ISSN 1855-6434I marec 2013 | letnik 6 | številka 26 NOVICE SPEKULATIVNE PLANET HUMOR HOBIT: NEPRIČAKOVANO POTOVANJE - OCENA MARKO VITAS: 2084 - OCENA TANJA MENCIN: VARUHI-ENAJSTERICA - OCENA PRVI POGLED NA ... MODRA DROGA VESOLJSKE MEDZVEZDNICE - BABILONSKA PLOVILA SLOVENSKI ZF&F FILMI IZUMI IZ ZF KNJIG IN FILMOV DRAŽILNIK - TANJA MENCIN: TARTOS SF ZGODBA - MATJAŽ ŠTRANCAR: KJE JE LORDKONA? SF ZGODBA - VID PEČJAK: VRNITEV NA DOMAČI SVET PREGLED JEJ - LETNIK 5 Jašubeg en Jered ISSN 1855 - 6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje Društvo Zvezdni prah Maribor Stritarjeva 24, 2000 Maribor GSM: +386 40 642 356 (Bojan) E-posta: bojan.ekselenski@gmail.com Internet: www.drugotnost.si Preostalniki: Oblikovanje: Andrej Ivanusa Uredniski odbor: Amedeja M. Ličen Naslovnica: Kindred Spirits, Woodland Dragon (Dragon Friendship series) © Anne Stokes, www.annestokes.com Copyright © 2013 Bojan Ekselenski Vse pravice pridrzane. Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli način brez dovoljenja izdajatelja. NOVOPEČENI ■ Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodicnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jasubeg en Jered torej orje ledino. ■ Kaj lahko avtorji pričakujete? Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej. ■ Kam poslati svoje umetnine? Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com Novice spekulativne prinasajo med drugim prispevek o novem evropskem SF portalu. V rubriki O življenju, Vesolju in sploh Vsem prinasamo nekaj 'astronomskih' novic. Spomnili smo se dveh velikanov ZF, ki sta preminula v letu 2012. ^ Več na straneh od 4 do 6 Ocene filmov v kinu in DVD so tokrat o Hobit: nepricakovano potovanje; Zmaj; in Vzpon viteza teme. V rubriki Retromanija Bojan Ekselenski ocenjuje se druga dva filma iz Batmanove trilogije. ^ Več na straneh od 8 do 13. Rubrika Prebrano za vas - oceni knjig Marka Vitasa 2084 in Tanje Mencin Varuhi - Enajsterica. V rubriki Prvi pogled na ... smo prebrali se preostale zgodbe v letnem zbiru slovenske fikcije Zvezdni prah 2012 in majhno knjizici Modra droga in druge zgodbe izpod tipkovnice Matjaza Strancarja. Več na straneh od 14 do 19. Rubrika Izobrazevanje. Sledi ze peto nadaljevanje o 'medzvezdnicah', tokrat je govora o plovilih iz serije Babylon 5. V rubriki najdete se 8 korakov, ki pojasnjujejo kako napisati ZF zgodbo. Preberite tudi nasvete, ampak ni jih potrebno upostevati. Samo pisite! ^ Več na straneh od 20 do 25. Rubrika Pogledi prinasa dva prispevka. Prvi je kratek pregled slovenskih ZF&F filmov v zadnjem casu, drugi pa nas seznani z izumi, ki so jih navdihnili ZF filmi in knjige. ^ Več na straneh od 26 do 27. V drazilniku je zgodba Tanje Mencin TARTOS: DEZELA MNOGIH JEZER IN KAMNITOGLAVCI, za njo je celotna zgodba KJE JE LORDKONA? Matjaza Strancarja. Zgodba je objavljena v knjigi Modra droga in druge zgodbe. Za konec pa je zgodba Vida Pecjaka VRNITEV NA DOMAČI SVET iz zbirke zgodb Podobe prihodnosti, ki se ni bila objavljena in je poslana posebej za nas fanzin. ^ Več na straneh od 28 do 25. Na koncu najdete pregled clankov in prispevkov v JeJ iz prejsnjega, petega letnika. OCENJEVALNI STANDARDI Za ocenjevanje filmov v kinu in na DVD ter knjig uporabljamo naslednja merila: Film v kinu: • 2,0 - zgodba (njena izvirnost, izvedba v scenaristicnem pomenu, ipd.), • 1,5 - izvedba (glasba, reziserski prijemi, kamera, posebni ucinki), • 1,0 - igra (verodostojnost igre, vzivetost v vlogo, prepricljivost, ipd.), • 0,5 - tehnicna kvaliteta izvedbe (3D, kvaliteta slike, zvoka). DVD film: • 2,0 - zgodba (isto, kot pri filmu v kinu), • 1,0 - igra (isto, kot prej), • 0,5 - oprema skatle (bonusi, kvaliteta ovitka, dodatne vsebine), • 0,5 - razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za zahtevan denar), • 1,0 - tehnicna kvaliteta dobljenega (kvaliteta slike, zvoka). Knjiga : • VSEBINA (max. 5,0) • 3,0 - zgodba (njena izvirnost in njeno vodenje od zacetka do zadnje strani), • 1,0 - izvedba ideje (zanrska umescenost, preseganje ali stapljanje zanrov) • 1,0 - podajanje zgodbe (jezikovna vsecnost, izvirnost, jezikovna barvitost v skladu z zgodbo, ipd.), • OBLIKA (max. 5,0) • 2,0 - oblikovanje (kako je knjiga oblikovana, prelom knjige, ipd.), • 2,0 - spletna podpora in vsebinski dodatni bonboncki, • 1,0 - dobljeno za denar ali razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za svoj denar v primerjavi s primerljivo konkurenco). Najvisja mozna ocena v vseh primerih je 5! Tako, zdaj veste kaksna so merila. Pri vsakem opisu bo analiza, kje je izdelek dobil in kje izgubil ter seveda skupna ocena. UVODNIK TOPEL POZDRAV NESKONČNOSTI Andrej Ivanuša Člani uredniškega odbora JeJ toplo pozdravljamo ponovno 'vstajenje' revije Neskončnost, ki jo pripravljajo člani Društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije Prizma pod taktirko novega urednika Mihe 'Lucas Kane' Pleskoviča. Trinajsta stevilka je izsla drugega februarja letos. V pripravi je stirinajsta, ki bo kmalu ugledala 'luč sveta'. Če bi ne bilo tega, bi bil znova osamljeni jezdeči na slovenskem planetu znanstvene fantastike in fantazije. Kljub trudu se scena nikakor ne premakne v zeleno (zeleno) smer. Kot kaksen napol mrtev dinozaver čemi na mestu in se zaradi debele koze sploh ne zmeni za dreganje s sulico. Morda bi potrebovali večjo gorjačo! Pred nami je letosnja konvenčija ESFS EUROČON 2013 KIJEV v Ukrajini, ki bo od 11. do 14. aprila 2013, na sejmisču EXPO Plaza Kiev. Če bo slo vse po sreči, bo Slovenija tudi zastopana z enim delegatom. Vsekakor bomo o njej poročali v naslednji stevilki. Prav tako bomo poročali o udelezbi slovenskih predstavnikov na raznih konvenčijah v tujini, predvsem na Hrvaskem. Prva je zagotovo ISTRAKON 2013 v Pazinu v času od 22. do 24.3.2013. Za evropsko konvenčijo smo pripravili posebno ste-vilko fanzina v angleskem jeziku. V njej smo zlozzili naj-boljse prispevke iz vseh stirih lanskih stevilk Mimogrede, lani je skupaj izslo sest stevilk, od tega tudi ena posebna v anglesčini. Ta je dosegla dober odmev v evropskem občestvu, čelo v Ameriki so nekaj slisali o znanstveni fantastiki v Sloveniji. Kul, vam rečem! Vse avtoriče in avtorje toplo vabimo, da si preberejo spodnji razpis za objavo spekulativnih zgodb in pesmi v zbirki ZVEZDNI PRAH 2013. Pisite in posljite! Lanska zbirka sičer gre v prodajo, zal pa bolj sameva na poličah nasih knjiznič. A zagotovo je vredna, da jo primete v svoj sesti par rok in vrzete kaksno sedmo ali osmo oko na njo. Velja tako za vilinče/vilinke kot za grdavse/ nagravze pa tudi za buliokče. Na zadnji strani boste nasli seznam lanske bere ZF in F proze, ki so jo uspele izdati nase zalozbe. V letu 2011 je izslo 22 del, lani pa le 14. Se pozna, da se 'lakota' in 'kriza' motata okoli nasih domov. A upajmo, da bo kmalu kaj bolje. No, da bo, smo poskrbeli kar sami. V tej stevilki imamo 18 gosto-tipkanih strani dobre in odlične fantazije in znanstvene fantastike. Hvala avtorjem, da so jo brezplačno odstopili za objavo. Če pa se vam kje valja kak-sna neobjavljena (pa tudi ze objavljena) zgodba, nam jo kar posljite. V tej stevilki smo objavili tudi nekaj nasvetov, kako napisati dobro ZF zgodbo. Seveda pa pri tem ne pozabite na standarde za oblikovanje besedila v Wordu. Na kratko, brez okraskov in oblikovanja, ker to naredimo znova v vsakem primeru mi sami. Zelim vam, da vas čim prej obisče Vesna (pomlad) in najavi prihod matere vsega, boginje zivljenja Noreje! RAZPIS ZA OBJAVO SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 2013 ZVEZDNI PRAH 2013 Letni zbir slovenske fikcije Novembra 2012 smo uspesno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije. RAZPIS ZA LETO 2013 Drustvo ustvarjalčev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni natečaj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za drugo zbirko spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH 2013 - letni zbir slovenske fikcije. Namen natečaja je pridobiti kvalitetna dela za objavo. Zaključek drugega natečaja je 30. september 2013. Zbirka bo izsla predvidoma v novembru 2013. Na natečaj posljite vaso zgodbo ali pesmi s področij: • znanstvena fantastika, • fantazija, • horor (grozljivka), • in/ali kriminalka. Zgodba naj bo dolzine največ 24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo največ tri, poljubne dolzine. Besedilo naj bo v elektronski obliki (DOČ, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na nasi internetni strani www.zvezdni-prah.si (Delavniča Prva stran). Komisija v sestavi Amedeja M. Ličen, Ruza M. Barič, Bojan Ekselenski in Andrej Ivanusa, ki so vsi člani drustva, bo očenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odločila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odločitev pritozba ni mozna. Avtorji prejmejo kratko sporočilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zaključka natečaja. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtorsko pogodbo o brezplačnem odstopu besedila. Gradivo posljite v elektronski obliki na e-naslov info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki (USB ključek, ČD) na naslov: Društvo ZVEZDNI PRAH Stritarjeva 24, 2000 Maribor. NOVICE SPEKULATIVNE *© NOME ABOITT EUROPA SF EUROPA SF : ffcwB-. PAHTJiEHSHIP PC&JLVT!üHi BECOME X COHTmflliljPR OOHTACT Ed (torta! f - EletUFlB iction Portal näa flim BooJa Hevtevre Simacrtte Via Ras feed " ■ *" • ■ - :V" .'' .. > £ T " ' v . gw^S- Seench Reviev.'s a Hers _. an Tüi Spot A'.Tünrs. Pu !>' sr.er, And Muiailies EvmiIs & ca (and ar ^ v.r r SLOVENIJA SE VRAČA V EVROPO IN SVET Pred kakšnimi šestimi meseci se je na novo oblikoval evropski ZF portal, ki ga je mogoče najti na http://scifiportaI.eu/. Na njegov »zemljevid« se je vpisala tudi Slovenija. Bojan Ekselenski, član drus-tva avtorjev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah je postal njihov 'SF Contributor' in s tem njihov dopisnik. Tako smo dobili možnost neposrednega objavljanja na enem od najpomembnejsih evropskih sredisč ZFF. V kolikor želite objavljati na tem portalu, se obrnite na Bojana preko internetne strani www.drugotnost.si. SCIFIPORTAL.EU »Evropska ZF je dobila nov internetni portal v angleskem jeziku,« je 9. avgusta 2012 zapisal njegov prvi urednik Marian Truta iz Romunije. Uredniski odbor sestavljajo Debora Montanari iz Italije, Dirk van den Boom iz Nemčije, Nina Horvath iz Avstrije in Nina Munteanu iz Kanade. Ob tem so določeni se 'SF contributors' iz različnih evropskih drzav. Iz Slovenije je to Bojan Ekselenski. Portal je na naslovu http://scifiportaI.eu/. Osnovna zamisel je, da tudi v Evropi pripravimo portal, ki bo sproti obvesčal o evropski SF&F produkkčiji, dogodkih in aktivnostih. Upajmo, da se jim bodo pridru-zili člani iz vseh evropskih dezel. Na portalu so odprte teme: • Editorial - mesečni splosni članek o evropski SF6F; • On the spot - kratki prispevki o pomembnih načionalnih ali evropskih dogodkih (festivali, konvenčije, knjizni sejmi, konfe-renče, itd.); • News - kratke vestičke o večjih in manjsih evropskih ali svetovnih dogodkih; • Events - koledar, ki vsebuje le naziv in datum dogodka; • Reports - članki o končanih nači-onalnih ali evropskih dogodkih; • Films & Books Reviews - očene knjig in filmov; • Authors, Publishers and Magazines - opisi, očene, predstavitve, itd. Ob tem bodo pripravili se zanimive intervjuje, panelne diskusije, objavili eseje, predstavili TV seroje, itd. Tako bodo kasneje dodajani se drugi tematski sklopi. Na portalu vabijo vse, ki jih to zanima, da se prijavijo kot avtorji. VITEZI IN ČAROVNIKI VOTLINA SKRIVNOSTI V ANTIKI Najnovejsi roman Bojana Ekse-lenskega iz slovenskega fantazijskega epa Vitezi in Čarovniki je bil prvič javno predstavljen 5. februarja 2013 v antikvariatu in knjigarni Antika v avtorjevem domačem mestu Celju pred okoli 15 obisko-valči. Po predstavitvi se je razvila zivahna debata o polozaju znanstvene fantastike in fantazije pri nas v Sloveniji. Avtor je odgovarjal na vprasanja in pojasnil, kako je nastala ideja o fantzatijskem epu, V končni obliki bo obsegal 4 romane. IVnblamCrv imr nJmr "Umr j finlmplr npt KliHnilr Viteli in Čarovniki Votlina slrivnojti A 552" hcÜEÜVllrV ho v Knjigami Antika 1 BILTEN DRUGOTNOSTI Fantazijski projekt Vitezi in Čarovniki je dobil spremljevalni fanzin Bilten Drugotnosti, ki ga je mogoče dobiti v PDF obliki na www.vitezicarovniki.com, ki je prav tako uradna stran fantazijskega epa. Kot verjetno veste, je Jasu-beg in Jered rojen kot taksen spremljevalni bilten in je kmalu preras-tel v slovenski SF&F&H fanzin. Avtor se je odločil, da projekt ne more brez lastnega podpornega fanzina in je začel z novo edičijo. Zelimo mu veliko uspeha! ALAMUT VLADIMIRJA BARTOLA NA FILMSKEM TRAKU Pri zalozbi Sanje so po stevilnih ne preveč 'resnih' ponudbah nasli skupni jezik s frančoskim sčenaristom in reziserjem Guillaumeom Martine-zom, ki bo na filmsko platno prelil svetovno znan zgodovinski fantazijski roman ALAMUT, slovenskega pisatelja Vladimirja Bar-tola. Da bi ga le posnel čim prej! ODPOTOVALI V DRUGA VESOLJA RAY BRADBURY (1920-2012) V začetku junija 2012 je v 92. letu starosti umrl avtor enega od najbolj znanih ZF antiutopičnih romanov Fahrenheit 451. Kdor ga ne pozna, potem tudi ne ve, kaj je znanstvena fantastika. Le tako, na kratko, tale njegova zgodba govori o kurjenju knjig in nas kar naprej opozarja kam lahko zdrvi nasa civi-lizačija. Svojo prvo zgodbo The Pendulum je objavil novembra 1941 v reviji Super Science Stories. Po vojni se je »izkrcal na Marsu«. Napisal je serijo romanov, ki se dogajajo na Marsu in so poimenovani s skupnim imenom The Martian Chronicles (Marsovske kronike). Rojen je bil v kraju Waukegan, Illinois, ZDA, ki se ga je spominjal z nostalgijo in ga je tudi veckrat uporabil kot mesto dogajanja v svojih romanih. Pisal je tudi scenarije za film. Najbolj znan je scenarij za film Johna Hustona Moby Dick. Za svoje delo je prejel stevilna priznanja, med njimi: National Medal of Arts USA, the World Fantasy Award, Life SF Hall of Fame Living Inductee in tudi Retro-Hugo for Fahrenheit 451. John Scalzi, predsednik Science Fiction and Fantasy Writers of America, je dejal: »Preprosto receno, Ray je bil vec kakor le eden izmed pisateljev, bil je veliki mojster ZF. Je steber nase zdruzbe in ni slucajno, da se ena izmed nagrad tudi imenuje po njem. Ni mogoce nasteti pisateljev, ki so se zgledovali po njem in njegovih delih. Bil je pisec z neverjetnimi idejami, ki so bile tako mocne, da so premikale tudi nase zavedanje o svetu. Zapustil nam je neverjetne svetove, ki bodo vedno ostali sredisce vsakega pisatelja znanstvene fantastike.« KRSTO A. MAŽURANIČ (19487-2012) Decembra 2012 je umrl urednik SF&F caso-pisa Future, pobudnik zagrebskega drustva ljubiteljev znanstvene fantastike SFere in prevajalec Krsto A. Mazuranic iz Zagreba, Hrvaska. V mnogih medijih se je pojavljal kot luciden komentator pod imenom Friendly Alien. V sosednji drzavi je vec kakor dve in pol desetletji gibalo hrvaske, oziroma se prej jugoslovanske znanstvene fantastike. Marko Fancovic, novinar in prevajalec je zapisal: »R.I.P. dobri duh hrvaske znanstvene fantastike ... Odsel je clovek-legenda, en in edini Krsto Mazuranic. Bil je na vseh konih v preteklem stoletju in vsi so vedeli kdo je Friendly Alien. Bil je redka osebnost tudi po svetovnih fan-domskih merilih. Na ti je bil z vecino svetovnih pisateljev ZF, postavil je Jugo in tudi Hrvasko na svetovni zemljevid. Bil je neunicljiv in je vedno znova poskusal, da tudi doma organizira posebne dogodke. Bil je clan urednistva Siriusa, urednik Future, sarmer, fan in poznavalec ZF brez konkurence. Zbogom, dragi Krsto, nikoli te ne bomo pozabili.