letke v borbi zs gospodstsko o-stsvljeno rudno b<»gastvo naše camosvojltev za tehnični na-/emlje hkrati z Izdelki naše Čr-lpredek, odkrivsjo pa nam hkra-ne In barvaste metalurgije Na- ti vel.ke ustvarjalne sposobno-&n mlada industrija nafte rof- «ti in gospiidaril» silo naše dr-f.tsvljs svoje nove pttHrvode I ži've. ki giadl socializem In u-te>ka In lahka olja. clllnder^ko stvarja pogoje /a bi.ljše žlvlje olje, transformatorsko olje, lah- nje delovnega Ijudatva ki bencin, parafin, bitumen in1
(S. P.)
^ROLE^TAREC-
Otadlo Jufoslov«nsks see in Prosvoln« maiiss. Pisan V •lnvenskem ln «ngleSSem JetHiu •len« S3 ss eele. SI T» se M ti ss šeM Ms. NAROČITE SI OAI , Naslov: PROLETARCC CHICAGO tS. ILL. tttl leulli Lawnisls Seeoes

ne lo dolsvsbo vesti AR m ¿lisle ess k dea»
PRED SONČNIM VZHODOM
IfOVBLS ANTON INOOLlC
i
Bosanec ai je počasi nažgal cigareto, potegnil nekaj dimov in pokazal skozi okno na ulico, kjer Je korakala četa prašnih, zamazanih in utrujenih nemikih vojakov proti severu. "Ali jih ne vidite, gospod Franc Pivec? Gredo, da se nikoli več ne vrnejo. Poglejte jih, kakšni so! Prihajajo'naravnost iz Grčije!"
Pivec je pogledal skozi okno. Že mesec dni gredo. Noč in dan. Peš in na kamionih. Toda doslej so šli tudi proti jugu. Sele dva, tri dni samo proti severu. Kolona za kolono. Nekatere čete celo brez orožja. Že mesec dni se v mestu govori samo o koncu hitlerjevske vojake. Ne samo v mestu, tudi po radiu, vendar Pivec doslej teh govoric ni jemal resno. Že dalj ko leto dni se prav za prav govori samo o nemškem porazu. Toda Nemčija je še močna, na skrajšani fronti se bo s podvojenp ailo uprla napadom z vzhoda, zahoda in juga.
Na ta način je Pivec ie vse leto zavračal napovedi o skorajšnjem koncu hitlerjevske Nemčije. Nocoj prvič mu je nekaj branilo, da učiteljevih napovedi ni skušal pregnati z običajnimi besedami. V komaj opaznem smehu Vasilija Vasiča je bilo nekaj, kar je Pivca vznemirilo.
"Zakaj ne bi videl Slovenije?" je vprašal napeto.
Bosanec je puhnil dva, tri dime, ostro pogledal Pivca, ki je v zadregi žulil med prsti ugaslo cigareto, in dejal kratko: "To boste že sami vedeli, gospod Franc Pivec!" Nsslednji hip pa je zaklical proti točilnici! "Plačam!" Plačal je in se dvignil. Preden Je odšel, se je sklonil k Pivcu, ki je še vedno čakal na jasnejši odgovor, in mu zašepetal na uho: "Vprašajte švoje Nemce. zdaj je še čas!"
frvec ni več vzdržal v kavarni. Počasi Je stopal proti občinski hiši.
Pridrvela sts dva velika tanka z mostu in se zaprašila po glavpl ulici proti postaji. Torej še vedno tudi na JUg? je šlo skozi zmedene Piv-čeve misli. Tods kmalu nato je od postaje sem prlvozllo nekaj avtomobilov z višjimi nemškimi častniki. Njim so sledili spet kamioni. V prvih treh je bilo vojaštvo, v drugih civill: nemške uradnice in vlačuge, uradniki in pomočniki nemške inkvizicije. Ženske so od vročine odpirale našminkana usta ko gosi rumene kljune, moški so izgubljali oči v kavarnah ob obeh straneh ulice. Od časa do časa so se na ženskih roksh v zahajajočem soncu zableščali zlati prstani z dragocenimi kamni. V teh obrazih ni bilo ne veselja ne ponosa ne zmagoslavja, Samo utrujenost, strah in ena sama želja: čimprej dalje na sever, čimprej z Balkana, čimda-Ije od Bdeče armade, od Titovih vojakov.