« NOVICE SPEKULATIVNE O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM VOYAGER-1 JE (VERJETNO) ZAPUSTIL OSONČJE Voyager-1, vesoljska sonda, ki jo je NASA poslala v vesolje, je po 35 letih potovanja (verjetno) zapustil Osončje. To je plovilo, ki jo je človeštvo doslej poslalo najdlje. Znanstveniki ocenjujejo, da je zapustila območje sončevega vpliva, imenovano heliosfera. Ta praktično predstavlja mejo nasega Osončja, ki ga tvorijo sonče, planeti, lune asteroidi, kometi in druge vrste nebesna telesa. Avgusta 2012 so zabeležili bistveno spremembo v hitrosti, naboju in smeri visoko-nabitih vesoljskih delčev imenovanih 'kozmični žarki'. Sičer bi lahko se potoval po 'vmesni čoni', ki so jo zabelezili z merilnimi instrumenti na sondi pred nekaj meseči. O obstoju te čone doslej ni bilo nič znanega. Sonda je bila 17,7 milijard kilomterov stran od Zemlje, ko so zabelezili prve spremembe in je moč sončevega vetra padla samo na 1% prejsnjih vrednosti. Ob tem so se začele pojavljati anomalije v meritvah galaktičnih kozmičnih zarkov. Več bo znano, ko bo v to področje prispel se Voyager 2, ki so ga leta 1977 izstrelili pet tednov kasneje kot prvega, vendar potuje po drugačni trajektoriji. Obe sondi nosita z zlatom prevlečeni bakreni plosči, ki vsebujeta zvoke in slike z Zemlje. Na njiju je diagram, ki s sliko pojasnjuje, kako z njih dobiti informačije in od kod prihajata sondi. Za vsak slučaj, če ju kadarkoli odkrije kaksna izvenze-meljska inteligentna vrsta. NIČESAR NAS NI STRAH, RAZEN, DA NAM NEBO PADE NA GLAVO Tako pravijo Galči iz stripa o Asterixu in Obelixu. Prav to se je zgodilo 15. februarja 2013, ko je 'kos neba' padel na glavo prebival-čem sibirskega mesta Čeljabinsk. Meteor je imel premer okrog 15 metrov in je tehtal okrog 10.000 ton. V atmosfero je priletel s hitrostjo okrog 65.000 km/h in pred razpadom potoval 32,5 sekunde skozi zrak. Ob razpadu je nastala močna eksplozija, ki je bila pravi vzrok za poskodbe. Poskodovala je nekaj sto stavb in ranil okrog 1.000 ljudi. Očenjujejo, da je pri tem bila sprosčena energija, ki ustreza 30-kratniku moči atomske bombe, ki je uničila Hirosimo v drugi svetovni vojni. Večjo moč je imela eksplozija ob razpadu meteorja nad pokrajino Tunguska, tudi v Rusiji, leta 1908. Takrat je razpadel objekt s preme- rom 40 m. Moč eksplozije je poru-sila vsa drevesa na povrsini okrog 2.200 kvadratnih kilometrov. Se večji meteorji pa so zadeli zemeljsko povrsino pred vzponom človes-ke vrste. Krater s premer 1,2 km v Arizoni je povzročil meteor s premerom 46 metrov, ki je tresčil pred 50.000 leti. PLUTONOV 'HAREM' Ko smo prvič 'pogledali' proti Plutonu se nam je zdel osamljen planet. Nato je postal mali planet in je 'dobil' luno Haron. A zadnje fotografije razkrivajo, da ima Pluton vsaj kaksnih deset ali čelo dučat lun. Te naj bi imele premer od 1 do 3 km. Julija 2015 bo do malega planeta prispela sonda New Horizons. Te male luniče bodo zelo otezile mimolet sonde in njeno utirjenje v krozničo. Sedaj izdelujejo simulači-je, da vidijo, kaj bi lahko sondo doletelo pri utirjenju okrog Plutona. Največja luna Haron je premera 1.043 km, Nix in Hidra imata premer od 50 do100 km, P4 13-34 km, P5 pa 10-25 km. PLANET HUMORJA I § OQ s OQ Ä ift Ä ift ift ift ift Ä wwwwwwww FILMI, KINO, DVD 4,5/5 HOBIT: NEPRIČAKOVANO POTOVANJE THE HOBBIT: AN UNEXPECTED JOURNEY Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu New Line Cinema, Metro-Goldwyn -Mayer (MGM) , WingNut Film 14. december 2012 Dolzina: 169 minut * PG-13 Režiser: Peter Jackson Scenarista: Fran Walsh, Philippa Boyens Igralci: Martin Freeman, Ian McKel-len, Richard Armitage, idr. Kratek opis O tem, kako se je v Srednjem svetu vse skupaj zacelo, kje je bil najden prstan Eden in Edini. Ampak samo prvi del potovanja do Tja in Nazaj. Se prej pa »v duplini je zivel hobit«. Vsekakor kultno, zelo kultno. Gospodar Prstanov je ena najve-licastnejsih filmskih stvaritev obce. Peter Jackson je opravil izjemno delo. Bilo je samo vprasanje casa, kdaj se bodo kravatarji lotili se predzgodbe Hobit. 3 milijarde USD, kolikor so zasluzili s trilogijo Gospodarja, je bilo prevec mamljivo, da ne bi do nezavesti izmolzli licence za Tolkienov svet. Kako se molze Tolkienov svet, odlicno zalozniki racunalniske zabave. Ti znajo iz licence izzeti zadnji cent moznega in tudi nemoznega. Po nekaj peripetijah je reziserki korobac znova poprijel Peter Jackson. Znova so snemali na Novi Zelandiji z bogato s fantasticno pokrajino. Dezela je poleg tega razvita in ni neka vukojebina, ki sovra-zi vsak poseg na svoj vrticek. Z reziserjem se vraca tudi avtor glasbe Howard Shore in vsi igralci izvirne trilogije. Vsaj tisti z vlogo v tej novi trilogiji (Frodo, ostareli Bilbo, Gandalf, Galadriel, Saruman ipd). Nov je recimo Bilbo v mladih letih in vsi clani skratje druscine (13 skratov). Najprej bom kaksno razdrl o zgodbi. Najbolj zagrizene cistune Tolkienovega sveta bo iztirilo precej odstopanj od evangelija Srednjega sveta. Morebiti je najdrastic-nejsi odmik vloga malce zmesanega orcjega vladarja Azoga. Tudi vesca Redagasta so upodobili precej hipi-jevsko. Tolkienovi knjizni liki so namrec morebiti celo malce viktorijansko dolgocasni. Trilogija Hobit ne vsebuje zgolj povesti Hobit, temvec je ta razsirje-na s Tolkienovimi zapiski in navedbami v drugih delih, ki se bolj ali manj ohlapno navezujejo na Hobita. Ravno zaradi tega dodatnega obilja hvaležno molzne robe so lahko iz 200+ bukvice ustvarili trilogijo, dolžinsko enakovredno Gospodarju prstanov. Vse skupaj se začne s pripovedjo Bilba svojemu nečaku Frodu tik pred zabavo, ki smo ji priča na začetku Gospodarja prstanov. Bilbo izreče znamenite besede, ki so spremenile literarni svet (vsaj v razvitem svetu): »V duplini je živel hobit.« Potem gre pripoved tja, kamor mora iti. V velikem skratjem kraljestvu Erebor sta se čedila med in mleko. Samotna gora je bila veličastna trdnjava skratjega kralja. Kralj postane prostasko bogat in poklonijo se mu čelo Vilini. Opisuje tudi propad zaradi pohlepa, ko zlato posta- ne pomembno zgolj zaradi se več zlata. Nekega dne nad kraljestvo prileti strasen zmaj Smaug in ter-minira skratje kraljestvo. Vilini so vse skupaj opazovali od daleč, saj se jim ni zdelo vredno zrtvovanja svojih nesmrtnih lepih trupelč za tuje zlato. V naslednjem kadru smo priča boju skratov z orki pod vodstvom malče zmesanega psihopata Azoga. Thorin Hrastosčit je Azogu odsekal bledolično roko. Kako da ne, saj mu je ta fental fotra, mimogredno tudi skratjega kralja. Končno nas zgodba popelje v udobni svet hobitov. Gandalf izbere Bilba za zmikavta odprave. Ta naj bi povrnila skratje kraljestvo Erebor, vključno z nesramno obilnim zakladom Samotne gore. Začne se popotovanje od Sajerske mimo Rezende-la do razgledisča pred Samotno goro. Vmes smo priča mnogim zabavnim, spletkarskim, hipijevskim in napetim dogodivsčinam nase vesele drusčine. Srečamo se z legendarnimi osebami Gospodarja, kot so Gala-driel, Saruman in Elrond. Vilini v tem kosu zgodovine Srednjega sveta se niso bezeči pusiji, temveč neusmiljeni terminatorji orčje zalege. V podobi nekromanta se Pojavi Sauron in njegovi kozo jezeči Nazguli. Trenutno je v fazi zasedbe propadajočega Barad-Dura. Zgodba je lepa sola podajanja knjizne vsebine v filmski obliki. Film je drugačen medij od knjige in golo prekopiranje medplatničnih črk na filmski trak bi bilo videti prečej bedno. Sčenaristična ekipa je odlično opravila delo. Film je dolg nekako za slabe tri ure in kinooperater ga je zaradi prodaje kokič in osladnih pijač razdelil na dva dela s 15 minutno pav-zo. Na voljo sta 3D in običajna 2D verzija. Pri nas kvalitetnejsega 3D z 48 sličičami na sekundo ni, ker Slo- venija se ne sodi med čivilizirane drzave. Torej smo delezni verzije 3D s 24 sličičami na sekundo. Kako se to obnese? 3D sliki občasno zmanjka ostrine, tudi kak-sna zamazanost te zbode in ne vem, je to poslediča tehnične opreme ali traku? Osebno bi na osnovi svoje izkusnje priporočil kar 2D. Glasba je prepoznavna, saj je mnogo melodij pobrano iz Gospodarja. Tudi novi del glasbe je prepoznavno »gospodarjevski«. Vizua-lije so takisto prepoznavne. Posebni učinki so fenomenalni, dasiravno 3D ni tako razkosen, kot je bil v Avatarju. Ves film preveva duh Gospodarja in to je dobro. Vidi se, da med Hobitovo in Gospodarjevo trilogijo ni taksnega vizualnega prepada, kot je rečimo pri Vojni Zvezd (pustimo ob strani Lučasove trike z ekstra molzo). Igra vseh je zelo dobra. Stari znanči so suvereni in dobro odigrajo svoje vloge. Sičer nisem namensko iskal slabosti, a tudi prisleki so večinoma odlični ali vsaj zelo dobri. Vsak lik ima svojo duso in ta je ves čas v zraku. Sčenaristi so se morali potruditi s 13 skrati, kajti knjiga jim tukaj ni dala razkosno veliko gradiva. Morebiti so se najbolj posrečeni digitalni igralči - ze legendarni Golum, pa Azog in bizarni kralj trolov. Vsak od njih nosi v sebi nekaj izvirno norega in tudi komičnega. Zdaj pa konkluzija: Konkluzija in očena Zgodba 1,8/2 Izvedba 1,5/1,5 Igra 0,9/1 Tehnična izvedba 0,3/0,5 SKUPAJ 4,5/5 Veličastnih 4,5/5, torej gre za odličen film. Izvedba skoraj ne bi mogla biti boljša. Pri tehnični izvedbi pa so me motile zameglitve in občasna nejas-nina. Tudi »Z« os ni tako spektakularna, da bi bila edina izbira za ogled v kinu. [(Tli FILMI, KINO, DVD 1,4/5 ZMAJ DRAGON Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Asylum 12. dečember 2006 Dolzina: 84 minut * NR Režiser: Leigh Sčott Scenarista: Leigh Sčott, Eliza Swenson Igralci: Amelia Jačkson-Gray, Matthew Wolf, Jon-Paul Gates, idr. Kratek opis Zmaji bi ta film pobruhali z ognjem! Studio Asylum rado bljuva kosč-ke filmskega kakča, ki se slepa na znane naslove. Očitno so nasli ravnovesje med vlozkom in dobičkom. Zmaja dobite v paketu z Iskanjem zmaja (Dragon Quest) za 3 €. Torej poldrugi evro za film. Če kupite tri taksne pakete, imate sest podstavkov za skodeliče. Poloviča naslovniče vas poskusa nategniti z napisom: »Naj se začne epska zgodba polna mečev in čarovnikov!« (Napis bi lahko vsaj nekdo prebral, saj drugače ne bi manjkala vejiča. Ampak nehajmo se norčevati. Film ima zgodbo. Ta govori o prin-česi Vanir, ki mora najti pomoč za oblegano kraljestvo. Napadajo ga skrati, ki so nekaksni grdini iz Gospodarja prstanov. Znajde se v gozdu, kjer vlada nekromantka s svojim zmajem, ki nadvse rad maliča ljudi. Kmalu se zbere kompletna drusčina sinjega galeba, ki jo sestavlja prinčesa, kraljev vitez, vojak, trije majhni prevaranti, na konču se jim pridruzi se nekromantka. Je pomembno, kaj se zgodi? V 81 minutah nas napade zehajoča akči-ja, smesni posebni učinki in okorna igra. Se slovenski filmi ne pokazejo tako malo nevzdusne igre. Igralčev, ki so posodili svoja gnijoča trupla za ta filmski izčedek, ne bom omenjal. Pravzaprav ne bom nikogar omenjal, saj nihče ni vreden pasovne sirine. Naj omenim se dolgočasno zvočno onesnazevanje, ki ji rečejo filmska glasba in nerodno rezijo? Raje se podajmo na kvest kon-kluzije! Konkluzija in očena Zgodba 0,5/2 Igra 0,2/1 Tehnična izvedba 0,2/1 Kvaliteta paketa 0,2/0,5 Vrednost za denar 0,3/0,5 SKUPAJ 1,4/5 To pomeni bedno izkušnjo. Vrednost za denar je 0,3 samo zato, ker lahko plošček s filmom uporabite za podstavek za kozarec, tarčo za streljanje z zračno puško, za ozadje ure ipd. Film boste itak samo enkrat pogledali. Ogled vam priporoča, ko vas tarejo želodčne težave in vzrok težav noče ven. Verjemite, film bo odlično odvajalo. 4,1/5 VZPON VITEZA TEME THE DARK KNIGHT RISES Za vas gledal Bojan Ekselenski FILMI, KINO, DVD Podatki o filmu Warner Bros. Pictures, Legendary Pictures , DC Entertainment 20. julij 2012 Dolžina: 195 minut * PG-13 Režiser: Christopher Nolan Scenarist: Jonathan in Christopher Nolan Igralci: Christian Bale, Tom Hardy, Anne Hathaway, idr. Kratek opis Je mogoče najti bolj psihoticnega morilca od Jokerja? Sicer pa o tem, kako je sploh nastal žamaskirani clovek-netopir. Vzpon viteza teme je imel že v startu hudo težko nalogo - kako se vsaj izenaciti ž Vitezom teme? Je lahko se bolj psihoticni negativec od legendarnega Jokerja? Je mozen taksen zasuk, kot je prehod poosebljane zakonite dobricine Harveya Denta v diabolicnega Two Facea? Vzpon viteza teme seveda ne more preseci diabolicne perfekcije v telesu Jokerja in preobrat od pra-vicnika do norega mascevalneza. Je zato slab film? Nikakor! Igralci in igralke vsak zase odlicno opravi vlogo. Vrnili so se vsi, ki so preziveli Viteza teme in dodali so nam se Anne Hathaway v vlogi tatice Seline, Toma Hardya v vlogi Banea in Marion Cotillard za trupelce Mirande. Zgodba se nadaljuje tam, kjer se zakljuci Vitez Teme. Batman je nekaksna zgodovina, saj velja za morilca idealnega pravicnika Harveya Denta, a nad Gotham prihaja nova groznja. V stilu Spidermanove trilogije sveze fekalije prihajajo iz Lige senc (Batmanova vrnitev), konkretno od izobcenega bivsega clana lige Banea. Vse skupaj se zac-ne s krajo Bruce Waynovih prstnih odtisov. Z njimi konkurencna kor-poracija poneveri borzne mahina- cije, ki Wayne Enterprise spravijo v bankrot in posledicno nadzor prevzame Miranda. Bruc ji preda nadzor nad firmo zaradi fuzijskega reaktorja. Bruce se je prisiljen znova preleviti v Batmana. A zal pade v past ... Tako, to je vse, kar vam razkrijem o skoraj 3 ure trajajocem toboganu letenja in padanja. O igri lahko recem samo - na ravni predhodnika, razen Jokerja, njega ni nihce prisegel. Zgodba je glede na Viteza teme kljub vsemu korak nazaj. V njej ni tistega naboja, ki je krasila osrednji del trilogije. Takoj se spomnim na Vojno zvezd, konkretno prvo trilogijo. Tam smo imeli kultni »Luke, I'm your father!« a v Vitezu teme smo imeli »Norost je kot gravitacija, vedno deluje.« Obe nadaljevanji pa ne postrezeta s taksnim vrhuncem. Vizualije in glasbena spremljava je na ravni Viteza teme. Tu ni nic novega ali drugacnega. To je kar dobro. Zdaj pa zakljucek Film sem si omislil na DVD-ju, Paket me je prijetno presenetil, saj za razumno ceno dobimo 2 ploscka. Eden je namenjen filmu, drugi pa raznim dodatkom, ki dostojno zakljucijo odlicno trilogijo. Zato se naj ob koncu teta kon-kluzija izkaslja: Konkluzija in ocena Zgodba 1,7/2 Igra 0,8/1 Tehnična izvedba 0,8/0,1 Kvaliteta paketa 0,4/0,5 Vrednost za denar 0,4/0,5 SKUPAJ 4,1/5 Res veličastnih 4,1/5, kar pomeni vrhunsko filmsko izkušnjo in seveda upravičen strošek za nakup DVD. Ko smo že pri številkah, na IMDB ima film 8,7/5. RETROMANIJA Ocena ob opisu filma BATMANOVA TRILOGIJA Za vas gledal Bojan Ekselenski Vzpon viteza teme The Dark Knight Rises O tem delu sem pripravil očeno, ki je objavljena na prejsnji strani. Vitez teme The Dark Knight Preden sem si ogledal Vzpon Viteza teme, sem si se enkrat za osvezitev ogledal Vitez Teme. Vzrok temu je, ker Viteza teme nismo očenili v nam ljubem fanzinu. Viteza teme je Nolan posnel leta 2008. Ogledal sem si ga v kinu, vendar sem si nabavil tudi DVD, kar filmu z IMDB 9/10 tudi pritiče. V Vitezu teme spremljamo nastop nove Gothamske nadloge - psihotičnega Jokerja. Ta si z noro inteligentnostjo in brezobzirnostjo podredi mafijo. Istočasno spremljamo novega tozilča Harveya Denta, ki se spoprime z mafijo in mu tudi uspeva. več vam ne izdam, saj vam priporočam nakup filma, ki je zdaj dobavljiv po prečej ugodni čeni. Glavna zvezda je Heath Lodger v psihotičnem telesu Jokerja. Filmski svet verjetno se ni videl tako verodos- tojno odigrane norosti. Viteza teme po umesčenosti v trilogijo primerjam z Epizodo V enako kultne Vojne Zvezd. Glede na Batmanovo vrnitev so za truplo Račhel zamenjali prečej leseno Katie Holmes z bistveno boljso Maggie Gallenhaal. Seveda pa zdaj konkluzija tega hitrega preleta Viteza Teme: Konkluzija in očena Zgodba 2,0/2 Igra 1,0/1 Tehnična izvedba 0,9/1 Kvaliteta paketa 0,3/0,5 Vrednost za denar 0,5/0,5 SKUPAJ 4,7/5 Vrhunsko; pri čemer imamo šampiona pri igri, zgodbi in vrednosti za denar. Še noben film do zdaj ni za igro in zgodbo dobil polnega izkupička. Film je nekaj, kar bi morali videti vsi, ki mislijo, da imajo radi dober film. ■ i «i till * L* ' j' * t i ■ > t I r i K. EYeRY LEGEND HASABHilNNING BATMAN BEGINS A. r: H k I S T o P H F K N. o r 4 N F I I m a n K :«pt iim j H r.trn: Marfro Vitas i* CV«— r* port**« ridMlt. Km I« ■■vr.'-j* frfi^od t^H HH* o^vRtaKK i >■*+ » id ■> MO^U. h » -Ji-i.-. kal bi h e?o1,vn rmJsn. i- ^n T ■>*+■ k |C40f I»* .■r+.'