Pivec Jih je nepremično gledal. Doslej nI nikoli posvečal posebne pozornosti transportom, ki so šli skozi mesto. Šele ta trenutek je spregledal: to je nemški umik, začetek poraza.
Kolone še ni bilo konca. Domačini so stali na pločniku in opazovali Nemce z očmi, v katerih
je gorelo veliko upanje. Pozabili so na svofe vsakdanje opravke, stali ao tam in Jih s tiho srečo opazovali. Komaj se Je v prahu izgubil zadnji kamion, ie je prikorakala četa pešcev s prašnimi, akoraj belimi čeladami. Stopali so trudno, težko, kakor svinčeni vojaki, s katerimi se igrajo otroci. Že ves čas vojne so bili brez duše, stroji za ubijanje, zdaj je pojemala v njih tudi tista moč, ki jih je doslej silila naprej. Vzmet se Je odvijala; še malo, pa se bodo ustavili.
"Ds, to je res konec!" si je zašepetal Pivec.
Ob tem spoznanju, ki ga je prvič obšlo z vso jasnostjo, bi se bil rad nasmehnil, bi bil rad zaklical v soparni večer sproščeno besedo, toda nekaj ga je držalo v grlu. "Vprašajte svoje Nemce, zdaj je še čas!" Zmeden je krenil dalje.
Razen mestnih strsžnikov, ki so se v kletnih sobah o nečem prepirali, ni bilo v občinski hiši nikogar. Niti dežurnega uradnika, ki bi bil moral Pivcu predati službo. Pivec ^ našel na mizi v županovi pisarni samo (Ustek s kratkim urednikovim sporočilom: za nerjiike častnike Je treba najti tri l*po opremljene >obe s po dvema posteljama, nadalje ja treba naročiti za Jutri najmanj sto voznikov, kl morajo priti že ob svitu na postajo, da prepeljejo municijo z domače postaje v sosednje mesto, kamor ni vozil vlak zaradi porušenega mosta; slednjič je treba še nocoj obvestiti meščane, naj pridejo jutri ob sedmih zjutraj na kuluk vsi moški od osemnajstega do petinštiridesetega leta.
Pivec je nejevoljen vrtel počečkani listek med prsti. Jezen Je stopil k oknu. Po glavni ulici so še vedno korakali vojaki. Tu in tam jih je prehitel kak avtomobil ali motocikel.
"Torej je res?" je zašefretal in v hipu pozabil na listek, ki ga ja držal v rokah.
Zazvonil je telefon. Pivec Je naglo dvignil slušalko. Osoren nemški glas je vprašal, ali so sobe že pripravljtna. Pivec ae je izgovarjal, da še niso, da pa bodo kmalu. Ko je odložil slušalko, je iz PlvČevih oči izginila negotovost in zmedenost, krepo Je pritisnil na gumb. Nekje na hodniku se je oglasil zvonec. Pivec je vzel v roke seznsm meščanov in ga začel pazljivo prebirati.
Šele čez dolgo je vstopil msjhen, zapit stražnik v izprani modri uniformi. Pivec mu je izročil polo z nekaj imeni.
"Pojdi in rekviriraj tri sobe za Nemce, a glej, da bodo lepe in proatorne! Preden odideš, pokliči Jovana, da razglasi kuluk, in Uroša, da se odpelje zaradi vprege v one vasi, ki nimajo telefona! Hitro!"
"Ne ženite se tako, gospod Franc," se je stražnik nasmehnil, "all.ne vidite, da bo kmalu konec?" Nadaljeval Ja zaupljiveje. "Ljudje so strašno nejevoljni. Tudi za vas bo bolje, če ne rekvirirate več sa Nemce."
Pivec je ogorčeno zavrnil stražnika: "Pojdi in stori, kar sem ti naložil!"
(Dal)« prihodnjič.)
. Ko so ta stvari opravili, so posedli v manjših skupinah po ladji. Na razgrnjene koče so raz-položlll nekakšne suhe črne sadeže In rumene pečke. Pngrizo-vali so jih ob najmočnejših pijačah, ki se dobe v našem baru.