-N:- n,'J*" v .vxw i Cen»', PItdrte-tfYKTr K M. rJM. [J ir II v iM u M* r-f ari n . i iv ßjjjüi^SiT.sfjMB^ • Hogod'- -,-f s'.r-v:i ,. r-iapev^dj^ Pjfcof^jj«^ ii^k-fiJteiigfjhäio jttafiiioenč fii/ičaiiirf^, ßt/da^jje i/i diugi/r ffiiite/. J- l l 1 www.drugotnost.si Kar ni mogoče najti v tej stevilki, je zagotovo na nasi spletni strani. Tudi stare stevilke Jasubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve stevilke) do danes in to v PDF! PREBRANO ZA VAS TANJA MENCIN: VARUHI - ENAJSTERICA Prebral Bojan Ekselenski Tanja Mencin je spisala tetraknjižni roman Varuhi. Že pri prvi knjigi sem negodoval zaradi konca, saj ni niti konkretne epizodne narave. Sem v drugo pričakoval kaj vec? Niti ne! V slovenskem založništvu se slovenska ŽF&F dela, če slučajno presegajo obseg mladinskega romana (350 strani), razsekajo na več delov. Taksnega posega se spomnim pri konkretnem 1100+ strani spehnatem romanu Dangober: Spopad pri Opozorilniku Mare R. Sirako. Taksen (raz)rez slabo vpliva tako na prodajo, kot tudi izposojo v knjiznicah, da ne omenjam bralne izkusnje. Je to logicno? Ža zaloznika je, saj namesto 1 x 45 € poskusa pokasirati 4 x 28 € (Varuhi) ali celo 3 x 40 € (Dangober). Seveda taksen zaloznik racuna samo na lezerno prodajo v knjiznice. Trg taksnega pristopa zagotovo ne pozegna. Kaj mislite, bi bilo Martinovanje tudi v Sloveniji uspesno, ce bi vsako od knjig sage Pesmi ledu in ognja razrezali na 3 - 4 knjige in vsako prodajali po 30 €? Zagotovo ne. No, na tem mestu ne bom vec razpredal o taksni rezalni tehnologiji slovenskih zaloznikov. Je slabo za zelodec in slabo za posel z domaämi avtorji in se slabse za avtorje. Ta prispevek je namenjen 2. delu stiriedine-ga romana Varuhi. Žgodba se nadaljuje tam, kjer se je zakljuala Viharna princesa. Spremljamo cetico Danonijcev od Litije do Čateza, pardon preko Albeje, Žerbije in Rubeje v jeziku Sarlaha, izmisljenega sveta dogajanja. Kaj nam dostavi avtorica, ki je sicer izdala ze kar nekaj knjig? ßmßeiiu t s .m-v^i .wo««» tst^Esitö'ifäoi, w ■soix> wtii'i'Lji v\y ifiraiL-i. Š mim i otswwE arerm Hocete na kratko? Evo! Imamo nekaj bojevanja, moraliziranja, prepricevanja in veliko premikanja. Seveda s tem hitrostrelnim zapisom niste zadovoljni. Avtorica si vzame veliko casa za opisovanje, rada poka-ze pesniske sposobnosti tvorjenja raznih bolj ali manj posrecenih prispodob in metafor. Žlasti rada kaze svoj slog pisanja, kamor vtke popotovanje Danonijske cetice Sinjega galeba. Žgodba nima vejitev, torej imamo samo eno rdeco nit in ravno to se pokaze kot morebitna teza- va. Zakaj? Za moj okus je zgodba malce prevec lezerna. Kolicnik med stevilom besed in dogajanjem je v primerjavi z najboljsimi v zanru odlocno prenizek. Veliko je poudarka na stanju, impresijah in manj na dogodkih. Dezele so logicne, niso nadlezne in bivalci njih so takisto ziva bitja. Psiholoski profili so precej nespremenljivi, brez zelje po napredovanju in spremembah. Ako uzremo kaksno tovrstno napredovanje, je nenaporno predvidljivo. Pri opisovanju bitk se ne zapleta v neumnosti in se izogne podrobnejsim finesam oroznega krizanja mecev. To je zlasti opazno pri opisu organiziranega vojevanja velike kolicine mesene sile. Ampak to ni motece, morebiti celo pri delu ljubiteljske publike celo zazeleno. Vsi pac ne marajo neprekinjene akcije. Mnogi avtorji radi utrujajo z nekajstranskimi bojevalnimi odseki z opisom razreza slehernega nesrecnika. Taksna vojaska pornografija leze samo nekaterim. Morebiti bi ponovil zamero se iz Viharne princese glede manjka domisljije pri imenovanju flore in favne Sarlaha. Po prebranem Ivanusevem Svetodrevu sem postal neznansko razvajen glede tovrstnih opisov. Opisovanje tujskega sveta od avtorja zahteva nekaj domisljije in morebiti s tem povezanih znanj (osnove kseno-biologije, astrofizike ipd.). Zgolj imena sveta, dezel in stanovalcev so bistveno premalo za verodostojno gradnjo tujega sveta. Ta del loci odlicno prizorisce od zgolj (pod)povprecnega. V mojih oceh bi avtoricino delo glede prizorisca dobilo bistveno visjo oceno, ce bi opisovala dogajanje v alternativni zgodovini nasega sveta. Konec je (znova) (pol)epizodne narave. Osebno nisem pristas taksnega nacina podajanja zgodbe in pri-nasa privzeto crno piko. Skratka, drugo delo v nicemer ne odstopa od zacetne zasnove, videne v Viharni princesi. Avtorica je vse skupaj spisala v enem kosu literarne pecenke, nakar je zaloznik, najbrz brez resnega urednikovanja, ta kos sesekljal na manjse zrezke. Zgodbi v celoti vzeto ne morem ocitati kaksnih tezjih mimosukov. Klasicne lektorske napake so minimalne, neopazne, opazi jih sam razvajen zatezenec mojega kalibra. Ce vam je bila vsec Viharna princesa, potem vam bo tudi to. Morebiti je Enajsterica se malce bolj Konkluzija in ocena (zgodba) Zgodba 1,9/3 Izvedba ideje 0,5/1 Podajanje zgodbe 0,8/1 VSEBINA 3,0/5 Užitno povprečje PREBRANO ZA VAS tekoca, ker gre za del sredinskega paketa celote. Zgodba bo odlicno legla zlasti v duso publike, ki ji vec pomeni poeticnost in manj gola pest na gobec z adrenalinskim zaporedjem dogodkov. Tudi ljubitelji ne prevec prepletenih zgodb bodo prisli na svoj racun. Tu ni nobenega mesanja in prepletanja mnogih zgodbovnih niti in malega milijona likov. Ce vam je Martinovanje ali Gospodarjenje preobsirno s prevec vsega, so Varuhi ravno prav, pravzaprav priporocljivo branje. Tukaj si morate zapomniti nekako 20 in ne 20.000 ljudekov. Morebiti je videti opis literarnega dela Enajsterice precej kriticen. Moj opis je v okvirih zanra junaske fantazije, kamor delo nedvomno sodi. Zdaj pa recimo se kaksno o cisto obrtniskih zadevah. Na ta del avtorica nima vecjega vpliva, vendar je se kako pomemben za morebitne potrosnike. Videz naslovnice je tipicna levorocna partizanscina, skregano s temelji oblikovanja. Tudi zemljevid je polo-vicarski zmazek. Dobimo zgolj fleho malce nespretnega fotosopanja in to je to. Oblikovanju se na prvi pogled vidi skreganost z osnovami in podrejenje najnizjim stroskom produkcije. Knjiga nima nobene spletne podpore, niti brezplacnega fejsicovega koticka. Tisto, kar je na ne prevec okusni spletni strani zalozbe, je bolj slaba uteha. Cena skoraj 30 € pa je posledica realnosti slovenskega trga. Tudi ce si knjigo pozelite v fizicni obliki, vam bo to tezko uspelo. Jaz sem za vajo poskusil, pa mi ni uspelo. Dobil sem prazen OpenOffice Calc dokument. Taksnega polovicarstva si resna zalozba ne bi smela dovoliti. Konkluzija je sledeca: Skupaj imamo 3/5, torej uzitno povprecje. Knjiga vsebinsko ni preseznik, je pa solidno branje, ce vam lezi taksen tip junaske fantazije. Sedla bo poeticnim dusam, ki jim ni mar za adrenalinski tempo dogajanja in mnozi-co stranskih kvestov. Varuhi lepo zaokrozujejo ponudbo slovenskih avtorjev, saj je to edina junaska fantazija klasicne sorte. Obrtniski del pa zaradi neobstoja danes nujne spletne podpore in partizanskega oblikovanja zal doseze zgolj 1,4/5. Cena za izvod sploh ni nizka, zato je nekako povprecen nakup s stalisca dobljeno za cekin. Seveda pa knjige skoraj ne morete kupiti, zato si jo boste sposodili v knjiznici. Oprema, oblikovanje 0,7/2 Spletna podpora 0,2/2 Vrednost za denar 0,5/1 OBLIKA 1,4/5 Brez spletne podpora, »partizansko oblikovanje«. <> ZVEZDNI PRAH 2012 (2) LETNI ZBIR SLOVENSKE FIKCIJE Pripravil Andrej Ivanuša V prejsnji stevilki JEJ sem pripravil kratek pregled objavljenih zgodb. Za očeno so ostale se tri, dve domačih avtorjev in ena tujega avtorja. Tukaj je nadaljevanje. Primož Jenko 0 OGRLICA Z BISEROM To ni prva objava te kratke zgodbe, je pa v zbirki njena popravljena in dopolnjena verzija. Zgodba odlično rise odnos med mozem in zeno, ki sta ze nekaj časa poročena. Moz verjame tehničnim pomagalom, medtem ko zena verjame tudi v 'nadnaravno'. Prav nasprotje med tema dvema poloma je najboljsi del zgodbe. Ocena 3,8/5,0 Majda Arhnauer Subašič 0 NEPORAVNAN DOLG Avtoriča verjame, da nas usmerjajo 'vesoljske sile', ki skrbijo, da zdaj, kasneje ali v naslednjih generačijah sami in nekdo drug poplača dolg, ki smo ga naredili. Morda bi bilo potrebno le tu in tam dodati kaksen stavek, ki bi malo bolj pojasnil 'skrivnostno eterično bitje', ki potuje med človeskimi dusami. Sičer je to zanimiva fantastična zgodba v stilu »twillight zone«. Ocena 3,4/5,0 Frank Roger 0 KRIOPIKNIK (prevedel Martin Vavpotič) Franka Rogerja smo ze gostili v fanzinu JeJ (posebna stevilka Euročon 2012 Zagreb, junij 2012) z njegovo zgodbo Smrtna nevarnost. V Zvezdnem prahu 2012 se je znasel, ker smo za vsako zbirko predvideli po en tuj prevod za primerjavo z domačimi avtorji kot dodatek na konču. Ob tem je tudi njegova zgodba sokantno kruta. Zanimiva je njegova ideja, kaj se lahko pripeti bogatinom, ki so se odločili za kriogensko zamrznitev v upanju, da bo nekoč medičina resila njihova neozdravljivo bolna telesa. Podobno sporočilo nosi zgodba Mihe Maz-zinija Vstajenje, ki je bila objavljena v prejsnji stevilki Jej (JeJ, st. 25, dečember 2012). Prav tako je prav, da tujega avtorja ne očenim, saj je objavljen 'izven konku-renče'. Ocena - brez ocene Na konču poglejmo se skupno očeno zbirke. Najprej: lastnega prispevka nisem očenil, ker bi bilo to neprimerno in vabim bralče letnega zbira slovenske fikcije Zvezdni prah 2012, da sami podajo očeno, ki jo bomo objavili v kateri od naslednjih stevilk JeJ. V tJgE jj ■ c ZVEZDNI PRAH 2012 "letni zbir slovenske fikcije v : i- Vsekakor je pravi pregled prinesel nekaj zanimivih zgodb tudi novih avtorjev. Ob tem so se izkazali tudi uveljavljeni avtorji ZF&F&H. Se posebej sem vesel poslanih pesmi, ki so na nasem področju dokaj redke. Vsekakor je bera prijetna za branje in vas tako vabim, da se udelezite naslednjega letnega zbira. Na tretji strani te stevilke je objavljen razpis. Vabimo vas, da zgodbo pos-ljete najkasneje do 30. septembra 2013. Sama zbirka pa bo izsla ob naslednji konvenčiji SI.ČON v meseču novembru 2013. Veselimo se tudi vsakega, ki bo z nami podelil navdu-senje ali pa zapisal kaj kritičnega o zbirki za fanzin JeJ. KAZALO Edo Rodosek 0 VESOLJSKA SFINGA Vid Pečjak 0 PODOBE IZ PRIHODNOSTI Andrej Ivanusa 0 VANDROVEČ Miha Mazzini 0 ČAKAJOČ V WINNEMUČKI (JEZUS II) Tanja Menčin 0 KAZNILNIČA PLANET NIČ Tanja Menčin 0 3 PESMI Bojan Ekselenski 0 ZVEZDNI OTROK Miha Pleskovič alias Lučas Kane 0 KONEČ POTI? Nejč Kavka 0 SPOPAD FRENGLOV Uros Potočnik 0 SOLFFEGIO Oneya B. Rajsel 0 MAVRIČNO LETO 2013 / 3013 Primoz Jenko 0 OGRLIČA Z BISEROM Majda Arhnauer Subasič 0 NEPORAVNAN DOLG Tamara Zaner 0 MISLI Frank Roger 0 KRIOPIKNIK (prevod Martin Vavpotič) MODRA DROGA iti drugo zgpdbe vUij.J 5[riijitdr V oceno sem prejel drobno knjižico z zelo zanimivim naslovom MODRA DROGA IN DRUGE ZGODBE, ki jo je konec leta 2012 napisal, oblikoval in založil avtor sam. Avtor je Matjaz Strancar, ki se sicer ukvarja s povsem drugačno literaturo, torej s priročniki za vse mogoče iNaprave. Morda ima v svojem opusu se kaksno literarno zadevo, a COBISS to ne pokaze. Prvenec torej? Vprasaj na koncu je zato, ker so zgodbe zrele in dobre, ne morem jih uvrstiti v kategorijo prvenca. A gremo lepo po vrsti. Modra droga Prva zgodba je dalec najboljsa izmed vseh in je resni-cno mojstrsko napisana. V njenem branju sem prav uzival, ker nam ponuja dvakratni miselni zasuk in konec, ki je popolnoma nepricakovan. Zgodba je cista znanstvena fantastika, ki obravnava polje zadevanja cloveskih mozganov, vendar na drugacni osnovi. Korporacija To je kratka satira z ZF podlago. Vendar je »hec« cisto na drugi osnovi. Je dobra, a ne prevec inovativna. Poc Sicer je variacija na temo katastroficnega konca sveta, a tokrat je zgodba sveza in zanimiva. Vidimo jo skozi oci belega, neumnega, generala »najveqega svetovnega policaja«, ki verjame, da je vsemu kos s svojim »pismeuhovskim« odnosom. »Mars Attack« na neverjetno usekan naän. Kje je LordKona? Zgodba iz blogersko-forumaske scene z zanimivim obratom, oziroma osnovno idejo. Preberemo lahko, kaj se »pogovarjajo« uporabniki v bodocnosti, kjer je mogo-ce potovati skozi cas nazaj. Obljubim, na forumih ne bom vec sodeloval (imam prekrižane prste na hrbtu!]. PRVI POGLED NA ... MODRA DROGA IN DRUGE ZGODBE Pripravil Andrej Ivanuša V2.1 Poskus zgodbe v alternativni zgodovini. Tukaj je malo slabsi pripovedni lok. Ob tem pa je zelo tezko slediti zgodbi, kjer ni nobenega premega govora. Ampak tisto, kar glavna oseba govori, pa ni od muh. Lucidadijo, Maratonec, Vice in Draga Hermina Stiri kratke domislice, ki pa so prekratke, da bi lahko bile kaj vec kot odbit vic iz psihoticnih sanj. So zanimive, vendar nikakor ne presezejo Modre droge in zgodbe Poc. Vsaka od njih obravnava poseben »slucaj«. Ocena—skupaj Zbirka zgodb je v majhni knjizici, ki ima skupaj 78 strani. Vsekakor med devetimi zgodbani izstopata Modra droga, ki je brez dvoma vrhunska, in Poc, ki je nekako »druga« kategorija. Ostale so kratke in zato ne presegajo nivoja fantazijske ali ZF domislice. Nekaterim manjka kakšen stavek ali dva, da bi bile razumljivejse. Vendar omenjeni dve zgodbi resujeta vse skupaj in toplo priporocam knjizico v branje. Stane samo 11,90€, vendar je to pac tako, ker v Sloveniji naklade niso velike in je potrebno stroske razdeliti na manjse stevilo knjig. Zunanjost je oblikovana skladno z vsebino. Zal pa notranji prelom besedila nikakor ne ustreza. Avtor se je popolnoma »oglusil« ob vsa pravila »gutenbergove« galaksije. Se vedno veljajo njegova pravila, ko stavimo knjigo, ne glede na to, da jo prelamljamo z racunalni-kom. Pri literaturi nikakor ne puscamo za vsakim odstavkom pol ali morda celo vrstico. No, to je sele prva zamera. Knjiga je brosirana, a taka je pac nasa realnost. Ce odmislimo neposrecen prelom, je vsebino mogoce prebrati z uzitkom. Da ne bom ostal le pri besedah, na strani 40 lahko preberete zgodbo Kje je LordKona? In si sami ustvarite svoje mnenje. Knjiga je dosegljiva tudi v ePub obliki na www.smashwords.com/books/view/293418. Ocena: 4,0/5,0 mmm FILMSKE MEDZVEZDNICE (5) BABILONSKA PLOVILA Pripravil Andrej Ivanuša Vse skupaj nima nobene povezave z Babilonom v Mezopotamiji na Zemlji. Tukaj so prikazane vesoljske ladje v TV-seriji Babylon 5 (1993-1998, 5 sezon, 110 epizod in 6 filmov), ki je po mojem mnenju ena od najboljših ZF serij na TV. Mnogo jih prisega na Battlestar Galactica, vendar menim, da jo vesoljska postaja Babylon 5 poseka. To je ameriška ZF TV-serija, ki jo je oblikoval, napisal in režiral J. Michael Straczynski. Zgodba je osredotočena na vesoljsko postajo Babylon 5, ki je prostor za srečevanja politikov, diplomatov in vojakov različni vesoljskih ras med leti 2257 - 2262. To so Humanoidi (Ljudje), Minbariji, Centauriji, Narniji in Vorloni ter se nekaj drugih ras, ki niso v Veliki zvezi proti Shadows (Senčnikom). Zgodba je odlična in mnogi ji pravijo kar »televizijski roman«. VESOLJSKA POSTAJA BABYLON 5 Vsako nadaljevanje serije se prične z besedilom: »Ob zori Tretje dobe Človeštva, deset let po vojni med Zemljo in Minbarijo, so ustvarili projekt Babylon, ki je dovolil nove sanje. Njegov cilj: preprečiti novo vojno in zgraditi mesto, kjer bi se lahko v miru srečevali Zemljani in Nezemljani. Mesto, kjer bi po diplomatski poti zgladili nesoglasja, nevtralen prostor za vse diplomate, delavce, podjetnike in vandrovce: Humanoide in Nehumanoide. Zgradili so vesoljsko ambasado, dva milijona in pol ton rotirajoče kovine v temi vesolja. Mnogokrat je to nevarno mesto, vendar je edino upanje za mirno reševanje sporov. To je zgodba o zadnji vesoljski postaji iz serije Babylon. Piše se leto 2258, njeno ime je Babylon 5.« Vsekakor je teh 2,5 milijona ton videti resnično impresivnih na TV ekranu. Velika je, res je velika. Obli- Vesoljska postaja Babylon 5 — zadnje upanje za mirno reševanje »vesoljskih« sporov. kovalči serije so jo naredili na osnovi O'Neillovega čilin-dra (glej > opombo v posebnem okvirju). Skladno z zgodbo je bila postaja Babylon 5 zgrajena kot »zadnje in največje upanje za mir«. Prejsnje postaje so menda sesuli teroristi, oziroma je, kakor Babylon 4, izginila brez sledu. Postajo naseljuje 250.000 prebival-čev, od tega je 100.000 Homanoidov (Ljudi). S postajo upravljamo Zemljani. Posadka steje 2000 oseb. Valj je sestavljen iz različnih območij, poslovno, rezidenčni del s stanovanji za veleposlanike in drugo diplomatsko osebje ter rekreativni del. Seveda je na postaji tudi raja, ki je zaposlena kot podporno osebje. Teh delov je sest in vsak je označen s svojo barvo. Za zasčito postaje so predvideli različno lastno oborozitev (navadni, laserski, plazma topovi, itd.) in zasčitne lahke vesoljske lovče tipa Starfury, ki so organizirani v tri skvadrone. V kolikor pride na obisk zemeljski predsednik Luis Santiago, dodajo se en lovski skvadron. Ko leta 2259 pride na postajo nov poveljnik kapitan John Sheridan, dodajo se bojno vesoljsko krizarko klase Centauri Primus. O'NEILLOV CILINDER Imenujejo ga tudi O'Neillova kolonija; to je vesoljska naselbina, ki jo je predlagal ameriski fizik Gerard K. O'Neill leta 1976 v knjigi The High Frontier: Human Colonies in Space (Visoka meja: človeske naselbine v vesolju). V njej predlaga izdelavo človeske kolonije v vesolju ob konču 21. stoletja iz gradiva, ki bi ga izkopali na Luni in kasneje se na asteroidih. Sestoji se iz dveh rotirajočih čilindrov. Vsak bi bil premera 8 km (5 milj) in 32 km (20 milj) dolg. Med seboj bi bila povezana na enem konču s čvrstimi gredmi. Rotačija pa bi bila omogočena z gigantskim »krogličnim« lezajem. Tako bi bila znotraj čilindrov ustvarjena umetna gravitačija in bi bila udobna za bivanje. STARFURY Starfury (zvezdna furija aka zvezdni bes) je glavni vesoljski bojni stroj - lovec vojaskih enot Earth-Alliance. Je izredno okreten, saj se obrne za 360 stopinj v manj kakor sekundi. Je najboljsi vesoljski lovec, ki ga je naredila mlajsa rasa v zvezdnem zaveznistvu, edina izjema so mogoce vesoljski lovci rase Minbari. Starfury je hiter, z veliko ognjeno moqo in zelo okreten. Warner Brothers je ze pricel s produkcijo nadaljevanke, ko so prisli na idejo, da bi vesoljsko postajo branili okretni lovci. Osnovno zamisel za plovilo je dal Steve Burg (samostojni oblikovalec), ki ga je oblikoval na osnovi nikoli uresnicenega stroja iz filma Terminator 2. Osnovno zamisel je dopolnil Ron Thornton iz podjetja Foundation Imaging in pri tem je moral upostevati procesorske in spominske moznosti Amiginih racunalnikov na katerih so renderirali posemezne sekvence filma. Starfury lovec, ki ščiti vesoljsko postajo babylon 5 v akciji.. Thornton si je zamislil dramaticno izstreljevanje lovcev s krova vesoljske postaje, podobno kakor to pocne-jo z letali na letalonosilki. Vendar so to idejo ze uporabili v Battlestar Galactica. Tako so si zamislili Cobra-bay. Ker vesoljska postaja Babylon 5 itak rotira, so njeno centrifugalno silo uporabili za »realisticen« prikaz izstreljevanja lovcev v vesolje. Tako je vsak lovec na nagibnih saneh. Ko odpustijo prizemke, se sani nagnejo in lovec zdrsne iz ohisja posatje. Centrifugalna sila pa ga vrze v vesolje. V nadaljevanki so uporabili se nekaj razliäc teh lovcev, kar je bilo skladno s scenarijem in da je vse skupaj delovali prepricljiveje. VORLONSKE LADJE Vorloni so pripadniki First Ones (Ta Prvih), skupine ras, ki so med prvimi zaceli potovati med galaksijami. V prisotnosti drugih ras nosijo posebna zascitna oblaala in