Ko smo se sredi popoldneve odpeljali iz adenskegs pristanišča, je priplula na naše mestcj vojaška transportns ladja. Tako) je začela tekrcavsti velike množice vojakov.
Tudi na Jugu Arabskega polotoka ao nastali nemiri.
Na Arabskem polotoku so v zadnjem času odkrili zelo bogata ležišča petroleja.
26. december.
Iz Aden* plovemo v kurzu 99 stopinj proti Cejlonu. Tam se bomo utsavili v mestu Colombo. Računamo, ds bomo prišli do Colomba v petih dneh.
Tako bomo pot čez Indijski ocean razdelili na dva koaa.
Zjutraj malo po šesti smo pluli nsd mejo Angleške in Italijanske Somalije. Ob pol treh popoldna smo pustili za seboj rt Guardaful, skrsjni severovzhodni konec Afrike.
Sedaj le plovemo pod otokom Socotro. Soootre ne vidimo, ura hiti i« proti enajsti.
Odsldj nekaj dni ne bomo videli kopne zemlja.
S PARTIZANKO
Cene Krsnjc (Lsdljekl dnevnik)
(Nadaljevanje.)
25. december
Mojim domačinom v domovini vesel božič.
Dobri dve uri vožnje od juž-nozapadnega konca Arabskega polotoka proti severovzhodu se dviga iz morja kup gora. Tako M) strme, tla nimajo skoraj nobenih pobočij. Nobenih gozdov ni na njih. colo nobenega drevesa in nobenega zelenja Temno-rjevo in rdeče skalovje kipi proti nebu v neverjetno razdrepanih vrhovih in grebenih Ob nekem vulkanskem pretresu gM je zemlja bruhnila iz nebe
Meti te gore in nizko južno obalo Arabhkega jiolotoka segM globok moi»kl zaliv Na koncu zaliva lefci mesto Aden. «ede* guvernerju in središče angleške kolonije Atleti
V zavetju strmih gora je ru Adenskim polotokom /grajeno veliko pristanišče, ki ga dobro poznajo v m* ledje ki mi namenjene na dolgo pot tez liidijnki ocean ali pa se z Indijskega oceana vračajo proti Evropi. Tu dopolnijo zaloge goriva, vode in hrane
Bila je te globoka noč, ko smo ee sinoči za»idtali me«i praznično razsvetljenimi I u d j s m i v u<ienakem piistamštu
Ursdni optavki m» hih hitro urejeni. Bil je praznik, »veti večer. Zsto je linijo. ki je prišl i v pristanišče, obokalo le nekaj nižjih ursdniko\. I»* turii tem se je mudilo naz«) v mesto
Priplul pa je t« v.«k čoln, ki nam je pripeljal Rove nafte m čoln, ki nam je pripeljal v «»de.
ni pridelovanje pomaranč.
NJane naloga je, ds od južne strani varuje Sueški prekop, njena naloga je, da varuje začetek angleške poti čez Indijski ocean.
Pripluli so tudi čolni, ki so pripeljali zelenjavo. Do petih zjutraj je prejela Partizanka vse, kar je potrebovala.
Že v ranem jutri bi odplull, če tu' nam ne bi zgodila majhne ne»< 7goda Pri strojih za dviganja sider je nastal kratek stik in Partizanko ni*mo mogli odveze» ti. Medtem ko so strojniki po-pravljali napako, smo potniki ogledovali zanimivo okolico.
Angleška kolonija Aden obsega jušnozapadni konec Arabeke-ga polotoka.
Kot je bilo videti po ljudeh okrog Partlzenke, živi v koloniji p««leg Arabcev tudi precej črn cev. Zdi »e, de Imajo črnci bolj šo zaposlitev kot Arabci, črnci *o veslali, črnci ao stali pri krmi lih čolnov, v katerih ao st vozili l>el| ljudje. Aiabct pa ao v zelo nktomnih čolnih piodajali potni kom lia Partizanki cigarete, tobak. melone, školjke Meti temi prodajalci ni bilo nobenega Črn« te Črnci mi v Adenu (nič tujci in jih je menda treba poatavlti na boljša mesta kot domačine Trgovalo *»e je na isti način kot v Port Senlu vrvica, cekar. denar, blago toda čolni priatani-4kih trgovcev v Port Saldu ao bili proti čolnom v Adenu boga Stvo. I'a t ud) med blagom je bi la velika razlika.,
Aralm m> pripeljali na trg tudi nek.«j pomaranč. Bile ao bolj sladke k«>t ,|ta|e«ktin*ke. Poma-lanč pa -»mo videli komaj dober /aUiJ, tega blaga v Adenu naj-brž lebolj malo pridelajo. Naloga kolonije Aden namreč
Od včerejšnjega jutra pa je morje vedno bolj mirno. Nič več ne butajo valovi ob Partizanko in veter ne meče več belih pen na njene palube, ki so spet oživele.
Če se zvečer nagneš Čez ograjo in poslušaš, kako reže Partizanka morje, se ti zazdi, da si doma v kuhinji in da se nekdo igra z vodo. S prstom je zožil curek, ki se razlije v kamenitem lijaku.
Vsak dan srečamo ali prehiti-mo komaj eno ladjo.
Vsak dan je sonce bolj visoko nad nami.
29. december.
Kakšno morje vam je najbolj všeč?
Najlepše je na morju takrat, če so ljudje na ladji kot ena družina. Morje samo ne igra posebne vloge. Če je težko, je lažje prensšati težave, če veš, da delajo vsi drug za drugega.
Zelo težko je, če ladjo dobi tajfun. Nevafnoet tajfunov je največja na Karibejskem morju med Severno in Južno Ameriko. Ob tajfunu morje zavre. Ladja izgubi smer. Vrtinci ti strgajo S palube vse, podero ti jambore. Ti nfsi Več gospodar in samo čakaš, kij bo. 'Toda tajfun jtffcfra-tek, pride, 'haredi, kar hoče in gre. 'I "U'	»" U,,J
! Morda je težje od tajfuna živo morje. To morje nastane iz mrtvega morja, če začne nov veter mrtve valove lomiti. Živo je morje lahko pet, deset dni. To je deset dni bitke med trdnostjo ladje in med silo razbesnene vode.
Peljali smo tovor iz Amerike na Jsponsko. Pri Aleutih smo prišli v živo morje. Vsi mornarji, ki nismo bili pri strojih, smo se zbrali na gornji palubi. Srednji del ladje je bil stalno preplavljen. Kmalu pa je začelo morje ladjo rušiti. Val za valom je vedno bolj trgal jf»vi in verige, s katerimi je bil zavarovan dohod v skladišče. In vrata so se počasi odprla. Voda je začela vdirati v notranje prostore.
Takrat so mornarji, ki so se postarali na morju, pokleknili in začeli moliti. To je slabo znamenje za ladjo.
Dva novinca sva videla nesrečo in tvegala brezupno dajanje. Morja takrat še nisva poznala. Vendar sva v petih urah odprtino zaprla.	- J
Potem nam je morje s prednjega dela ladje odtrgalo žele-
28. december.
Med Halfo in Port Saldom nam J« umrl starejši gospod, ki je potoval v Avstralijo iz Budimpešte. Vkrcal se je v Splitu.
V Haifi se je vkrcal na Partizanko tudi njegov sin, kl je po- j toval iz Pariza.
Vojna je njuno družino popolnoma razbila. Žena, sinovi in hčere so pomrli po nemških taboriščih. Po naključju sta si oče in sin rešila Življenje, vendar nista vedela drug za drugega. Po naključju sta se spet našla na Partizanki v Haifi. Oba sta.se namenila, da odpotujeta iz dežel, ki jima niso prinesle sreče.
Oče snidenja ni prenesel. Ponoči ga je zadela kap.
Sinoči pa smo dobili novega potnika. Neki poljski družini se je rodila hčerka. Oče je bil ves srečen. Dobil je veliko čestitk.
Potnica iz Češke, ki vse ve, pravi, da borilo do Avstralije Še kupovali. Vskj s tisoč ljudmi bomo prispeli v Fremantle.
Takole te dobrodušna gospa prime za rokav ln če si ra doveden in poslušaš, izveš vse: ta je mož te in te, tistale miss "" steber, okrog katerega se
potuje v Avstralijo, da se tam poroči. Ženin Jo že čaka. Pa poglejte te ljudi! Desetkrat na dan se preoblfečejo, v enem ver čeru po trikrat. Ste videli tisto Madžarico? Vsak dan hodi z drugim. In kaj se je zgodilo f možem gospe, kl sedi pri mizi
privezujejo vrv, močan, težek steber.