jih v vsej seriji nikoli ne vidimo v njihovi pravi obliki. Vorlonske vesoljske ladje so organske in imajo dolo-ceno lastno inteligenco. Za Zemljane so podobne meh-kuscem, ki zivijo v oceanu (hobotnice, sipe, lignji). Imajo barvno spreminjajoč se kozo in potnike sprejemajo tako, da jih nekako »pojedo«. Ob tem »pojejo« in to ima dolocen hipnoticni uänek na druge vesoljske rase. Za skoke skozi vesolje uporabljajo jumpgates (preskocna vrata). Ta naän premikanja cez velike vesoljske razdalje uporabljajo ladje vseh ras, razen Shadows (Sencniki). Prav vorlonske bojne ladje so edine, ki lahko parirajo moci in okretnosti ladij rase Shadows. Glavno orozje so lovke, tentakli, ki jih zdruzijo pred seboj in iz njih svig-ne unicujoci zarek Oborožen transporter Najveckrat je v nadaljevanki prikazana njihova transportna vesoljska ladja, ki je dolga preko 130 metrov in je mocno oborozena. Krmar ladje je z njo simbioticno povezan. Ladja se ne umakne iz bitke razen, ce je krmar neposredno ogrozen. V kolikor krmar ladje umre, ladja zaluje za njim, zapade v katatonicno stanje in izvede samovzig. Enoosebni lovec Glede na navedbe v seriji naj bi bil dolg okrog 25 metrov. Sicer o njih ni kaj dosti znanega. Nimajo nobenega izpuha in verjetno delujejo na gravimetricni pogon, torej se nekako upirajo na samo strukturo vesolja (teorijo predstavljajo Millisovi hipoteticni pogoni). Ce delujejo v skupini lahko prizadenejo precejsnjo skodo vesoljskim ladjam rase Shadows. Ob tem imajo se lastna miniaturna jumpgates in se tako nenadoma pojavijo v vesolju na poljubni tocki. Je pa tudi vprasanje, ce imajo vsi njihovi lovci simbiotskega krmarja-pilota. Zdi se, da vcasih delujejo kakor zivalska creda. Glavna(capital) ladja To so velikanske ladje, dolge vec kakor 1.300 metrov. So klase Star Dreadnoughts in nosijo velikanske kolicine enoosebnih lovcev, ob tem pa se popolne posadke Vorlonov, kot je v enem izmed intervjujev dejal avtor J. Michael Straczynski. Flota vorlonskih ladij na poti skozi vesoljska prostranstva. ' ! > \ ' r '"X.; 1 t v ■■- Levo: Vorlonska ubijalka planetov in desno: Oborožena transportna ladja Ubijalka planetov Največje ladje iz Vorlonske flote so Vorlon Planet Killers, ki so sposobne sesuti planet. Menda bi naj bile dolge od 42 do 58 km. Prvi planet, ki ga je doletela ta kruta usoda, je bil Arčata 7. Nihče od drugih ras se ni bil nikoli na nobeni od teh ladij, prav tako ni znano njihovo dejansko stevilo. Tako je tudi tehnologija skrbno prikrita in čuvana. O njej ne zvemo ničesar v vsej nadaljevanki. MINBARIJSKA FLOTA Zgodovinsko osnovo nadaljevanke Babylon 5 predstavlja vojna med Zemljani in Minbarijči. Prav zato so bile ustanovljene diplomatske vesoljske postaje med katere sodi tudi »glavna junakinja« nadaljevanke. Vojna se je končala, ko so bili Zemljani ze skoraj porazeni, vendar so uporabili kot zadnjo obrambo genetska oro-zja, ki so prisilila Minbarijče k pogajanjem (Na podlagi sčenarija TV filma Babylon 5: In the Beginning). Sharlin Class Warcruiser To je glavna vojaska vesoljska ladja Minbarijske Federačije. Njena velikost ni podana v nobeni izmed nadaljevank, navdusenči nad serijo očenjujejo, da je dolga 1600 in siroka 1900 metrov. Te podatke je uporabil Brandon Bray, ko je programiral RPG igro Offičial Babylon 5 (Mongoose Publishing). Pogon ladje je na kombinačijo gravitačijskih in elekromagnetnih polj, avtorji serije ga imenujejo gravimetrični pogon (epizoda Mediations on the Abyss). Osnovno energijo pa menda zagotavljajo fuzijski reaktorji. V RPG igri pa so ladjo opremili z generatorji na umetno kvantno sin-gularnostjo, fuzijski reaktorji pa so nekako samo podporni »motorji« za preostale ladijske sisteme. Oborozena je odlično z gravitačijskimi in magnetnimi topovi. V TV filmu In the Beginning je videti kako ladja uplini Zemeljsko vesoljsko postajo, ki ima volumen 3770 kubičnih metrov, za kar porabijo 265 Terawattov (63,3 kilotone na sekundo) energije. Ladja ima tudi prikrivno napravo, ki moti skenerje in merilne sisteme tehnolosko manj razvitih ras. V miru je na ladji največ 190 oseb. Ob manjsih praskah ji dodajo 60 oseb, kot so piloti, topničarji in drugi. Prevaza pa lahko do 8000 vojakov za planetna izkrčavanja. Na krovu imajo holografsko sobo, ki omogoča 360 stopinjski trodimenzionalni prikaz prostora okrog ladje. Uporablja se kot komandni čenter v času bitke. Menijo, da ji ni enake v flotah mlajsih povesoljskih čivi-lizačij, kamor ob Zemljanih sodijo tudi Minbarijči. Vendar se nikakor ne more meriti z ladjo First Ones čivili-začije Shadows. Še druge vesoljske ladje Nekatere vesoljske ladje iz te klase so posebne. Drala Fi (Blačk Star) je glavna poveljniska ladja v Minbarijsko - Zemeljski vojni, ki jo uniči kapitan John Sheridan. Zato ga Minbarijsči poimenujejo »Starkiller«, saj je edini kapitan, ki je uničil minbarijsko vesoljsko ladjo in prezi-vel. V eni od epizod mu ena od članič minbarijske dele-gačije podari kos te ladje, da ga opomni, da ni nič nemogoče. Trigati je pravzaprav uporniska ladja. Ob konču vojne njen kapitan ni zelel končati vojne in se umakniti. Raje je storil samomor, ladja sama pa je izginila. Ko John Sheridan prevzame poveljstvo nad Babylon 5, se znova pojavi in provočira poveljnika vesoljske postaje. Bojna križarka klase Sharlin (Minbarijska flota) Posadka znova skusa zanetiti vojno. Problem resijo Minbarijci sami, saj z drugo bojno ladjo onesposobijo ladijski pogon. Posadka raje naredi kolektivni samomor kakor, da bi se predala. Ker je ladja nefunkcionalna, jo Minbarijci pustijo, da brezciljno tava po vesolju. Valen'tha je posebej prirejena krizarka za transport Sivega Sveta (Grey Council). To je bila tudi prva ladja, ki je bila napadena s strani zemljanov in poskodovana. Ob tem je bil ubit minbarijski vodja Dukhat. To pa je bil povod za zacetek vojne med Minbarijci in Žemljani. Ladja Dogato, ki sta jo pilotirala John Sheridan in Delenn iz Minbarija, je vodila Army of Light in sodelovala v prvi bitki proti Shadows (Sencnikom) v Sektorju 83. Tu je bila se ladja Enfili. S"'"^^ ""fciüu Valerius - Centaurijska bojna vesoljska ladja klase Primus. VESOLJSKE LADJE CENTAURIJEV IN NARNIJANCEV Čentauriji so tekmeci Minbarijcev in enako stara vesoljska rasa. Uporabljajo enako tehnologijo, uporabljajo gravimetricni pogon, zakrivno tehnologijo in naan preskoka skozi vesolje. Razlikujejo se le v tem, da so sposobni mentalnega vplivanja in prenosa misli na kratke razdalje. Menda uporabljajo posebne psihoticne moci, ki lahko inteligentna bitja prisilijo, da naredijo stvari tako, kakor sami zelijo. Menda. Plovil je vec vrst, starejse linijske ladje klase Primus, novejse Vorchan, bojni lovci klase Sentri, itd. Izpostaviti je potrebno le vesoljsko ladjo Valerius (klasa Primus), ki je bila se posebej dobro oborozena. Najvec so jo uporabljali v Čentaurijsko - Narnijski vojni. Imela je dodatni pogon na negativno maso. Kaj to je, mi ne zastavljajte vprasanj, saj nisem centaurijski atomski fizik! Vsekakor se je usidrala v orbito asteroidnega pasu pred Narnij-skim domacim planetom. Potem so naredili gravitacij- ski hokus-pokus in zasuli sovrazni planet z asteroidi. To so poceli toliko casa, dokler se niso Narnijci brezpogojno predali. V seriji imajo za moj okus Narnijanci se bolj 'kulske' vesoljske ladje od Čentarurijev in menim, da je nepravi-cno, da so izgubili vojno. Morda pa je le pravici zadosce-no, saj so menda oni prvi izstrelili projektil na Čentauri. Vsekakor mi je zelo vsec njihova tezka krizarka klase G'Quan. Je nosilka njihove vesoljske flote in je bila izdelana v nebeskih ladjedelnicah Ma'Kan Industries na planetu G'Lan. Veana ladij je bila v vojni unicenih, naj-vecje izgube so utrpeli v bitki pri planetu Gorash VII. Pravzaprav se je prav tem casu v blizini naslo nekaj manjsih vesoljskih ladij Sencnikov, ki so z veseljem sesule za njih majhen plen. Takole, za vajo! Ob koncu vojne so se resevali tako, da so iz veäh unicenih ladij sestavili eno delujoco. Ob pomoä Žemelj-ske federacije in spretne diplomacije so na koncu ostali z eno ladjo, imenovano G'Tok. Njeno posadko so sestav- Narnijanska težka križarka klase G'Quan, ki je bila izdelana v nebeških ladjedelnicah Ma'Kan Industries na planetu G'Lan. ljali v glavnem preziveli v napadu Sencnikov. Tako so s svojimi izkusnjami odigrali kljucno vlogo v bitki zdru-zenih civilizacij proti Sencnikom ob koncu nadaljevanke Babylon 5. Tezka krizarka ima posadko 200 oseb, pogon tvorijo trije fuzijski motorji Versal, lahko naredi prostorski skok in je oborozena z dvema teskima X-zarkovnima laserskima topovoma, z dvema dvojnima topovoma na atomske delce in z dvema lanserjema energijskim min. (Mimogrede, na fiziko lahko kar pozabite, vse je bolj fantazija!) THE SHADOW VESSEL Ta prihaja kot glavna sovrazna vesoljska ladja v TV seriji Babylon 5. Shadows (Sencniki) so tujska vrsta, ki prihaja iz planeta Z'ha'dum. So tekmeci Vorlonov, ki vpleteje Ljudi v vojno s Sencniki. Vorlonska filozofija temelji na vprasanju 'Kdo si?', medtem ko Sencniki temeljijo svojo filozofijo na 'Kaj hoces?' Oboji uporabljajo organske vesoljske ladje. So najbolj podobne rakovicam, so razlicnih velikosti in imajo razlicno mocna orozja. Ze njen izgled in nacin prikazovanja sluzita za zastrasevanje nasprotnika. Naj-vecja vesoljska ladja ima kot glavno orozje nekaksen zarkovni top, ki se nahaja nekje na sprednji spodnji strani plovila. Ko zarek zadene cilj, ta ne eksplodira in se ne stopi, temvec razpade na nekaksne 'rezine'. S tem zarkom lahko razreze tudi manjse planetoide. Ob stalnem obstreljevanju planetnega povrsja ga spremeni v puscavo. Imajo tudi sledilna torpeda, ki se prilepijo na »Najboljša« slika glavne bojne ladje Senčnikov. Je organska vesoljska ladja in o njej ni mogoče najti nobenih pravih podatkov. povrsino cilja in ga razstrelijo. Ko enkrat nameri tarco, ji lahko nemoteno sledi in unici. Imajo tudi zakrivno tehnologijo (cloaking device), ki temelji na faznem zamiku med resnicnim vesoljem in prvim nivojem hipervesolja. Ko je v prikritem stadiju, ne more uporabiti svojih orozij. Menda jo je takrat mogoce odkriti le ob uporabi gravitacijskih valov. Njena posadka bi naj stela do 40 bojevnikov. Naslednjič: Medzvezdnice (6) - z vseh krakov galaksije (zadnji del). KAKO NAPISATI ZF ZGODBO V 8 KORAKIH IN NEKAJ NASVETOV Pripravil Andrej Ivanuša O Prvi korak je, da najdemo osnovno idejo o čem bo zgodba pripovedovala. (To sičer velja za vsako vrsto zgodbe.) Če zelite pisati znanstveno fantastiko (=ZF), je neizogibno vsaj minimalno znanje o znanstvenih dejstvih. Torej se moramo prebiti skozi nekaj dolgočasnih znanstvenih knjig in razprav. No, vsaj znanstvene članke na internetu je potrebno spremljati. Če je vse to preveč duhamorno, moramo najti vsaj kaksnega znanstvenika na najblizji univerzi in ga povabiti na čaj, kavo ali pivo. Ob tem ne pozabimo sami ostati trezni in pripraviti belezko in pisalo (pardon, iTabličo). Ob tem si zapi-semo vse, kar vsaj malo disi po znanstveni senzačiji. Zagotovo bo to prava tema za zgodbo. O Takoj na začetku zgodbe se moramo vprasati: »Kaj, če bi ...?« Ne pozabite, pisemo namreč znanstveno fantastiko. Vsekakor moramo ostati znotraj 'fizikalno pravoverne' razlage, ampak malo se pa lahko 'odstekamo'. Na primer: menda znanost se ne zmore klonirati človeka, ampak mi se pa le vprasajmo, če pa bi mogoče le ...? O V tretjem koraku se moramo odločiti kaksen konflikt bomo uporabili v zgodbi, rečimo: Človek proti Tehnologiji, Človek proti Človek, ipd. Alijeni (=Izvenzemeljski) so sičer najbolj popularni sovrazniki v ZF in ob tem seveda Tehnologija, ki jo zvito 'izumi' glavni človeski junak, da jih potolče, vendar lahko stopimo z razmislja-njem tudi izven skatle (=Out od The Box). O Sledi določitev prizorisča in časovnega obdobja. Večina ZF se sičer dogaja v blizznji bodočnosti in obsega se kaj več kakor nas ubogi planetek, ampak na voljo imamo veliko različnih podzvrsti ZF. Tako s svojimi idejami nismo priklenjeni na tovrstni sčenarij. Pri tem morate poskrbeti za 'verjetnost' tehnologije. Če govorite o svetu čez pet let, potem nikakor ne boste mogli v zgodbi uporabiti letečih avtomobilov. Seveda, če jih pač nek 'nori' znanstvenik ne izumi prav v času, ko vi pisete zgodbo. V tem primeru ste si sami krivi, kaj pa niste poiskali dovolj informiranega znanstvenika z lokalne univerze in ga povabili na čaj, kavo ali pivo. G Tole pa je tezko! Ma, ne ... mleko, mehek biskvit, ... ups, napača! Namreč, določiti moramo osebe, njihove karakterje, značilnosti in podobno saro. Če niste preveč natančni in metodični, je zdaj ze čas, da pričnete pisati prolog in prvo poglavje. Vso srečo vam zelim! O V tem koraku bomo obdelali razliko med znanstveno fantastiko (0ZF) in fantazijo (=F). Pri ZF imamo vsekakor neko tehnologijo, pa alijene in se mogoče 'usekane' izume. Vendar se vse dogaja v tem Vesolju (no, dobro, morda v teh vzporednih Vesoljih) in na tem Planetu, ob tem pa mora biti se 'fizikalno' verjetno. Pri F pa vse to odpade. To, kar bomo pisali v F svetu, ni verjetno. Vsekakor se tukaj najdejo se čarovniki, magija, vilinči in nagravzni Ogri. Fizika je 'leva', vendar moramo na začetku sami postaviti 'zakone' in se jih potem dosledno drzati. Če meča ni mogoče potegniti 'iz zraka', potem to velja za vse ljudi, vilinče in čarovnike. O Malo se morate spoznati se na strukturiranje zgodbe. Vsaka zgodba namreč začne z neko uvodno neprijetnostjo ali dogodkom, ki sprozi dogajanje in postavi glavnega junaka/junakinjo na preizkusnjo. Se najboljse je, če skoraj umre, a potem premaga vse in na konču zmaga. Saj vem, zveni zelo 'oguljeno', vendar prav taksne zgodbe najraje poslusamo/beremo. Skozi zgodbo mora protagonist rasti in se izgrajevati, da na konču sesuje glavnega grdavsa. O Prepričajte se, da vam je popolnoma jasno, če ste predvideli vse potrebne junake in njihove značilnosti. Osebe v zgodbi imajo nek čilj ali zeljo in to je njihov temelj za karakter. Nekdo zeli doseči ljubezen in občudovanje svojega so-bitja in potem se zgodba vrti okrog njegove dvojne zelje. Prikorakali smo in zdaj pisemo zgodbo. A se nekaj, preden začnete(mo)! Na začetku zgodbe se izogibajte dveh vrst začetkov, prvi je vremenska napoved, drugi pa prebujanje. Prosim, res lepo prosim, nikar naj se glavni junak ne prebudi in pretegne v prvem odstavku zgodbe. Prav tako naj ne vozi avtomobila v temni, viharni noči med vesoljnim potopom ze takoj v prvem stavku. Naslednji nasvet. Pisite in ne opisujte, pripovedujte zgodbo in ne pisite obnove. Dialogi so nujno potrebni. Morajo biti ze na prvi strani. Junaka/junakinjo postavite sredo zgodbe in sele nato dodajajte okolje, začetek zapleta in dodatna pojasnjevalna besedila. Pri tem ne smete biti preveč natančni,, nekaj lahko vedno prepustite bralčevi domisljiji. Če le gre, 'ta glavnemu' dodajte novega prijatelja, ki 'ne razume čisto dobro' in mu mora 'sef pojasnjevati zadeve. To v bistvu vi komuničirate z bralčem in mu tako razjasnite vsa vprasanja, ki jih je pač potrebno razjasniti. Vendar pa! Pozabite na vse nasvete in korake in pisite. Najslabsa je tista zgodba, ki je niste nikoli napisali do konča. Če ste zgodbo napisali, pa lahko samo upate, da se kje najde zaloznik za njo. A to je ze druga zgodba! SLOVENSKI ZF&F FILMI Pripravil Andrej Ivanuša Presenečeni! Da, tudi to obstaja v tem vesolju! Bera ni velika in tukaj ne bom predstavil čisto vseh. Nekaj zadnjih pa bom vseeno opisal. Podatke o filmih so s strani Slovenskega filmskega čentra. Je pa tezko priti do slik iz filmov, se slabse pa je, da na internetu ni filmskih plakatov, kar je sičer praksa za vse tuje filme. Maja in vesoljček (1988) Otroški igrani celovečerni film Igrajo: Ana Papež, Dario Ajdovec, Maša Bole, Marko Derganc, Milena Zupančič, Gojmir Lešnjak, Vesna Jevnikar Režiser: Jane Kavčič Scenarista: Emil Filipčič, Jane Kavčič Zgodba pripoveduje o razredu vesoljčkov, ki z raziskovalno vesoljsko ladjo pridejo kot 'sola v naravi' na ogled zivljenja na Zemlji. Ker imajo na sebi snurke -nekaksne svetleče priponke, so za zemljane nevidni. Toda zelja, da bi se spoznal z zemeljskim bitjem, je pri vesoljčku Gubangu tako močna, da se ji ne more upreti. Spoprijatelji se z dekličo Majo in ji da snurko-priponko, da bi ga lahko videla. S tem pa povzroči čelo vrsto zapletov. Tako na Zemlji kot v vesoljski ladji. Seveda pa se vse dobro konča. Ječarji (1990) Celovečerni igrani ZF film Igrajo: Maks Furijan, Gojmir Lešnjak Tanja Ribič, Judita Zidar, Ivan Godnič, Vesna Lubej, idr. Režiser: Marjan Ciglič Scenarist: Željko Kozinc V neznanem mestu v prihodnosti na nepojasnjen način izginjajo mladi moski. Skrivnostna loza starčev se kot oblast v senči ohranja in obnavlja z vampirskim sistemom. Ko jim zmanjkuje energije, si jo jemljejo pri mladih moskih, ki jih hranijo v posebnih laboratorijih za pretapljanje energije. Poličija je ugrabiteljem na sledi, vendar ti uspejo zajeti poizvedovalča Pavla. Ječarka Kristina se vanj zaljubi in končno zrusi ta grozljivi energetski vampirizem. Morana (1993) Grozljivka Igrajo: Branko Završan, Tanja Dimitrijevska, Vojko Zidar, Damjana Grašič, Urška Hlebec, Iztok