Spet je dobila voda pot v ladjo.
Tudi tisto luknjo smo zamašili.
Sedem dni in noči smo se borili z živim morjem in stali na
pod oknom? Ali ne veste, da je palubi, sedem dni in noči se dru tagospa Dunajčanka? Z možem18« lupina ni premaknila od je prišla v Halfo, da bi se vkrca- J strojev.
la na Partizanko. Iz kavarne je Ko smo prišli na Japonsko, ni-stopil mož še po nekem oprav-mogel dvigniti kozarca z
Vidiš, kako sosednja ladja tone. in čakaš, kdaj prideš sam na vrsto, „y , |.. . .
Min se nismo posebno bali, ker mine so obalno orožje. Na širokem morju smo bili varni pred njimi.
Pri Gronlandiji smo nekoč zapluli v ledenik, ves konvoj. V ledenikih so .ladje med vojno večkrat plule. „ Konvoji so bili v njih najbolj varni, saj jih tu podmornice niso mogle napasti. Na obeh straneh imaš strmo goro iz ledu, med gorama pa plo-veš.
Toda tisti ledenik je imel iz hod iz svoje doline zaprt in ves Jconvoj ne je moral v njem obr niti in pluti nazaj. Prav lahko bi se bil led ta čas prelpmil. Zato takrat ni bilo prijetno..
Na spomald leta 1942 so iskali v New Yorku prostovoljce za konvoje proti Murmansku. Javil sem se in se vkrcal 28. marca.
13. aprila smo odpluli proti Angliji. V konvoju je bilo 60 ladij.
Prva postaja je bila Glasgow. Iz Glasgowa so nas poslali na Islandijo. Ta pot je bila nevarna zaradi nemških podmornic.
Islandiji smo samo .obrnili in Jfe spet vrnili v Glasgow. Po kaj
rio šli na mrzli otok, ne vem. Šele 1. septembra smo odpluli ¿¡roti Murmansku. " V nedeljo 13. septembra ob pol, efemih zjutraj so potopile Nemške podmornice dve ladji, eno sovjetsko in eno ameriško. Ob treh popoldne nas je izsledil nemški izvidnik. Čez dvajset minut je napadlo konvoj 20 nem-škših letal.
Imeli smo dobro zaščito: dve angleški podmornici, nosifko letal. dva rušilca s protiletalskimi topovi in strojnicami, dva pobiralca min, dve potniški in več manjših ribiških ladij za brodo-lomce. Vsaka ladja je imela tudi balone za obrambo proti nizkim letalskim napadom.
Toda prišlo je povelje, da balonov ne smemo dvigniti.
Letala so nas napadla v niz kem poletu s torpedi. Protiletalskih strojnic niti rabiti nismo mogli.
V desetih minutah je bilo dvanajst ladij potopljenih.
Ob treh in osemdvajset minut je bila zadeta tudi moja ladja.
Hitro sem še zaprl ventile in stekel k rešilnemu čolnu.
Toda v čoln me niso sprejeli. Rakli so, da je že poln. Tako sem skočil v morje in zlezel na splav, ki ga je ladijski upravitelj vrgel z ladje, ki se je že potapljala.
"Kani naj grem jaz?" sem še slišal upravitelja.
"Skoči v morje!" sem mu zaklical.
Res je skočil in pomagal sem mu k sebi na splav. Po desetih minutah naju je
katere sva se prekrcala naslednje jutro na rušilec.
Nemška letala so nas napadala še pet dnj, toda večje škode nam odslej niao več napravila.
Proti koncu mjpseca smo predali konvoj predi morja .Rusom, ki so nam pripeljali prazne ladje.
Vrnili smo se v Sc a pa Flow, od koder smo odpluli spet v Glasgow. Iz Glasgowa sem se s Queen Mary odpeljal v New York.
Z drugim konvojem smo odpluli iz New Yorka na cvetno nedeljo leta 1943. Že naslednji torek je mojo ladjo zadel torpedo. Ladja se je potopila zelo hitro. Val nam je prevrnil čoln. Deset mornarjev je utonilo. Z dvanajstimi tovariši sem se rešil na pomožni splav.