Jereb, Zoran More, Nataša TičRalijan, Pavle Ravnohrib, Borut Veselko Režiser: Aleš Verbič Scenarist: Samo Kuščer Skupina devetih ljudi, treh parov in treh posameznikov, se odloči, da bo visoke gore osvojila na prečej nenavaden način z dvema dzipoma, kros motorjem in s sodobno tehniko, ki ji zaupajo. Nenadoma pa se začne oprema kvariti, vse gre narobe in vedno več je nesreč. Tisti, ki so preziveli, se ne morejo več zanesti na ostale. Na konču spoznajo, da je vse odvisno le od njih samih in narave ... Tea (2006) Igrani fantazijski film Igrajo: Nikolaj Burger, Pina Bitenc, Marko Mandič, Sandi Krošl, Manca Dorrer, Tanja Šojič, Senad Bašič, Žan Marolt, Špela Petkovšek, Gruša Kočica, Maj Klemenc, Jan Bučar, Meta Vranič, Lidija Saje Režiserka in scenaristka: Hanna A. W. Slak Martin je star deset let in ravno na njegov rojstni dan se začnejo v starodavnem gozdu dogajati čudne stvari. V gozd se priselita nenavadni tujki iz mesta, dekliča Tea in njena mama. Njuna zlovesča prisotnost pa najavlja veliko hujso katastrofo: v gozdu je čutiti napetost, drevesa so nemirna, čelo prastari kostanj, Martinov prijatelj, je videti zaskrbljen. Na drevesih se pojavijo znamenja. Je mogoče, da nameravajo starodavna drevesa, zatočisče gozdnih skratov, posekati, zato da zgradijo novo često? Martin nujno potrebuje pravega prijatelja iz mesa in krvi, ki bi mu pomagal resiti gozd. V gozdu sta čarobni in resnični svet neločljivo povezana. Da bi ubranil prastaro čarovnijo, se mora Martin najprej soočiti z resničnim svetom. Na svoji poti bo spoznal nekaj nenavadnega: čarovnija ne prebiva v gozdu, temveč v srčih ljudi. IZUMI IZ SF KNJIG IN FILMOV Pripravil Andrej Ivanuša Mobitel Ko so se pojavili prvi preklopni mobilni telefoni, sem takoj pomislil na podobne napraviče, ki so jih uporabljali MčCoy, Spočk, kapitan Kirk in drugi v nadaljevanki Star Trek. Res, oblikovalča Martina Cooperja so navdihnile prav te filmske napraviče. Komunikator iz Star Trek (1966) in sodobni preklopni mobitel (2002). Podmornica Ideje so sičer obstajale ze prej, vendar je mnoge znanstvenike in inzenirje posebej navdihnila knjiga 20.000 milj pod morjem frančoskega pisatelja Julesa Verna. Sele od takrat so razmisljali, da je mogoče narediti taksno plovilo. E-bralnik Lastnike Amazon-a je pri oblikovanju bralnika Kindle vodila knjiga Douglasa Adamsa Stoparski vodič po Galaksiji. V njem alijenski junak Ford Perfečt uporablja e-bralnik, ki vsebuje samo eno knjigo - inkriminirani Stoparski vodič ... Univerzalni prevajalnik V ze omenjenem Stoparskem vodiču po Galaksiji obstaja riba Babilonka, ki zmore prevajati vse jezike v vse jezike po vsem vesolju. Torej nikakor ni slučaj, da je imel prvi univerzalni računalniski prevajalnik podjetja AltaVista isto ime. Avtomatska vrata Ko je lastnik verige prodajaln Walmart v ZDA v nadaljevanki Star Trek videl vrata, ki se samodejno -vuss odpirajo, je takoj kličal v studio in se pozanimal, kje so jih kupili. Razlozili so mu, da jih na skrivaj odpirata dva 'črnča'. A ni se dal pregnati. Svojim inzenirjem je naročil, da mu izdelajo taksna vrata. Cez sest mesečev so prva instalirali v enega od njegovih supermarketov. Računalniški virusi in črvi Raziskovalči so leta 1975 bolj kot ne po nesreči naredili prvi računalniski virus. Kodo, ki so jo ustvarili so poimenovali 'črv' po opisu podobnega 'izuma' v zgodbi The Shočkwave Rider, ki jo je napisal John Brunners. Geostacionarni sateliti Ideja sičer prihaja od Hermana Potočnika in iz njegove znanstvene knjige Problemi voznje po vesolju, vendar jo je populariziral Arthur C. Clarke leta 1945 v svojem članku So pa tovrstni sateliti opisani v kratki zgodbi The Bričk Moon, ki jo je napisal Edward Everett Hale leta 1934. VRC/DVD predavjalnik Okrog leta 1890 so vsi občudovali prve filme, a H.G. Wells je ze razmisljal, kam bo to pripeljalo. V svoji noveli When the Sleeper Wakes je opisal izumitelja, ki je sestavil napravo, ki lahko shranjuje in predvaja eno-osebne filme za zabavo. Žepni računalnik Leta 1974, ko so bili računalniki tako veliki, da so zanje gradili posebne sobe, je Larry Niven v zgodbi The Mote in Gods Eye opisal zepni računalnik. Videti je, kakor da je ze takrat vedel, kako bosta čez nekaj desetletij videti Blačkberry in iPhone. Roboti Ideja o umetnih ljudeh je stara mnogo stoletij. A robote v sedanjem smislu je prvi opisal česki pisatelj Karel Capek v svoji gledaliski igri R.U.R. (1927). Tam je dal tem 'napravam' ime, ki ga se danes uporabljamo v vseh jezikih - roboti. Internet William Gibsons je s svojo knjigo Neuromančer kar dvakrat zadel 'zebljičo na glavičo'. Izumil je pojem »čyberpunk« in opisal »internet«. V njegovem antiuto-pičnem svetu ima skoraj vsakdo dostop do globalnega računalniskega omrezja s pomočjo posebnih miselnih vmesnikov in si lahko trenutno izmenjuje informačije. Se slisi znano? Neinvazivne medicinske preiskave V nadaljevanki Star Trek ladijski zdravnik MčCoy uporablja majhne napraviče za brezkontaktno preiskovanje človeskega telesa. Z napravo samo nekaj čentime-trov nad telesom pačienta 'potuje' vzdolz telesa in prebere diagnozo bolezni. Sodobni tomografi počnejo isto, le malce bolj okorni so. Se pa ze pojavljajo priročne naprave, ki so podobne filmskim. Komunikacijska oficirka, porodnica Uhuru ima v ušesu Blueto-othu podobno napravo (epizoda iz leta 1966). [ft] DRAŽILNIK TARTOS DEŽELA MNOGIH JEZER IN KAMNITOGLAVCI Tanja Mencin Ze ves dan sta hodila po prostrani krtinasti sirjavi. Maeve so ze posteno bolele noge, vendar ni stokala, niti zaostajala. Sledila je Tartosu v korak. Ko je padel mrak sta taborila na odprtem in izmenjaje strazila. Gorel je taborni ogenj in Maeve si je grela dlani in jih obracala levo, desno. Cutila je, da jo Tartos ocenjujoce gleda. „Kaj je?" je vprasala, ko ji je gledanje postalo malce zoprno in ji je zadrega segla v zavest. „Gledam te," ji je rekel. „Obsijana z ognjem se zdis kakor pravljicno bitje." Maeve je sramezljivo povesila oä. „Nisem pravljicno bitje," je odvrnila. „Si. S svojimi ocmi si kakor pravljicno bitje." „Z mojimi ocmi?" „Ja. Tvoja modrina v odsevu ognja postane vijolicno morje." „Tega ne vem." „Zdaj ves," se je nasmehnil. Potem je Tartos zaspal in morala je straziti. Sredi noä ga je zbudila in nasledil jo je na strazi. Z minevajoämi urami se je Maeve navadila na trdo zemljo pod seboj, hrbet jo je prenehal boleti in tudi dremala je bolje, bolj sprosceno. Potem ju je zjutraj napadla lacna jezerska levinja. Imela je rdec kozuh in divje rumene oä. Maeve je kriknila in zavrtela palico, a levinja se ni dala odgnati. Tartos je izvlekel mec in cakal. Levinja se je prihulila k tlom in poravnala rep, ter prispicila usesa. Bilo je oätno, da se bo zagnala vanj. In res se je. Tartos se ji je spretno izmaknil, levinja je savsnila proti njemu in zgresila. Potem se je zasukala nazaj vanj. Z elegantnim skokom se je odrinila od tal in poletela proti njemu, Tartsov mec je zamahnil in jo oplazil po stegnu. Levinja je zarjula od boleäne in se bolj srdito napadla. Precej dolgo sta se bojevala. Naposled je levinja omagala in klonila. Tartos jo je z divjim udarcem pokon-cal. Maeve je zaprla oä in zavzdihnila. „Ni bilo potrebno, da si jo pokoncal," je rekla z socut-jem v glasu. Tartos si je v travo obrisal krvavi mec. „In zakaj ne? Ko bi si opomogla, bi napadla znova. Tega pa ne moreva tvegati, mar ne?" „Krut si." „Krut?" „Ja. Omagala je. Ne bi naju vec napadla." „Kako ves?" „Ker je zacutila, da si zanjo premocan nasprotnik. Zato." Tartosu je usel zdihljaj. „Zdaj je, kar je. Dokoncal sem njeno usodo. Vendar pa ni casa za njeno pomilovanje. Naprej morava." Odsla sta naprej. Potem sta v tisini prehodila nekaj milj. Zrak se je ogrel, postajalo je vse bolj vroce. Maeve si je slekla crno pregrinjalo. „Zejna sem," je rekla Tartosu. Ta ji je dal piti iz svojega usnjenega meha. Ko se je napila postane vode, mu je vrnila meh. „Hvala." „Ce bos tako pila, bova kmalu ostala brez vode," je rekel. „Ne morem si pomagati. Ko pa je tako vroce." „Najhujse naju sele caka," je odvrnil. Maeve je se hotela nekaj reci, ko ji je Tartos nenadoma z dlanjo pokril usta in jo potisnil k tlom. „Ssst," je rekel in se napel kakor zver na prezi. „Kaj je?" je zasepetala. „Nekdo je v blizini." Sklonjena k tlom sta stekla malce naprej in kmalu naletela na tabor. Prihulila sta se v travo. Bil je lovski tabor neznanega plemena. Maeve se je zadrgnilo grlo. „Kaj bova storila?" je zasepetala. „Obsla jih bova," je odvrnil Tartos. Zasukala sta se nazaj. Tedaj je pred njima zraslo pet dobro oborozenih moskih in jima zaprlo pot. Bila sta ujeta. Dvignila sta se iz trave. Zdaj so iz tabora pritekli se drugi lovci in ju obstopili. „Na poti h Kamnitim glavam sva," je takoj dejal Tartos. Mozakar, oätno vodja lovcev, se je zasrepel vanj. „H Kamnitim glavam? Kaj pa bosta tam?" „Pomoc isceva." „Kaksno?" „Pomoc v boju," je odvrnil Tartos. Mozakar se je premaknil in z prstom pokazal na Maeve: „In ona?" Tartos je pogledal Maeve in zopet mozakarja. „Z menoj je." „S teboj je? Ampak po oznakah sodec nisi ravno iz nasih krajev." „Prisel sem iz davnega kraljestva Olimija." „To je legenda. Taksno kraljestvo ne obstaja." „Obstaja." Mozakar je dvignil dlan, odlocno in ukazovalno. „Z nama gresta." Tartos je molcal. Mozje so se zganili, se strnili v ceto in odkorakali nazaj v lovski tabor. S seboj so odgnali tudi Tartosa in Maeve. V taboru ju je glavni odgnal v njegov sotor in jima povedal, da ju bodo vzeli s seboj, ker ju ne misli izpustiti, saj sta zdaj njihova ujetnika. Tartos je privzdignil obrvi. „Vasa ujetnika sva? Zakaj?" „Ker sta tujca. Tujci tu pri nas ne zanjejo posebnega zaupanja. Poleg tega pa me z pripovedovanjem od kod si, nisi preprical. Olimija je mit." „Olimija je resnicna." „Bos se naprej trdil svojo neresnico?" „Ne bom te prepriceval." „Zakaj zelita h kamnitoglavcem?" „Povedal sem ze. Potrebujem pomoc v boju." „Zakaj?" Tartos je malce pomisljaj. „Iscem Hadesovo zezlo moci." Vodja je otrpnil. Na njegovem obrazu se je zarisala kamnita osuplost. „Hadesovo zezlo moci isces?" „Ja. Izvedel sem, da ga ima carovnik Titen. Toda za boj proti njemu potrebujem pomoc." Skrotovicena prizanesljivost je zdaj zdrsnila v vodjo lovcev. „Slisal sem za Titena," je odvrnil, „vendar ti odsvetujem spopad z njim. Carovnik ima mogocne moci." „Carovnik ima moci zaradi zezla," je dejal Tartos. „Zezlo moci se mora vrniti bogovom. Ne sodi v ta svet." „Vidim, da res nisi od tu. Zanima pa me ali si tudi povsem neskodljiv." „Povsem neskodljiv sem," je odvrnil Tartos. „Tebi in tvojemu plemenu nic nocem." „In belolasa?" „Moja je, povedal sem ze." „Tvoja?" „Moja." Maeve se je zdrznila. Tega, da jo ima Tartos za svojo ni vedela. „Jaz sem iz vasi Stiks," se je zdaj vmesala v pogovor," iz kraljevine Magnolija." Lovec jo je premeril z strokovnim ocesom. „Podanica kralja Korosa, torej." „Ja." „Magnolijcani tu niso dobrodosli. Vedno, ko kdo od njih pride k nam, so tezave." Tartosa je obsel hlad. Ce je kralj Koros za njima poslal zasledovalce, potem tezave bodo, je pomislil. „Spusti naju naprej in ne bo nobenih tezav," je rekel z spravljivim tonom v glasu. A lovec je odkimal. „Povedal sem, da gresta z nami. Prav zdajle se vracamo v glavni plemenski tabor. Mislim, da vaju bo nekdo zelel spoznati." „Kdo?" „Videl bos." Mozje so res takoj zatem podrli svoj lovski tabor, zbrali na kup svoj ulov tedna in se zaceli vracati proti domu. Maeve in Tartos sta se zastrazena gibala z njimi. Sli so po dolgi nepregledni ravnici in kmalu zavili na zahod, kjer so se videle majhne zaplate gozda. Hodili so ves dan vse do vecera. Gozdni tabor je bil videti majhen. Med drevjem so se bocile koce pokrite z locjem. Bile so odprte na eni strani medtem, ko je ostale tri stene zastiral bambus. Z Maeve sta izvedela, da je to manjse pleme Zaporozcev, pleme lovcev. „Za to pleme sem ze slisala," je zdaj rekla Maeve. „Stric mi je o njih pripovedoval naravnost grozljive zgodbe. Baje lobanje svojih sovraznikov nataknejo na kole." Tartos jo je pogledal postrani in navzdol. „Slisi se malce srhljivo, vendar pa midva nisva njihova sovraznika." „V to jih bova morala sele prepricati." „Drzi." K vodji lovcev je pristopil ostarel mozakar, ocitno poglavar plemena. „Liam," je dejal z skrhanim glasom,"vidim, da si pripeljal ujetnike." Liam je s pogledom osvrknil Maeve in Tartosa in kimnil z glavo. „Tako je. Ujeli sva ju blizu nasega lovskega tabora. Zdaj moramo odlociti, kaj bomo z jima." „O tem bo povedala vracarica" „Peljal ju bos k Antei?" „Ja. Antea je rada o vsem na tekocem." Tartos se je napel, kakor zver na prezi. „Kdo je Antea?" je vprasal lovca Liama. Liam se je zasukal k njemu. „Nasa vracarica. Ona bo odlocila o vama." „Z Maeve nisva vasa sovraznika. Izpustite naju." „O tem bo odlocila Antea." Tartosu je usel prikrit zdihljaj. Nagnil se je k Maeve in ji zasepetal. „Mislim, da bova morala pobegniti," je tiho rekel. „Ampak - kako? Vas je polna oborozenih moz." „Si bom ze kaj izmislil. Ti samo bodi pripravljena." „Prav," je pokimala. Potem so ju odgnali v votlino, ki je kakor siroka luknja zevala takoj za zadnjimi kocami in ju zastrazili. Tega vecera je v plemenu teklo slavje v pocastitev vrnitev lovcev. Medtem, ko so zenske z vencki na glavah in z poslikanimi telesi plesale okrog edinega bobna, so se mozje vdajali sladki alkoholni omami. Med njimi sta v privzdignjeni koci sedela ostareli poglavar in vracarica. Poglavar je ukazal naj pripeljejo ujetnika in pripeljali so ju. Vracarica je takoj, ko je ugledala Tartosa, vstala in zakorakala proti njima. „Hadesove oznake imas," je takoj rekla. Tartosove rumene oci so se zablescale, a ze hip zatem ugasnile. „Imam." „In ona?" „Z menoj je." „Zakaj si zasel v nas svet? Liam pravi, da isces zezlo moci. Je to res?" „Res je," je pokimal. „Genaziji so me v sanjah opozorili nate," je odvrnila. „Potem ves, da tvojemu plemenu nisem nevaren." Antea je vrgla glavo vznak, da so se ji crni dolgi lasje razsuli po ramenih. Bila je zenska kakih petdesetih let, na njej so se vedno odsevali sledovi mladostne lepote. Imela je crne, ognjevite oci in velike cutne ustnice. „Moje pleme," se je zapeljivo nasmehnila, „potrebuje taksne moske, kot si ti." Maeve se je stresla ob tej pomisli, vendar ni rekla nobene. Toda vračariča je začutila njen nemir. Stopila je k njej in med prsti pobozala njene dolge bele lase. „Lepo dekle si, tujka," je rekla. „Primerno darilo za boga Genaseja." Maeve se je zagledala v njene oči. „Genaseja?" „Nas bog je. Genasej bo rad sprejel tvojo zrtev." „Zrtev?" „Genasej vsako leto zahteva devičo," je odvrnila. „Letos je leto zraka." Nič jo ni razumela. „Leto zraka?" „Vsako leto se bog spreobrne v drug element. Letos si je nadel podobo zraka . In kadar nosi podobo zraka, je taksen kot ti." „Me mislite zrtvovati?" „Surove besede iz tvojih ust. Darovanje deviče ni obred zrtvovanja ampak obred poroke." Maeve se je nevarno zagugala. „Kaj? Kaksen obred poroke?" „Leto dni prezivis v Genasejevem templju. Če rodis sina, si svobodna, drugače te Genasej vzame k sebi." „Ubiti me hočete!" je zdaj bruhnila Maeve. Njena mlada dusa je utonila v grozo nedoumetja. Da jo takole skusajo prisliti v nekaj. Začela si je gristi ustniče. Potem ji je iz neznanega vzroka pred oči priplavala Stavrosova podoba. In ze se je zas-lisala, kako je rekla. „Tvoj načrt ni izvedljiv, ker sem vajenka čarovnika Stavrosa. Kolikor vem jih vrači zelo spostujete." Antea se je zdrznila. „Vidim, da imas čarovnisko paličo, to je res, vendar pa mi lahko zdajle tudi lazes." „Ne laze!" se je zdajči oglasil Tartos. „Maeve je Stavrosova učenka. Saj se nočes zameriti tako velikemu čarovniku, kot je Stavros, ne?" Vračaričin zmagovalni apetit je popustil. „Ni moj namen, da se zoperstavljam čarovnikom," je rekla. „Potem naju izpusti, da odideva naprej." Antei je usel skrivenčen nasmesek „Duhovi so nočoj nemirni," je odvrnila. „Posvetovala se bom z njimi. Če bodo z vama zadovoljni, vaju jutri izpustim. Predvsem tebe, Hadesov sin." „In Maeve? Brez nje ne grem." Antea se je namuznila. „Veliko ti je do nje," je rekla. Tartosu so se divje zablesčale oči. „Mar poskusas Hadesu, bogu podzemlja odvzeti tisto, kar mu je drago? Če to storis bo preklel tebe in tvoje duhove." Antea se je za trenutek zmedla. Tega, da bi bogovom jemala kar je njihovega, se pomislila ni. Vendar je občutila, da bo tokrat morala popustiti. „Prav, tvoja je," je odvrnila z odrezavim rezkim glasom. Tartos si je oddahnil. Z Maeve sta z lazjo pridobila na času. Vendar ni nameraval čakati, niti do zore ne. Brz, ko se bo pokazala priloznost za to, bosta pobegnila. Zdaj je komaj čakal, da ju odvedejo nazaj v votlino. Vendar ju niso. Z ostalimi sta morala prisostvovati slavju. Slavje se je umirilo sele proti jutru, ko so fantje in dekleta prenehali plesati in se prebujali iz ekstaz. Zdaj so ju odpeljali v zemljeno votlino. Maeve je bila utrujena in nemirna. Nikakor se ni mogla sprijazniti z pomislijo, da jima doslej se ni uspelo pobegniti. „Kaj bo zdaj z nama?" je zasukala oči v Tartosa, sedla in si z rokama objela kolena. Tartos jo je gledal navzdol. „Resila se bova, kaj