Prav po sreči je priplula naslednji dan na kraj nesreče neka ladja, ki nas je vzela na svoj krov.
Pripoveduje mornar, na kratko govori o morju, ki ga je stokrat preklel, pa se je spet stokrat vrnil na ladjo.
Pripoveduje mornar o težkih urah, ki jih je preživel, govori o svojem življenju.
Morda se niti ne zaveda, da i govori ves čas tudi o sebi, o človeku, ki je morje premagal. Saj se tudi zato spet in spet vrač| na svojo ladjo.
(Dalje prihodnjič.)
Janitors & Janitoresi'
STEADY WORK 52 Weeks a Yf ar Starting Wage Men	Women
$54.60	$36.65-44.20
MAINTENANCE FIXTURE CLEANERS WAXERS MOPPERS Choice of Shift	1.
. Day or Night PENSION PLAN SICK BENEFITS HOSPITALIZATION FREE INSURANCE Inquire	Room 1222
8:30-4:30	125 S. Clark
present is a Director of the National Office Machine Dealers Association, sprejela na krov ribiška ladja, s Telephone ANDover 7 37 3.—(Adv.)
Bilo je lepo vieme in dovolj }aaa. Tinte skalnate gore nad Adenom, gore brez drevja In »raz rastlin le niso čisto mrtve. Vanje je speljanih celo nekaj avtomobilskih cest. Kjer pa je strmina le prehuda, tam so vsekane v skale vijugaste steze.
Tudi na vrhovih gora je dela-a človeška roka. Klesale je ska-e, sidala, gradila trdnjave. Vrsta radijskih postaj stoji po grebenih Adenakega polotoka. Aden Ja velika pomorhka trdnjava.
Pristanišče v Adenskem zalivu Je obširno, toda precej plitvo. Za večje ladje m» izkopani posebni jarki, ki se jih morajo krmarji strogo držati, da ne za denejo ladijski vijaki ob morsko dno. Proti pesku, ki ga nosi veter z Arabskega polotoka, je pri staniičc a severne strani zava rov a no z dolgim sidom.
V adenukem priatanišču amo srečali neko novo vrato galebov &e najbolj ao bili podobni našim kanjam, le da ao bili veliko manj nerodni. Zelo »pretno so ae spu-ščali nad morje, neto pa ao ae mirno vozili nad ladjami.
Boiil amo praznovali tudi ne Partisanki. Vae dopoldne je bila koncertne dvorena polna. Tam so ae zbrali katoliški Arab-ci in peli božične pesmi,
Precej potnikov Arabcev—si je dalo ns glave rumene, modre sli rdeče kape iz papirjs Imeli ao tudi trobile enakih barv, tudi iS pepirje. Bil je velik hrup, ko so hodili po dolgih hodnikih PlfUlfnkc. ... ,
ku. Ni še naredil pet korakov po ulici, ko je počilo in zgrudil se je. Bil je mrtev. Toda najboljši plesalci ao Maltežani. Njihovi plesi so graciozni. Kako rada jih gledam. Ali vam je tistale plesalka vieč? Poglejte jo vendar, kako pleše! Meni ni nič všeč. Oh, taka ženska! Kako se vrti! Ali ste elišall, da so Madžarom tarifo za ležalne stole znižali? Saj govori se takd. Jaz sem slišala. Mladi Arabec, ki spi v vsši kabini, je medlclnec. (Sam sem po različnih knjigah sklepal, ds je «tudent tehnike.) No, Brsnkica nime več vročine. Ne veste, da bila zelo bolna? Jaz sem vedela, da se bo prehla-dila. Razgreta ti skače po vetru. Vea teden Je mati presedela ob njeni postelji.—
Zelo veliko potnikov hodi po Psrtizenki z angleško vadnico. Dve, tri lekcija imajo že vsi pod streho. Neksteri so že bolj na-predovalt. Rres angleščine v Av stralij! ne moraš živeti.
Predvčerajšnjim amo Imeli spet precej nemirno morje. Partizanka Ne je gugale in obednice je bila skorej prazna.