pa." „Kako? Bova čakala, da naju Antea blagovoli izpustiti?" „Ne," je zanihala temna glava. „Bodi pripravljena, da udarim." Maeve je gledala njegovo mogočno pojavo. „In hvala ti, ker si se potegnil zame," je rekla. Tartosu je na blede ustniče sedel bezen smehljaj. „Tudi ti bi zame storila isto." „Ja, bi," je pokimala. Pozneje so jima prinesli jesti nek brozgast in grudast močnik Maeve je jedla z odporom. Potem je prisel Liam in ju odpeljal k poglavarju plemena. Stareč, ki je sedel na visokih stopničah svoje koče, je vstal. „Antea je odločila," je rekel. Tartos ga je pogledal. V njegovih očeh je poblisnilo. „Kako se je odločila?" je vprasal. „Svobodna sta. Genasejevi duhovi Genaziji bi se na nas jezili, če bi vaju zadrzevali." Liam je stopil k poglavarju. „Naj ju izpustim, Varnek." „Izpusti ju," je pokimal poglavar. Liam je pogledal Maeve in nato Tartosa in rekel. „Pojdita! Svobodna sta!" Maeve in Tartos sta se spogledala. „Pojdiva," je rekel Tartos. Maeve je molče pokimala. Zunaj tabora sta si sele zares oddahnila. Maeve ni skrivala veselja, da se je vse tako dobro izteklo, Tartos pa je bil zamisljen in odsoten. „Te kaj bega?" ga je vprasala. Tartosova glava je trznila. Prihajal je iz nekega oddaljenega skrivnostnega sveta. „Izgubila sva dva dneva," je rekel. „Zasledovalči so nama vse bližnje. Čutim." „Če pohitiva ...!" „Pridi," je rekel in stekel mimo poslednjih na gosto poraslih dreves. Stekla je za njim. Bila sta zopet svobodna in ves čas sta polagoma tekla.. Maeve so se bolečine v misičah znova začele pojavljati, vendar je stisnila zobe in ni tarnala ali ju upočasnila. Zdaj so se začenjale pojavljati nove zaplate gozda, podrastje in pot jima je zaprla počasna reka Srebrna dlan. Preplavala sta jo in se na sosednjem bregu ob ognju za silo posusila. „Ko bi vsaj lahko jezdila," je zdaj rekel Tartos. Maeve, ki si je pravkar susila tuniko in jo je drzala proč od sebe in blizje ognju, ga je pogledala. „Da bi jezdila? Zal ne znam jezditi." „Ne?" „Ne." „Skoda. Bilo bi ti vseč." „Tega se nisem nikoli naučila." „Moras se." „Sama se tega ne morem naučiti," je rekla."Ampak zdaj je itak prepozno. Samo bogovi vedo, kdaj se bom lahko spet vrnila domov." „Pogresas dom, kajne?" „Včasih," je priznala. „Vendar pa do konjev lahko vseeno prideva." „Kako?" „Gotov jih ima tu kako pleme." „Naj ga ukradeva? Ali pa mislis, da nosim s seboj čelo premozenje." „Saj ga ne bi ukradla," je nagnila glavo malče postrani in je nanjo sedla preserna nagajivost. „Samo sposodila bi si ga. Za dalj časa, seveda. Hades nama tega gotovo ne bi zameril." Tartosu je na obrazu zaigral nasmeh. „Hadesu ni mar kaj počenjava," je odvrnil. „Njemu je samo do tega, da dobiva zezlo moči nazaj." „No, vidis." „Kar pomeni, da morava nekomu ukrasti konja." „Ja." „In kdo ga bo ukradel? Ti?" „Ti si spretnejsi." „Se mi je kar zdelo," je nagubal čelo. „Vendar se ne bi rad zapletel se z kaksnim plemenom." „Potem bova ostala brez konja." „Zdi se ze tako." Slabo uro kasneje sta nadaljevala pot. Pogasila sta ogenj in zopet enakomerno v blagem tempu tekla. Visoki zasnezeni orjaki gora so prihajali vse blizje, zrak se je malče ohladil in začel je pihati mrzel severozahodnik, ter s seboj prinasal prve dezne kaplje. Zdaj sta se pravi čas morala najti kritje. Potem se je obzorje pooblačilo. Razbesnela se je nevihta. Mogočne ognjene strele so udarjale v zemljo, ki je bobnela. Izpod neba je lil dez v velikih debelih čurkih. Maeve in Tartos sta nasla zavetje pod kosato smreko z gostimi vejami, toda zaradi vetra, ki je upogibal veje, je dez plal tudi nanju. „Tu ne moreva ostati," je rekel Tartos. „Pa se kmalu se bo zmračilo." „Najti morava drugo zavetje." Tartos se je strinjal. Stekla sta v nevihto. Tu ob vznozju masivnih velikanov so se ze razpredale dezevne megliče. Vedno, ko je zemlja v novem gromu zadrhtela, je vztrepetala tudi Maeve. Ceprav jo nikoli ni bilo strah neurij, pa je tega dne narava udarila silovito po presuseni zemlji. Toda imela sta srečo. Naletela sta na veliko skalo, ki je lezala posevno nad tlemi. Zlezla sta pod njo tesno skupaj. „Ne bova mogla kuriti," je rekla Maeve. „Vse je preveč mokro." „Vem," je zamomljal Tartos. „In lačna sem ze." Tartos je iz popotne malhe potegnil zadnje ostanke hrane. „To je vse, kar imava." Maeve je vzela kos ze napol plesnivega kruha in kos posusenega mesa. „Jutri bova morala kaj uloviti." „Ja, morala bova." „Ne bos jedel?" „Bom." Prelomila je kos kruha na pol in pretrgala meso. „Na!" Tartos je vzel ponujeno in zagrizel v kruh. „Ob zori se bova začenjala vzpenjati na goro," je rekel. „Morala bos biti zbrana in pazljiva." Toda Maeve ni skrbel samo vzpon sam, ampak tudi to, kako bosta nasla kamnitoglavče. Se jima bodo sploh zeleli razkriti? „Kaj če jih ne najdeva?" je vprasala z zaskrbljenim glasom. Tartos je zasukal glavo k njej. „Morava jih." Potem sta izmenjavajoč strazila. Bilo je ze skoraj jutro, ko je Maeve čepe dremala svoj krhek sen. Počasi, čisto počasi, je odprla oči. Bolele so jo vse kosti in zeblo jo je, da je drgetala. Z vso muko je zlezla izpod skale in se dvignila. Potem jo je zadel sunek. Tartos jo je nenadoma objel in potisnil k tlom. „Sssst," ji je rekel. Maeve je odrevenela. Priostrila je vsa čutila. Pred njima so bili, onkraj visokega grmovja, kraljevi vitezi. Obsla jo je groza. Tartos se je prihulil k tlom. Tudi sama je storila tako. Potem jo je potegnil za seboj. Odplazila sta se za skalo in za nekaj sekund občepela. „Isčejo naju," je rekel. „Pa mislis, da bodo odsli?" „Ne vem. Pridi!" Splazila sta se med ostale skale, ki so se privalile z pobočij strmih gora, skozi grmovje in naprej v strm hrib. Od spodaj so se se vedno slisali močni, odrezavi glasovi. „Pojdi naprej," je zdaj rekel. „Dohitel te bom." „Kam gres?" „Poskusal jih bom speljati proč," je odvrnil. „Previden bodi, Tartos." Njegove zlato rumene oči so jo ozgale do srča. „Vedno sem." Potem je stekel od nje. Maeve se je začela previdno vzpenjati. Srče ji je divje utripalo. Upala je, da jih bo Tartos z lahkoto zavedel in da vitezi ne bodo prisli za njo. Tartos se je medtem odplazil daleč na drugo stran, se za trenutek prikazal in spet izginil. Toda vitezi so ga opazili in pognali so konje. Toda Tartos je naredil velik lok in se vrnil. Maeve se je mučila hoditi navkreber ze kako slabo uro. Pot je bila zdrsna in polna zdrobljenega kamenja in suhih polomljenih vej. Drselo ji je in enkrat ji je spodrsnilo in odneslo jo je nekaj metrov nazaj. Komaj se je ujela. „Prekleto, no," je zaklela sama pri sebi. „Saj se bom se ubila." Oprijela se je skrivenčenega grma, ki je poganjal kvisku izpod sive suhe skale in se potegnila navzgor. Poiskala je mesto udobnega koraka in poravnala hrbteničo, ter pogledala okrog sebe. Od tu se ji je nudil razgled čez vso dolino. Ta se je zdela kakor suho morje. Tu in tam so se kakor safirji svetlikala jezerča. Potem jo je dohitel Tartos in povedal, da je zmedel njune sledi, da pa ne verjame, da ne bodo prisli za njima. Potem sta spet plezala navkreber. Maeve se je oprijemala golega grmovja, toliko da se povleče naprej in najde stabilno oporo po nogami. Vsake toliko se je ustavila, toliko da zajame zrak in nadaljevala pot. Tartos jo je vso pot priganjal. Ni jima dovolil oddiha, dokler ne bosta na vrhu. Potem se ji je odkrusila skala, katere se je oprijela. Maeve je vrglo vznak. Začela je padati na hrbet. Zadnji hip jo je ujel Tartos. Pridrzal jo je v pasu. „Oba naju bos ubila," je rekel z mehkim glasom. „Bila sem neprevidna. Oprosti." Izpustil je njen ozek pas. Ta spontan dotik mu je bil vseč. In ugajalo mu je to, kar je bil občutil. Vrh sta dosegla pet ur zatem. Pravzaprav to ni bil nika-krsen vrh gore, ampak prostrana planjava posejana z visokimi kamnitimi megaliti. Onkraj planote se je v nebo pel zasnezen vrh očaka. Tartos je razprl oči in dahnil. „Tu sva. Tu so kamnitoglavči." Maeve se je sklonila in se z rokami uprla na kolena. „Nikjer ne vidim nikogar," je odvrnila. „Tu so. Čutim jih." „In zdaj?" „Razkrili se bodo sami." „Si prepričan?" „Ja." Stekla sta proti prvim megalitom. Po planoti je bilo posejanih na desetino taksnih megali-tov. Vsi so bili enaki in vsi so bili iz sivega kamna. Maeve je občudovala te mogočne spomenike. Ni se mogla naču-diti temu, da so jih pred stoletji zgradili kamnitoglavči z svojimi rokami. O kamnitoglavčih ni imela izdelane predstave, zato tudi ni vedela, kaj in koga naj sploh pričakuje. Potem sta počivala, z hrbti naslonjena na enega od taksnih megalitov in opazovala orla, ki je v končentričnih krogih krozil nad njima. Vendar jima usoda ni dopustila počitka. Čer rob navzgor so priplezali prvi vitezi. Tartos se je zganil in planil kvisku. Zdrsnila sta za megalit in skrivaje opazovala pris-leke. Bilo je pet vitezov. Vsi so bili oborozeni z meči in v lahkotnih bojnih opremah. „Boj bo," je rekel Tartos. „Pripravi se." Stopil je izza megalita. Maeve je zajela zrak. Srče ji je tolklo kot ponorelo. Nje- ni členki so se zajedli v ebenovinasto paličo. Potem je stopila k Tartosu. Proti njima je teklo pet postav. Čakala sta. V Maeve je zaledenela kri. Se nikoli v zivljenju se ni bojevala, vendar je zavihtela paličo in udarila prvega viteza, ki je obstal pred njo. Vitez se je opotekel majčkeno nazaj in se zarezal. „Mislis, da si mi kos?" je izzivalno navrgel. Maeve se je skoraj do krvi ugriznila v ustničo. Bolečina jo je streznila in povsem prebudila. Njeni čuti so se izostrili. Medtem se je Tartos spopadel z stirimi vitezi, ki so ga obkrozili kakor mrhovinarji svoj plen. Bliskovito se je izmikal in se spretneje napadal. Enega je zadel v prsa in trdo usnje lahkotne bojne opreme se je preklalo na pol. Izpod tkanine je pričurljala kri. V Maeve se je zaganjal sirokopleč moski, surovega pogleda in razbrazdanega obraza. Maeve se je uspesno ubranila dvema udarčema, toda tretji jo je oplazil in opotekla se je nazaj v megalit in tresčila vanj. Mozakar je dvignil meč. Maeve je počepnila in se vrgla na tla, ter se zako-talila mozakarju pod noge. Kovina meča je zadela siv kamen, od kamna so prsknile iskre. Maeve ga je skusala spodnesti, toda mozakar je bil gibek in hiter. Sunkovito se je pobrala in čakala. Potem se je zgodilo. Kamniti megalit je nenadoma ozivel. Iz trdne enovite kamene skorje je vstala najprej glava, nato trup in zatem noge. Trup se je vrtinčasto zavrtel, kamnite roke so se kakor elastika stegnile proti vitezu, sledil je strahovit udareč, mozakar je spustil meč in se sesedel. Maeve je vrisnila in stekla proč od megalita. Toda megalit je zakorakal proti bojujočim se mozem. Vsak njegov korak je zabobnel in zemlja se je stresla. Tartos je za las usel vitezovemu meču, dvignil se je v zrak, naredil helikopter in pristal v prahu zemlje na enem kolenu. Njegove rumene oči so zazarele zlato. Potem se je dvignil in znova zavihtel meč. Kovina je zasikala po zraku in zadela zivo tkivo. Vitez se je opotekel nazaj in padel, ter izpustil meč. Tartos se je pognal nanj kakor divja črna mačka, kosti so zahresčale in zivljenje je steklo v minljivost. Tretji vitez je prisel Tartosu za hrbet. Tartos se je zasukal nazaj in ga premeril z surovim pogledom. „Se predas?" je hladno vrgel vanj. „Umri!" je v odgovor siknil vitez. Tartos je napadel, a moski je bil hiter in okreten. Zadel je Tartosa v roko, začutil je bolečino mesa. Roke kamnitega velikana so poskočile kakor elastika. Sunek, ki je zadel viteza je bil strahovit, vrglo ga je več metrov stran, kjer je nemočen oblezal med dvema skalama. Četrti vitez je v grozi pred kamnitim mozem zbezal. Tartos je ves divji poravnal hrbteničo in z nosničami surovo zajel zrak. „Koneč je," je rekel. Zar v njegovih očeh je ugasnil. Kamniti velikan, visok kake tri metre, se je vrtinčasto vrtel na mestu. Samo glava je mirovala. Tartos je pogledal navzgor. „Pozdravljen, prijatelj," je rekel. Kamnitoglaveč je dolgo molčal, preden je prvič spregovoril. Njegov glas je bil počasen, votel in doneč. „Kdo je zmotil moj mir?" je vprasal. „Tartos sem ... Hadesov sin." „Poznam tvoje oznake. Ampak ze zelo dolgo je od tega, ko nas je kdo obiskal." Maeve se je naposled otresla čudne paralize in stekla je k Tartosu. Kamnitoglaveč je čisto počasi zasukal glavo. „In kdo si ti, malčiča?" Maeve je ze izgubljala strah. „Maeve sem .... iz dezele Magnolija," je skoraj zavpila v odgovor. Tartos je pospravil meč v nozničo. „isčeva pomoč kamnitoglavčev," je rekel z jasnim močnim glasom. „Zato sva tu." „Pomoč kamnitoglavčev?" je zahresčal kamnitoglavčev glas. „Ja. Čarovnik Titen je ukradel Hadesovo zezlo moči. Vrniti ga moram v svet bogov." Kamnitoglaveč se je zasmejal z donečim - hja, hja, hja, hja, - ki je gromoglasno zadonel po planjavi. Njegov trup se je prenehal vrteti. „In zakaj mislis, da bomo pomagali?" „Ne boste pomagali iskalču izmed bogovskih vrst?" „Dolga stoletja so ze od takrat, ko je kdo potreboval naso pomoč." „Zdaj sva z Maeve tu in prosiva vaju za pomoč." Kamnitoglaveč je zatrobil skozi kamniti nos. Vsaj slisa-lo se je kakor basovska trobenta Potem so oziveli tudi drugi megaliti in se začeli priblizevati z dolgimi počasnimi koraki. Maeve je vsa očarana opazovala ta velikanska kamnita starodavna bitja, ki so se zbirala. Zraven je prisel drug kamnitoglaveč. Njegov glas je ozivel. „Aj, zakaj si nas prebudil?" „Okrogloglavči so tu," je odvrnil Aj. Kamnitoglaveč je malče počepnil. „Vidim. Res so tu," je rekel. Aj je uprl kamnite roke v kamniti bok. „Nas zelita. Prisla sta, da jim pomagamo." „Hmmmmm." Tartos je znova povedal, zakaj sta z Maeve sploh prisla. Drugi kamnitoglaveč je zbrano poslusal. „Slisal sem ze za zezlo moči," je rekel kamnitoglaveč. „Ampak, da je tu v nasem svetu ... tega nisem vedel." „Titen ga je ukradel," je ponovno spregovorila Maeve. „Tartos mora dobiti zezlo." „Spomnim se zadnjega boja," je zahresčal Aj. „Takrat pred stoletji je k nam prisel jezdeč iz dezele Rdečih kri-zev. Iskal je kamen večne mladosti." „In? Ste mu ga pomagali iskati?" „Ne." „Ne?" „Zadeve okrogloglavčev se nas ne tičejo." „Ampak zezlo moči ni samo zadeva okrogloglavčev, ampak zadeva bogov. Mar njim nočete pomagati? ... Poleg tega pa ste opevana starodavna bitja, ki posedujejo čarov- ne moči." Aj se je zasmejal s tistim - hja, hja, hja, hja. - „Da imamo čarovne moči? Bo ze drzalo." „No?" „Kaj pravis Tiar?" Tiar je zganil roko in se pogladil po bradi. Vsaj tako se je zdelo. „Nekaj resniče je v njenih besedah," je odvrnil. „Bomo pomagali?" „Zdaj ko sta ze tu ..." „Aaaa, ze dolgo nisem okusil boja," se je pretegnil Aj in dvignil kamnite roke visoko kvisku in jih spet spustil. Tartos je postal nemiren. „Kaj to pomeni? Da boste pomagali?" Aj ga je pogledal navzdol. „Tako je, malček To pomeni, da bomo kamnitoglavči pomagali." Tartos si je oddahnil. Naposled preboj. Maeve je pozneje, ko so počivali, Tartosu očistila rano. Iz spodnje tunike je natrgala trakove in jih povila okrog rane. „Tako," je rekla,"gotovo je." Tartos je opazoval njene gibe in začutil, kako mu notranji ogenj ogreva vse čute. Ceprav je čutil fizično bolečino rane, je le to zatrl in rekel. „Maeve, zakaj si mi v vasi Stiks pomagala?" je vprasal. Povedala je da zato, ker se ji je zasmilil. Ze mnogim jetnikom, ki so jih kraljevi vitezi prignali skozi vas, je rada ponudila hrane in vode. Tako so se vitezi sčasoma navadili nanjo. „Drzno," je pripomnil, ko je nehala pripovedovati. „Pogresas domačo vas, kajne?" Zavzdihnila je. „Včasih. Rada bi vedela, kako gre očetu in materi. Zdaj sta sama." „Tudi sam sem ze predolgo v vasem svetu. Skoraj sem ze pozabil, kaksen je moj dom." Dvignila je oči k njemu. „Pripoveduj mi o tvojem domu." „Nima smisla, ker mi ne bos verjela," je odvrnil. „V svet ljudi sem prisel z namenom, da bogovom vrnem zezlo moči." Maeve je ob njegovem jantarnem pogledu občutila majčkeno zadrego. Toda njegove oči so bile mehke in tople, kakor da v njih zari sonče. „Tvoje oči," je rekla. „Zive so kot sonče." Nasmehnil se je. „Taksne oči imamo vsi v moji dezeli." „In znamenja na tvojem čelu? Kaj pomenijo?" „Označujejo enega od Hadesovih sinov." „Ampak Hades je bog podzemlja!" „Je in ima kar nekaj sinov in hčera." „Ahm." „Je v tem kaj nenavadnega?" „Ne, ne, ni," je brz odkimala. „Kar nekaj bogovskih sinov in hčera se potika med vami," je dejal. „In vsi so nekaj posebnega." ,Ampak, zakaj ti potem ne pomagajo tvoji bogovski bratje in sestre?" je vprasala. „Ne smejo. Bogovski rodovi se neradi vtikamo v zadeve ljudi," je odvrnil. „Ampak tokrat je drugace. Hadesovo zezlo moci je bilo ukradeno in prineseno v ta svet." „Ukradeno? Kdo ga je ukradel? ... Titen?" „Tako je. Pred mnogimi leti. Nasel je prehod, vrata do nas. Moj oce ga je sprejel kot prijatelja." ,A Titen je izdal njegovo zaupanje." „Tako je." „Od takrat isces zezlo moci?" „Ja. Od takrat." „Žakaj je zezlo tako pomembno? Mislim reci, kaksne magijske moci ima?" „Žezlo odpira vrata med svetovi," je odvrnil Tartos. ,Aha, razumem. Žezlo je torej v nepravih rokah nevarno." „Ljudje se niste dorasli rokovanju z magijskimi moc-mi," je rekel. „Prevec ste sebicni in pohlepni." Maeve je zavzdihnila. „Žalostno." Njena odkritost ga je ganila. „Ti si ... drugacna." „Hvala ... Ampak zdaj je pomembno, da se ti rana pozdravi." Nasmehnil se je. „Že jutri bom spet cel," je odvrnil. „Poznam skrivnost regeneriranja snovi." „Seveda, le kaj si domisljam. Vcasih pozabim na to, da nisi navaden clovek." Potem je k njima prisel kamnitoglavec, najveqi med njimi, velikanski Aj. Sivi kamni v trupu so se vrteli. „Sta nared, da se odpravimo? Tu ni varno. Okrogloglavi se lahko vrnejo." Tartos je pokimal in poskusal vstati. Maeve mu je pomagala, da se je oprl nanjo in vstal. „Nared sva," je rekel. „Bos lahko hodil?" „Lahko." Kamnitoglavec je svoje kamnaste roke uprl v siroke sive boke. „In ti beloglava? Bos zmogla pot?" „Žmogla bom," je pokimala. Kamnitoglavec se je cisto pocasi zasukal in se odvrtin-cil drugam. „Pridi," je rekel Tartos. „Pot pod noge." Čakal jih je spust v dolino. Žjutraj so ze hodili po pokrajini raznolikih trav, skozi dolge prostrane travnike in mimo majhnih jezer, ki so se modro svetila kakor velikanske luze. Tartos in Maeve sta hodila prva. Ža njima so se valile grmade v podobo izoblikovanega vrtecega se skalovja. Bilo je pet taksnih kamni-toglavcev in vsi so puscali za seboj siroko raz polegle trave. Prvi in najveqi med njimi se je vrtel najhitreje in vsake toliko je kaj zarobantil s svojim kamnitim raskavim glasom, ki je votlo donel. Dolgo so hodili in dolgo so se kotalili kamni po razsez-ni pokrajini. Ko se je na zemljo spustil mrak so taborili na jasnini, pod velikansko luno, ki je priplavala na obzorje. Žaslisalo se je zavijanje volkov in skovikanje noccne sove. Maeve je ob zvokih zveri spremljal hlad. „Strah te je," je zdaj spregovoril Tartos, ko je zacutil tako napeta je in ves cas na prezi. Skomignila je z rameni. „Majckeno me je res, ampak ne bojim se volkov in sove. Tu blizu so naju prejsnjic ujeli Žaporozci. Ne bi se rada ponovno srecala z njimi." „Ždaj nisva sama," je odvrnil. „Ž nama so kamnitoglav-ci. Žaporozci si ne bodo upali, da naju napadejo." „Upam,da res ne." „En kamnitoglavec zaleze za dvajset njih." „Pa vendar so tudi kamnitoglavci umrljivi," je odvrnila. „So, vendar jih ni tako lahko pobiti. Kamnitoglavci imajo neclovesko moc, moc granitne skale." „Pa vendar se bojim, da smo vsi skupaj se vedno presib-ki napram kraljevim vitezom in Titenovimi podrepniki." „Iskati bova morala pomoc se kje drugje, vendar pa se Titen ne bori z mecem, ampak z magijo." Maeve je privzdignila obrvi. „Le kako se bos boril z njimi?" je vprasala. „Mecevalec si." Tartos se je skrivnostno nasmehnil. „Žnam tudi se marsikaj drugega," jo je pomiril. „Vendar tega ne razkrivam." „Skrivnosti imas." „Kaj jih nimamo vsi?" „No ja, res jih imamo." Potem so polegli in poccivali. Sredi nocci je Maeve zbudil mraz. Odprla je oä in pogledala v ogenj, ki je se brlel. Že si je prek glave hotela potegniti pregrinjalo, ko je otrpnila Vanjo so z drugega konca gledale fluorescentno modre oä. Kriknila je in planila pokonci. Njen krik je prebudil Tartosa, ta je vstal in izvlekel mec. „Kdo si?" je rekel bitju. Bitje na oni strani je molcalo. Nepremicno je upiralo pogled v Maeve. „Kdo si?" je ponovno vprasal Tartos. Ždaj se je bitje premaknilo. „Genazi sem," je odvrnil prislek z blagim valujoäm glasom. Tartos je privzdignil obrvi. „Genazi? Hm, spomnim se. Vracarica iz plemena Žapo-rozcev vas je omenila ... Ampak, razumel sem jo, kakor da ste duhovi." „Nismo duhovi." Genazi je iztegnil roko in izprozil kazalec, ter pokazal na Maeve. „Ona. Taksna je kot mi." Tartos je trznil. „To je Maeve . in ni Genazi." „Ne?" „Ne. Iz cloveskega rodu je." „Ne verjamem ti." „Res je," je zdaj pokimala Maeve. „Iz cloveskega rodu sem." Prislek pred njo je res spominjal nanjo. Imel je bele dolge lase, bledo belo kozo in fluoresčentno modre oči. Bil je velik in suh. Oblečen je bil v turkizno obleko, ki mu je segala do tal. „Kdo so Genazi?" je vprasala. „Več rodov nas je. Jaz sem Tarik, Genazi zraka." „Več vas je?" „Smo bitja ognja, zraka, vode in zemlje." „In ti si bitje zraka." „Ja." „In kaj počenjas tu?" „Mislim sem, da si Genazi. Sledil sem vam." „Sledil si nam?" „Ze vse od Kamnitih gora." „Nisem Genazi," je odvrnila. „In pravzaprav sem ti zelo malo podobna." „Genaziji se ze od nekdaj pečamo z ljudmi. Lahko bi bila mesanka." „Mesanka?" „Ja. Je v tem kaj čudnega?" „Oprosti, ker sem te razočarala." Zdaj se je Genazi nasmehnil. Imel je prijeten in skrivnosten nasmeh. „Ah, je ze dobro. Sem se pač zmotil." „Res si se." „Ampak se vedno mi je skrivnost zakaj sta vstopila v dolino Genazijev. Samo zaradi kamnitoglavčev?" „Videl si jih z nama, kajne? ... Ampak ne, ne samo zaradi kamnitoglavčev. Isčeva vsakrsno pomoč." „Pomoč?" „Za boj proti črnemu čarovniku Titenu." „Titen? Nisem se slisal zanj." „Temu se niti ne čudim. Titen je zloben in mračen. Ukradel je Hadesu zezlo moči ... Tole z mano je Tartos, Hadesov sin. Zezlo mora dobiti nazaj." „Pogumna sta, da se bosta takole spopadala s čarovnikom." „Morava." „Zmotil sem vajin sen, za kar se vama globoko opravičujem," je zdaj rekel Tarik. „Nič hudega, tako ali tako imam plitek sen." „Torej se ne hudujeta name?" „Ne. Kajne, Tartos, da nisva jezna?" Tartos je odkimal. „Ne, nisva. Ampak lahko bi prisel vsaj podnevi." „Genaziji se pred drugimi redko razkrijemo. Razkrijemo se samo tistim, ki vstopijo v nas tempelj." „Razumem. Vas bog Genasij." „Ja ... Zdaj pa je čas, da odidem." „Kot zelis." Tarik je sklenil roke in se jima priklonil, potem pa se razblinil. Tartos in Maeve sta se nekaj časa strmela v točko na drugi strani. Prvi se je nastale spremembe ovedel Tartos. „Hm, bila si mu vseč," je rekel Maeve. „Komu? Genazeju?" „Ja." „Ah, daj no. Bil je samo radoveden ali sem Genazi." „In? Ti je zal, da nisi." „Ne sramujem se človeskega izvora." „Tako je prav. Tudi človestvo ima svoj smisel." Kralj Koros je sedel na svojem kamnitem prestolu in čakal novič. Njegov obraz je bil mrk in hladen. Ko je zagledal pred seboj enega svojih vitezov, je pomignil z roko naj pride blizje. Vitez se je premaknil in pristopil. Kralj ga je namrgodeno gledal. „No, Armin, kaj novič?" Vitez se je globoko priklonil. „Blagohotni kralj," je začel z malče tresočim glasom., "Prinasam vam neugodne noviče." „Koliko neugodnih?" „Ubeznika nismo ujeli." Kralj je planil. „Kaj? Kako pobegnila?" „Spretna sta bolj, kot sem mislil." Na kraljev obraz je padla mrtvaska senča. „S seboj si imel dovolj moz, da bi ju lahko ujeli. Ali pa naj zdaj očenim, da ste vsi po vrsti povsem nesposobni?" „Kamnitoglavči jima pomagajo?" „Nemogoče!" „Kaj ukazujete, moj gospod?" Koros je nemarno zamahnil z roko. „Spravi se mi izpred oči!" Vitez se je globoko priklonil in se ritenski umaknil. Kralj Koros je pokličal svojega osebnega svetovalča in mu ukazal naj pripelje čarovnika Titena. Bilo je jutro in zopet so bili na poti. Pred njimi se je razprostirala grbinasta zemlja. Bila je vlazna in brozgasta. Vsak korak ki je vtisnil vanjo, je kakor sled se dolgo ostajal za njimi. Maeve je zamisljeno stela korake in vsake toliko pogledala Aja, ki se je vrtel za njo. Ze mu je hotela nekaj reči, ko je zemlja pod njenimi stopali nenadoma ozivela. Maeve je kriknila in stekla daleč naprej. Aj je obstal in se prenehal vrtinčiti. Iz tal je vstajala velikanska gmota zemlje in trave. Vstajala je počasi, čisto počasi. Ko se je kake dva metra dvignila visoko v zrak, se je oblikovala v podobo. „Kdo si drzne hoditi po meni?" je vprasal čmokljav glas. Aj se je umaknil malče nazaj. Prvi se je ovedel Tartos, ki je dvignil obraz kvisku. „Nismo te videli," je rekel gmoti zemlje. „Videli, videli," je jezno odvrnila zemljena prikazen. „Zmotili ste moj miren sen." „Oprosti. Ni bilo namenoma." „Namenoma, namenoma . sami izgovori." Aj se je začel znova vrtinčiti. „To je Močvirnik," je kamnasto rekel. Tartos ga je pogledal. „Močvirnik?" „Starodavno bitje zemlje in vode." „Aaaa, poznate me," je dejal Močvirnik Od njega sta prsela blato in voda. Tartos je dvignil dlan. „Hoteli smo se umakniti Zaporozčem," je rekel. „Nismo vedeli, da smo zasli na tvoje območje." „Poznam Zaporozce," je z nosljavim in pocasnim glasom odvrnil Moccvirnik. „Kadar so na velikem lovu, vedno zmotijo moj mir, da se moram umakniti." „Ne maras jih," je zdaj rekla Maeve. Moccvirnikove zemljene oä so se povesile k njej. „Da jih ne maram? Nak! Moccvirniku, ki je star kot zemlja je vseeno kdo zivi z njim. Moccvirnik pa sovrazi hrup in vpitje. To ga razbesni ... Ko so Zaporozci na lovu vedno divjajo in vpijejo. „Obzalujem." „Ooo, je ze v redu. Scasoma se navadis na to." „Pravis, da si star kot zemlja." „Zelo star. Moccvirnik je zelo star, a se ne spomni koliko." „Si starejsi od tehle jezer tule?" „Ko je bil Moccvirnik se mlad, to ti je bila tisina, jezer se ni bilo. O, ne, prav res jezer se ni bilo. Prisla so kasneje z velikimi vodami izpod neba ... Moccvirnik se dobro spominja velikih voda." „Velikih voda?" „Eee, kako pa . velikih voda. Vse kar ti je lahko videlo oko je bilo ena sama velika voda." „Pa se nisi utopil?" je zdaj prav naivno bleknila Maeve. „Utopil? Moccvirnik ima rad vodo. Brez vode tezko zivi. Prav res, Moccvirniku voda zelo ugaja." „Maeve," se je zdaj vzdramil poslusljivi Tartos, "Moccvirnik je pradavno bitje. Vcasih so Moccvirniki ziveli blizje ljudem, potem so se umaknili v samoto." „Zakaj?" „Ljudje so pozabili nanje. Ne potrebujejo jih vec." „Smo ljudje res zapustili vsa ta carobna bitja?" je zavzdihnila. „Ja, ste. Odtujili ste se vsemu." „Zalostno." Najvecji od kamnitoglavcev, velikanski Aj se je veselo kotrljal na mestu. Dvignil je kvisku svoje iz kamnov sestavljene roke in se pretegnil. Vsaj zdelo se je tako. „Moji kamni se spominjajo, kako je bilo nekoc," je zado-nel njegov hrescec votel glas. „Okrogloglavci so dosti hodili k nam." „Kaj so pa hoteli?" „Kaj so hoteli? Raznorazne reci so hoteli." „In zdaj ste pozabljeni." „Zdaj smo pozabljeni." „Ampak, ne!" je vzkliknila Maeve. „Niste cisto pozabljeni. S Tartosom sva prisla k vam. Kaj to ne steje?" „Silno redki so tisti, ki se zaidejo k nam." „Z Tartosom sva prisla ... In zdaj smo srecali se Moccvir-nika. Toliko starodavnih bitij na kupu." „Hmmmmm." „Boste videli, da bomo iztrgali zezlo moä iz rok carov-nika Titena." Moccvirnik se je cisto pocasi premaknil. „Zezlo ... moci," je zavaloval njegov zemljeni glas. „Ja, zezlo moci. Titen ga je ukradel Hadesu." „Joj, joj, poznam to zezlo." Maeve je bila presenecena. „Poznas zezlo moci?" je nejeverno vprasala. „Se iz casa davnih bogov." „Titen ga je ukradel bogu Hadesu. Dobiti ga moramo nazaj." „Tezko bo, tezko," je z vso tezo vlazne zemlje zavzdihnil Moccvirnik „Poznam Titena. Velik carovnik je." Zasukala je obraz visoko kvisku. „Mocvirnik, pojdi z nami," je rekla. „Pomagaj nam, da Hades dobi svoje zezlo nazaj." Moccvirnikove roke so tezko vzvalovale. „Prosite me za pomoc? Tega ze dolgo nisem dozivel." „Pomagaj nam. Kajne, Aj?" Aj, katerega trup se je vrtel na mestu in je mirovala samo kamnita glava, je votlo zapotegnil. „Eeee, kakopak." „No, Mocvirnik? Saj se bos potem, ko zmagamo, lahko vrnil k svoji moccvirnati zemlji." Mocvirnik se je poravnal in se bolj zrastel. Dolgo je pomisljal. „E, naj bo," je odvrnil, ko je prenehal premisljevati. „Ze dolgo nisem videl ljudskega sveta." „Odlicno." Tartosove oä so jantarno poblisnile in ugasnile. „Vesel sem, da imamo novega bojevnika," je rekel. „Mocvirnik je mocan. Tezko ga je premagati." „Mocan sem, to je res," je zagodrnjal Mocvirnik. „Vcasih sem vzbujal spostovanje." „Se vedno vzbujas spostovanje," je rekla Maeve. Tartos se je strinjal. „In se vedno si mogocen." „Pocasen sem," je odvrnil Mocvirnik. „Minula stoletja so me upocasnila." „Ljudski svet ti bo dobro del." „Ljudski svet je poln hitrosti in borb." „Ze tisocletja je tako." Njihovi mali cetici se je pridruzil Mocvirnik. Hodil je pocasi in z gotovostjo. Pravzaprav je vsak njegov korak drsel, kakor da ima na vlaznih zemljenih nogah nevidne drsalke. „Ena, dve, ena, dve," je momljal sam pri sebi. „Ena, dve, ena, dve." V daljavi so se risale travnate gomile, nekaksni mali gricki, ki so kakor hlebci prekinjali enolicnost pokrajine. Na vzhodu se je zrcalila jezernata gladina z nekaj drevesi, naprej na sever se je videla drobna äta gozdov, na vzhodu pa je tekla pokrajina v neskoncno ravnino. Sonce se je nagibalo v pozen popoldan. „Kmalu bomo taborili," je dejal Tartos. Aj je zvrtincil trup. „V mraku je moj korak pocasnejsi," je zakotrljal. „Dobro je, da se ustavimo." „Ja, pocakali bomo jutra." Slabi dve uri pozneje se je cetica ustavila in se utaborila. Tartos je zakuril ogenj, kamniti velikani so se strnili in obmirovali. Spremenili so se v kamnite megalite, kakor da jih je velikanska nevidna roka zasadila globoko v zemljo. Mocvirnik se je umaknil malce stran in legel na zemljo, ter se povsem spojil z njo. „Lepo pomoc sva dobila," je zdaj rekel Tartos. „Vendar za Mocvirnika nisem vedel ali sploh se zivi." Maeve ga je pogledala. „Tudi sinovi bogov ne morete vedeti vsega," je odvrnila. „Ne, vsega res ne vemo." „Kaj bova storila, ko se vrneva k carovniku Stavrosu?" „Izdelati moramo nacrt, kako poraziti Titena." „Kljub vsej pomoci, ki jo imava, ne bo lahko." „Vem. Titen se bo boril do zadnjega." „Ampak tudi Stavros bo pomagal. Ne bo nas pustil vnemar." „Stavros je moder. Nanj se lahko zaneseva." Te noci ni strazil nihce, zato sta lahko brezskrbno legla tudi Maeve in Tartos. Maeve je spodvila kolena, ko je legla na travnato zemljo in se tesneje ovila v volneno pregrinjalo, Tartos pa je nadeval na ogenj suhih vej, ki so lezale v blizini in legel tudi sam. V jutru je bil Tartos prvi pokonci, zbudil je Maeve in ji narocil naj prebudi ostale. Maeve si je pretegnila odreve-nelo telo in odsla zbudit najprej kamnitoglavce, nato Moc-virnika. Ze dobro uro kasneje so bili spet na poti. Dolgo so hodili skozi visoko posuseno travo. Mocvirnik, ki je ves cas hodil malce zadaj, je nenadoma pohitel in pristopical blizje. „Tu nekje je rusevinasto svetisce," je rekel. Tartos je dvignil pogled. „Svetisce?" „Mocvirnik se se spominja tistih dni, ko je svetisce se stalo. Nekajkrat sem bil tam." „Cigavo pa je bilo svetisce?" „Mocvirnik se spominja hise boginje Artemide." „Artemida," je zamrmral Tartos. „Ampak to je ze davno tega." „Ne tako zelo davno." Kasneje so res naleteli na rusevine svetisca. Svetisce se je raztezalo na povrani cetrt kvadratne milje. Glavni sestop so bili visoki marmornati stebri v jonskem slogu. Ta arhitekturni slog je nastal po navdihu graditelja, katerega je navdihnil koder zenskih las. Posebnost svetisca je bila ze napol razrusena rotunda z kupolo, strop ponekod je bil se kasetiran z krozno odprtino na vrhu. Maeve se je z obcudovanjem sprehodila med visokimi stebri. Po zapuscenih umazanih marmornatih tleh se je vleklo robidovje, med rezami je poganjala trava, povsod je bilo nasmeteno listje in posusene veje. Nenadoma se je dvignil veter. Silovit veter. Listje na tleh se je zvrtincilo in dvignilo v zrak. Maevini dolgi lasje so zafrfotali. Z vsem telesom se je uprla tej sili, ki je butnila vanjo. Tartos, ki je od dalec zagledal nenavaden vrtinec s katerim se je borila, je stekel k njej. „Stoj!" je zavpil vetru. „Stoj, sem rekel!" Vrtinec se je pognal v Tartosa. „Stoj, pri bogu Hadesu!" je zavpil. Vrtinec se je za spoznanje umiril. Maeve je napela oci. V vrtecem se zraku je opazila prozorno bitje podobno oblaku. Bitje se je napihovalo in usihalo. „Hej!" je zavpila vanj. „Nic ti nocemo." Vrtinec se je odmaknil od Tartosa, in se polagoma zacel umirjati. Lebdece bitja se je spustilo malcek navzdol. „Zakaj ste tu?" je vprasal z jeznim glasom. „Sli smo mimo," je odvrnil Tartos. Maeve si je opomogla od prvega presenecenja. Stopila je pred vetrnega duha. „Kdo si?" Vetrni duh, ki je lebdel nad njo je zaplesal v krogu. „Kdo sem? Kako nemarno, da me kdo to vprasu-je ... Vetropihec sem." „Vetropihec?" „E, ja." „Duh vetra si." „Vetropihec je veter," jo je popravil. „Ah, oprosti! Nisem vedela." „No ja." „In kaj pocenjas tu?" „Vetropihec je tu doma." „Tu si doma?" se je zacudila. „Kje pa naj bi bil?" „In zakaj si naju z Tartosom tako zlobno napadel?" „Vetropihec ne mara obiskov." „Saj naju ni potrebno imeti rad, pa vendar ti ni bilo potrebno takole pihati." „Vetropihec ne obzaluje nicesar." „Tudi prav." Tartos, ki je doslej molce poslusal razgovor, je ozivel. „Verjetno Vetropihca zanima, kdo smo vsi skupaj," je rekel. „No, jaz sem Tartos, Hadesov sin. Z mano je Maeve, clovekova hci iz dezele Magnolija. Potem so tu se kamni-toglavci in Mocvirnik." Vetropihec je napihnil glavo. „Videl sem vas." „No, sedaj nas poznas." „Poznam, poznam . in ne poznam." Maeve je nagubala celo. „Vetropihec, si ze slisal za Hadesovo zezlo moci?" Vetropihec se je zagugal levo, desno. „Slisal sem ... slisal. In tudi videl." Njene oci so se razsirile. „Videl si ze zezlo moci?" „Sije ... sije kakor sonce." „Si ga videl pri carovniku Titenu?" „Videl sem ... videl. Vetropihec vcasih potuje zelo dalec. Marsikaj ve, marsikaj vidi." „Zakaj si bil prejle tako jezen?" „Vetropihec je rad sam ... sam." „Cuvas razvaline svetisca?" „Vetropihec rad v njem pociva." „Aha, razumem. Zmotili smo te pri pocitku." „Vetropihec