Strežniki ao imeli zelo veliko dela Prenašali ao porcije po vaeh palubah in kabineh. Zaskrbljeni moije in očetje eo jim prt delu pomageli
Morje Škoduje najmenj otrokom Moški prenašajo gugenje leže kot letaka. Starejše ženske ob nemirnem morju obleže. Zelo hitro «o opešali skorej vsi Arabci. Šibki so Grki in Malte-/ani Vendar ps Je pri vseh rasah tn starostnih'dobah polno iz-|j*m.	. _____
mize do ust.
Tudi morski tokovi Igrajo večkrat precejšnjo vlogo. Kadar pride ladja z manjšo hitrostjo v močnejši morski tok, ki mu pride ns pomoč še veter, takrat ima krmilo le majhno besedo. Morje te lahko zanese za več ato milj od tvoj* smeri.
Težko jfi, če U morje prttfrfcse tovof na enčf stran ladje. Nk tisto stran se seveda nagne tudi ladja. Preveč nagnjeno ladjo pa je težko voditi in spraviti v pri staniftče.
Neksters morja, zalivi ln prelivi so znani kot nevarni. Tako ni mogoče v zimskih meeecih računati na mirno vožnjo po črnem morju. Tam niso nevsrni samo vetrovi, na črnem morju izgubljajo ladje smer tudi zaradi snežnih viharjev. Velikokrat pokvari mraz naprava sa orientacijo. Priatanišča večkrat zamrznejo. Skorttj vedno Ja neva ren Biskajski zaliv, podoben mu je Mageljanov preliv pod Južno Ameriko. Morje pod Južno Av stralljo ni skoraj nikoli mirno
Toda ni redko, da ee voziš najlepšem miru po najbolj razvpitem morju, pa ta zajame vi har Um. kjer ga najmanj priča kuješ. Nikoli ne mora* vedeti kakšno bo morje, na katerega Je zaplula tvoje ladja.
Zelo teiko Je bilo tudi v konvojih rped vojno. Nenadoma neped. Konvoj obetane, stoji In čaka. da nspad preneha. Sredi morja si prepuščen sreči ali nesreči. ničesar ne mora* naprs-viti. Nikoli ne ve*, kdaj bo priletelo nate. nikamor se ne more* aiuiU. _
Announcement
Robert C. Goldblatt, owner of Star Typewriter Co., 18« W. Madison St., announces the purchase of the Johnson's Typewriter Exchange of 404 North Wells Street. A new lease was recently signed by STAR TYPEWRITER CO. for double the floor space they have occupied for the past twenty yeara at 189 W. Madison Street, selling all makes of new and rebuilt typewriters and adding machines. Cash or payments. They also buy, rent, repair, overhaul and exchange. STAR TYPEWRITER CO. remains at the same address. Mr. Goldblatt is a Past-President of the Chicago Office Machine Dealers Aaaociation, and at
•eeetssssseeeeeeeeeeeeei
"PROSVETA"
2857 B. LAWN DALE AVE.
Chicago 23, m— Vala naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem.
.10.
V slučaju, da Je od strani uprsvnlštvs kakšne pomota, tako) obvestite, da sa Ista popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE"
CENE LISTU BOt NJI Zs Chleago In

Za Evropo Jat Dnevnik 811.00 — Tednik 12 M Ianelaile spodnji kvarna. prtleAUe pateakna vsote lenari Ordet v pismu te al aeietUe PreavoSe. liai, ki )e
i ssas le ens šiene le Mine. ki le deveRJe la ki šive eB stanujejo aa eneea la tslssa aaalovu
V sikasai aiušaja ae vaš bel S tedaikov raje—Hai Vttltj kakor hitre kateri teh članov, ki ee prišteti, preneha biti član SNPJ. ali če ae preseli proč od druftine In bo zahteval sem svoj list tednik, bode moral Usti član is dotične družine, ki Je tako skupno nerotene ne dnevnik Preeveto, ta UkoJ naznaniti uprevništvu lista, in obenem dopločett dotično vsoto liatu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravnifttvo tniiati datum m to veoto naročniku ali pe ustaviti dnevnik. MIOBVCTA. SNPJ. M8T S. Lswndels A ve. Ckleofe 18.
PriMeao pošilja«
1) Ima---
Kedar m preeeUte. vselej
• v..) atari la aovl neslo? I