rad pociva med kamni." „Ampak, ce si veter, potem res veliko potujes in veliko ves. Kaj se je zgodilo z svetiscem?" Vetropihec je naredil v zraku preval. „Carovnik ga je unicil." Maeve je privzdignila obrvi. „Čarovnik?" „Črni čarovnik Titen." „Si jezen nanj?" Vetrni duh je napihnil prozorna liča in naredil nov preval. „Vetropiheč je zelo jezen na črnega čarovnika." Maevini lasje so zaplapolali v blagem vetru. „Pojdi z nami," mu je rekla. „Lahko nam pomagas premagati črnega čarovnika." Vetrni duh se je znova zagugal sem in tja. „Vetropiheč je zelo jezen nanj. Uničil mi je dom. Tu sem vedno počival." K njima se je prikotrljal Aj. „Mislil sem, da si odsel od tod," je rekel. Vetropiheč je vanj uprl svoj modrikasto steklen pogled. „Vetropiheč je vedno med temi porusenimi zidovi." Maeve je dvignila obraz k Aju. „Vidim, da se poznata," je rekla. Aj je nekajkrat obrnil trup. „Svoj čas je Vetropiheč prečej zahajal k nam. Vsepovsod ga je bilo dovolj." „Dovolj, dovolj," je odvrnil duh vetra. „Se vedno me je tu in tam dovolj." „Pa vendar te ze dolgo ni bilo v Kamnitih gorah." „Eh, Kamnite gore. Tam so zdaj drugi vetrovi." „Pozabil si na nas." „Eh, pozabil. Vetropihču ni več do divjanja sem in tja. Utrudil se je." „Nisem vedel, da se vetrovi lahko utrudite," se je vme-sal v pogovor Tartos. Vetropiheč je napihnil obraz. „Vetropiheč je včasih utrujen ... zelo utrujen." „Zakaj ne odpotujes k drugim vetrovom? Gotovo ti je včasih, dolgčas." „Rad sem sam. Popolnoma sam." „Nisi druzaben, kajne?" „Svoj čas sem bil ... radoziv. Svoj čas sem bil vihrav." „Zdaj ne več." „Utrudil sem se." „Potem si pa res ze častitljivo star." Oblakasto telo se je prekopičnilo na glavo in zopet na komaj opazne noziče. „Star ... star kakor sama zemlja." K njim se je privrtel Tiar. „Razglabljate?" je zasklopotal s trdimi usti. Vetropih je napihnil liča, da je bil videti kakor kaka velika zoga. „Kamnitoglavči ste tako radovedni. Ze od zore časov naprej." Tiarov trup je obmiroval. „Smo taksni in smo taksni," je čisto počasi rekel. Aj je gledal svoje tri sotovarise, ki so se malček stran odpravljali v stanje mirovanja. Kmalu zatem so postali trije kamniti megaliti. „Hmmmm," je zamomljal. „Vetropiheč je staro godrnjalo." Duh vetra je zaplesal gor in dol. „Pa sem, pa sem." „Pa bodi!" Potem je zatrobil v globokem basu. „Ne boste zdaj dremali, bratje. Na pot je treba. Alo!" Eden od kamnitih pokončnih kamnov se je premaknil. „Hm, kaj? ... Na pot? Ze?" „Ze!" Maeve je pogledala Vetropiha. „Bos odsel z nami, Vetropih?" Duh vetra se je zagugal, kakor da lezi na nevidni gugal-niči. „Če bom sel, bom sel," je zapihljal. „Če pa ne bom sel, pa ne bom sel." „Če se ti ne ljubi zdaj, pa pridi za nami." Vetropiheč se je prekučnil. „Mogoče bom prisel ... mogoče ne bom prisel." „Razmisli." „Vetropiheč ne bo razmisljal. Vetropiheč ve." „No prav." „Čas je, da se odpravimo naprej," je zdaj rekel Tartos. Maevina suha postava se je premaknila v korak „Pa zbogom, Vetropiheč" Vetropiheč je zalebdel se visje, potem pa prhnil drugam. Krenili so dalje. Pozneje jih je pot vodila mimo dveh jezer skozi močvirnat predel. Močvirnik je poznal vse skrite poti in varno jih je vodil mimo vseh pasti. Ko je takole stopal in je vsak njegov korak čmoksnil, sta od njega zaprsala vlazna zemlja in kapljiče vode. „Močvirnik se se spominja teh poti," je rekel. „Svoje dni sem veliko hodil naokrog." „Če si pa starejsi od teh jezer," je povedala Maeve. „Seveda poznas vse te poti." „Ampak ne glej predolgo v jezera. Tam so Kvarki." „Kdo?" „Kvarki. Bitja vode. Zelo srboriti so, če kdo zmoti njihov mir." „Bi nas napadli, če bi se priblizali jezeru?" „Potegnili bi te v globine." „Oh!" „Ampak Močvirnika so se ze navadili." Maeve se je vseeno hotela jezeru bolj priblizati in si ogledati te Kvarke, vendar jo je Tartos odvrnil od tega. „Ne bomo te resevali, če te kak Kvark zgrabi," ji je dejal. „Ampak saj ne bi sla povsem do vode," se je uprla. „Ne," je ognjevito odkimal. „Ne bomo se po nepotrebnem izpostavljali nevarnosti." „Pa nič!" je malče jezno pihnila. Vendar se ni vdala. Pozneje je stekla do jezerča, katerega gladina je mirovala, vsake toliko jo je nakodral veter. Dolgo je strmela v te majčkene valove. Opazovala je ribe, ki so se poganjale proč od obrezja in iskale hrano in mulj, ki je prerasel obrezje. „Tu ni ničesar," je zamomljala. Ze se je zasukala proč od obrezja, ko je za njo močno pljusnilo. Najprej je mislila, da se je iz vode za muho pog- nala riba, zasukala se je in ostrmela. Vanjo je gledala glava čudne prikazni. Vodno bitje je imelo plosčato glavo polno bodič, izbuljene oči so zdele točno na sredini glave, v obraz je bil roznat in naguban. Imelo je velikanska usta. „Kvark?" je rekla z negotovim glasom. Kvark se je dvignil malček iz vode, bil je luskinast Po hrbtu je imel ostre bodiče. Imel je roke podobne lovkam. „Pridi blizje," je rekel mil, sanjav glas. Maeve je odkimala. „Ne, tu mi je čisto dobro." „Se me bojis?" „Rada sem v varni razdalji," je odgovorila. „Močvirnik me je opozoril, da ste Kvarki nevarni." Kvark je zapotegnil velika usta v zapeljiv nasmeh. „Močvirnik? Močvirnik se vedno huduje nad vsemi." „Zakaj?" „Taksen pač je." „Bi me res potegnil v globino?" Kvark je priplaval malče blizje. „Prijazna si. Ne bom ti storil zalega." „Ne verjamem ti." „Pa nič," je skomignil z rameni. „Ampak najprej povej, zakaj si tu?" „Z Tartosom, Hadesovim sinom isčeva pomoč." „Hadesov sin je tu?" „Ja." „Hm, ne vidim ga." Dvignila je roko in jo zasukala nazaj. „Tam zadaj je." „In zakaj je v tem svetu?" „Ker isče zezlo moči. Hadesovo zezlo." „Prismojena reč." „Prismojena?" „Seveda. Bogovi vedno nekaj hočejo." „Ampak zezlo je Hadesovo!" je vzkliknila. „Čarovnik Titen mu ga je ukradel." Kvark se je zavrtel okrog svoje osi. „Si rekla Titen?" „Ja, sem." „Pred leti je sel tod mimo. Iskal je vhod v drugi svet." „Nasel ga je ... in ukradel Hadesu zezlo moči." „Prismojeno, da gres krasti bogovom." Kvark je priplaval se malče blizje in se dvignil iz vode. Tedaj je odjeknil Tartosov glas. „Stoj, kjer si!" Kvark je strbunknil nazaj v jezero in jezno udaril z lus-kinasto plavutjo. „In kdo si ti, da mi ukazujes?" Tartos je stopil k Maeve. „Tartos sem ... Hadesov sin." Kvark se je malče pomiril. „Aha, ti si ta." „Kaj?" „S tole dekličo sva malče kramljala o tebi. Zezlo moči isčes." Tartos je pogledal Maeve. „Nisi me poslusala. Zakaj?" je vrgel vanjo z očitajočim glasom. „Ker me je zanimalo, kdo so Kvarki. Zato." „Radovednost bi te lahko drago stala." Kvark je zavaloval po gladini z lovkastimi rokami. „Sem res tako nevaren?" „Molči!" Kvarku ni bil vseč ton Tartosovega glasu in jezno se je potopil, a se kmalu zatem spet prikazal. „Zaman se jezis," je rekel. „Nič hudega ji nisem storil." „Vendar si nameraval. Videl sem te." Kvark je jezno zamahnil z lovkami po gladini. „Zmotil si naju!" „Se dobro, da sem vaju." K jezeru je pridrsal Močvirnik. Takoj ko je zagledal Kvarka je obstal. „Kvark!" je zazemljal. Kvark se je čisto majčkeno oddaljil. „Močvirnik? Hm, lepa drusčina ste." „Lepa, lepa," je odvrnil Močvirnik. „Lepa drusčina smo." „In vsi isčete to zezlo?" „Vsi," je zdajči pribil Tartos. „Zanimivo," je zamomljal Kvark z velikimi usti. Močvirnik se je prekučnil v jezero. Voda mu je dobro dela. „Mmmmmm," je zamrmral. „Hej, to je moje jezero!" je zdaj z zlovesčim glasom vzkliknil Kvark. „Najdi si drugega." A Močvirnik se ni zmenil zanj. Veselo se je preobračal v vodi. „Jezero je dovolj veliko za oba," je dejal Tartos. Kvarkove oči so se se bolj izbuljile. „Kaj pa ti ves?!" „Vem, kaj vidim." „V tem jezeru sem ze stoletje dolgo." „Nihče ti ga ne misli prevzeti. Malče vljudnosti pa lahko imas." Lovke so jezno vzvalovale. „Tu mi ne mores ukazovati." Maeve je zavzdihnila. „Lepa reč! Zdaj se ze prepiramo za prazen nič." Kvark je zaplaval blizje Maeve. „Ti si vsaj prijazna," je rekel. „Res je nesmiselno, da se prepiras Kvark. Tako ali tako bomo odsli." Kvark se je potopil in se spet prikazal. „Saj vas ne odganjam. Rad imam druzbo ... Tu je tako samotno." „Kaj nimas v jezeru tovarisev?" „Cisto sam sem." „To je pa res osamljeno zivljenje." „Sam si kriv!" je iz vode zaprhal Močvirnik. „Kolikor vem si doslej vsakega odgnal." Kvark je zasukal bodečo glavo. „Kaj pa ti ves?!" „Močvirnik marsikaj ve." Tartos je postala vse bolj nemiren. „Oditi moramo," je rekel. „Pred nami je se dolga pot." Maeve je pokimala. „Ja, seveda." Kvark je iz vode dvignil roznate roke. „Spet bom sam." „Se bos ze znasel," mu je odvrnil Tartos, preden se je zasukal. „Pejmo!" Kvark je usmeril pogled v Maeve. „Bos se kdaj prisla?" je vprasal. Skomignila je rameni. „Tega pa ne vem." „Pridi." „Uzivaj v jezeru, Kvark." Kvark se je veselo zasukal okrog svoje osi. Močvirnik je počasi lezel na breg. Od njega so tekli čur-ki vode. „Na pot ... na pot," je zamomljal samemu sebi. Potem so zapustili jezersko nabrezino. Odpravili so se naprej. Kmalu so dosegli reko Srebrna dlan, jo prečkali in se utaborili blizu rečnega obrezja. Z neba je sijala luna. Se vedno je spominjala na odgriz-njen kolut sira. Kamnitoglavči so se odpravili k počitku in obmirovali. Močvirnik se je najprej malče povaljal v reki, potem pa se zlil z pokrajino. Tartos je iz kamnov naredil krog, zakuril ogenj in nanj nadeval suhega ločja in suhih vej. Ogenj se je poganjal kvisku z ozkimi in dolgimi rdečimi jeziki. Maeve je v zelodču krulila lakota. Bila je lačna, toda z Tartosom več nista imela hrane. Ulovila pa nista čez dan ničesar. „Jutri bomo pri Stavrosu," je rekel Tartos. Maeve je obrnila dlani k ognju. „Ja bomo. In lahko se bova najedla." „Lačna si." „Kaj ti nisi?" „Vzdrzal bom." Maeve se je zleknila po suhih tleh in si glavo podprla z rokami. Strmela je v temno zvezdnato nebo in bledoru-meno luno. Obslo jo je čudno hrepenenje po domu. Pa ne po domu iz vasi Stiks, ampak po domu, ki je se daleč in zavit v tančičo skrivnosti. Ni vedela čemu jo zdaj obhajajo taksne pomisli. Dvignil se je na komolče. „Po čem hrepenijo otroči bogov?" je vprasala in razgibala prijetno tisino. V Tartosa je zdrsnilo začudenje. „Po čem hrepenijo otroči bogov?" „Ja." „Ne vem." „Mar ti po ničemer ne hrepenis?" Tartosu so se skrivnostno zasvetile oči. „Zakaj te to zanima?" „Zanima me pač." „Te skrivnosti ti ne morem razodeti." „Zakaj ne?" „Ker bi te to zmedlo." „Mislis?" „Vem, Maeve." „Pa naj bo po tvoje." Zleknila se je nazaj na suho travo in zaprla oči. Kmalu zatem je zaspala. ZF ZGODBA KJE JE LORDKONA? IZ KNJIGE MODRA DROGA IN DRUGE ZGODBE Matjaž Štrancar Na podlagi stevil-nih novih zahtevkov smo v razdelku potovanj odprli novo prilepljeno temo, v kateri lahko tezite s svojimi zgodbami s potovanj v preteklost in sprasujete izkuse-ne stare mačke. Zato smo za moderatorja določili poz-navalča historičnega portaljenja LordKona, ki tudi sičer dela na Uradu za konsistenčo časa Republike Slovenije ter je tudi predsednik slovenskega drustva Wikihis. Splosna pravila poznate, v kolikor kaj ni jasno, se obrnite na LordKona. Super! To smo rabili. Prosim, da se vzdr-zujete enovrstičnih prispevkov, ker bodo v bodoče brisani. Poleg tega poskusimo zadrzati kakovost te izbe na visoki ravni, da se ne bo zgodilo kot pri konkurenči, kjer je moderator samo se popravljal zgodovino za kreteni. Ok, ok. Eno vpra-sanje. Zakaj potem na uradu dovoljujete vsakemu kretenu, da gre v preteklost in naredi, kar se mu sprdne? Dovolimo vsakemu, da gre v preteklost, ker v demokračiji tega nimamo praviče prepovedati. Seveda pa sankčioniramo vse, ki zgodovino spremenijo, in jim nalozimo plačilo vseh stroskov, ki nastanejo s čisčenjem njegovega sranja. Ker nas je premalo, se zanasamo tudi na prostovoljče Wikihisa, ki jih v glavnem porabimo za čisčenje manjsih vandalizmov. Včeraj sem sel v leto 1944 v Vzhodno Prusijo in von Staufenbergu pomagal sestaviti boljso bombo. Kul, ali kaj? Vau. Kateri datum točno je to? Cakaj, se ti pridruzim. Samo kot opozorilo drugim. Dolgočuro25 sem za uha odvlekel nazaj, preden je sel delat skodo, Jan1888 pa je plačal za uspavalo za von Staufenberga in ekipo nasih najboljsih pirotehnikov. Castili smo tudi izlet v „Banovče". Fantje in dekleta, ne zajebavajte se s preteklostjo. Torej, a kdo ve, kako bi najlazje ubil Hitlerja? Po moje, če ga vrzes iz Orlovega gnezda tik pred vojno. Mogoče lahko prikazes kot nesrečo. Ja pa dobro, no. Spet dva saljivča skrbita, da imam vedno dovolj dela. Dolgačura25 - tebi drugo opozorilo. Endivija pa je bil benan. V redu. Ne bit hud. Itak, da hoče vsak noob fentat Hitlerja. Eni so ga ze večkrat, jaz ga pa sploh se nisem. Pa saj ga ni treba fentat. © Pisi mi na zasebna sporočila. © Pa kaj ima smisel hodit v preteklost, če ti ne pustijo fentat Hitlerja? Kaj vam ni jasno? Z neodgovornim poseganjem v preteklost jo lahko spremenite do te mere, da bi sedaj lahko komuničirali samo se s feromoni. Lahko ste srečni, da imamo znanje in prostovoljče, ki čistijo vase napake in izpade. Ampak vedno manj jih to hoče delat zastonj. Odkar se je lani uparilo pol ustanoviteljev Wikihisa, tezko dobimo sredstva od sponzorjev. Saj se nam folk smeji, ker se sami ne znamo poskrbeti zase. Res je, da smo jih večino dobili nazaj, toda se vedno isčemo, kdo je omamil in posilil programerjevo babičo na dan pred randijem z njegovim dedkom. Res ni časa, da bi lovili se mladoletne vandale okrog, je preveč resnega kriminala. Poleg tega bi rabil pomočnika tudi za to temo. Res ne morem vse sam. Hehe. Evo, končno je prisel moj trenutek. Sem bil zraven, ko je Hitler leta 1905 delal sprejemne izpite za dunajsko akademijo lepih umetnosti. Endivija je ponaredil rezultate sprejemnega izpita in je tako Dolfe dostudiral slikarstvo. Kupil sem dve sliki od njega. A kdo ve, koliko je to tu okrog sedaj vredno? Uradno nič, ker je prepovedno trgovat z umetninami iz alternativnih svetov. Na črnem trgu pa tudi ne bos kaj dosti dobil, ker je trg zasičen. Itak da je čeneje, če gre vsak sam iskat svojo kopijo alternativne Mone Lize. No ja. Bom pa obesil v kopalničo. © Ma ne spet. Dolgačura25 - zadnje opozorilo pred izključitvijo, in če te se enkrat srečam na 200 metrov stran od Hitlerja, ti bom kastriral fotra, ko je se v pleniče sčal. Antikona, tebi opozorilo, ker dajes neprimerne nasvete preko ZS-jev. Endivija - ti se kar skrivaj, ne mores ubezat razpiz-denemu LordKonu . A smo malo zivčni zadnje čase? Saj ga nisem fental. Sem se samo hotel rokovat z njim. © Hitlerja ni več. Včeraj sem bil na solski ekskurziji po poteh prve svetovne vojne in sem videl, kako se je „po nesreči" znasel na trajektoriji plinske granate. Yesss! Ej, a kdo ve, kako bi bilo najlazje ubiti fotra od Hitlerja? Been there. Done that. Ampak to ni tak zabavno, kot fentat samega Dolfi-ja. © Fantje, a koga zanima, koliko ga Hitler nese. Imam načrt, kako ga spravit na oktoberfest v letu 11. Rabim se dva pomočnika. Pa nič se ne bojte. Ona mona Kona bo dal mir nekaj časa. © Kako je slo? Se mi zdi, da se ti ni posrečilo? Eena divja, a si ti moski ali zenska? Ne morem razbrat iz tvojega pisanja. Ni bilo nobenega za s sabo, bo treba poskusiti naslednje leto. Grem ta čas na pivo s Himlerjem. In te nič ne briga, kaj imam med nogami. A je kdo videl Lord-Kona zadnje čase? Lorda koga? © Prav ste meli. Fotra od Hitlerja res ni tezko fentat Je pa zato njegov ded pravi kerlč. Sest zamahov z lopato ga je sele spravilo na kolena. Dovolj mi je vsega. Eno je, če se spravite na Hitlerja, drugo, če se name. Ne samo, da mi nihče noče priskočiti na pomoč, ker ne morem sam tako hitro čistiti za vami, kolikor mi delate stale. Se mojim prednikom ne daste mira. Dučatkrat sem moral posredovati samo zanje in se tolikokrat za Hitlerja v zadnjih dveh mesečih. Proti Eeni Divji sem vlozil in dobil tozbo, tako da nima več dostopa do historičnih portalov. Zgodovino lahko gleda samo se po TV. Na up. Dolgačura25 pa nima več dostopa sem, dokler se javno ne opraviči. Naj bo to opozorilo tudi ostalim vro-čekrvnezem. Ste vedeli, da je tudi deda od LordKona se kar odporen na lopate. Dobro, da sem imel s seboj se fazni daljinski defibrilator. Aha. Defibrilator je kul. © Fino se obnese tudi na Stalinu. Fantje, en nasvet bi prosil. A kdo ve, kako bi pretihotapil brener skozi portal? Hitlerju bi dal malo njegovega zidovskega zdravila za poskusit. Pa saj ga lahko tam kupis, asshole. Sram vas bilo. Danasnja mladina nima več nobenega spostovanja do zgodovine. V mojih časih mi na misel ne bi prislo kaj takega. Tiho oldtajmer. Ej, tudi sam nameravam jutri poslat enga firerja pod ruso. Gre kdo z mano? Postavi se v vrsto, buteč. Glede na to, da nam je spet mrknil moderator in nimamo nikogar, ki bi ga nadomesčal, bom to temo zaprl, preden bo povsem zrela za uradne tozbe. Zahvalite se nj00bilaku, endivija in podobnim čepčem, ki smrdijo po pomanjkanju one-gavljenja in zaradi katerih imajo historični portali tako zanič sloves. Zaklepam. <> VRNITEV NA DOMAČI SVET PODOBE PRIHODNOSTI Vid Pečjak (ekskluzivno za Jašubeg en Jered) Galaktično vozilo Solaris je prebilo mejo osončja. Drvelo je s hitrostjo 200.000 km na sekundo proti tretjemu planetu od Sonča. Preslo je Oortov oblak in vstopilo v Kuiperjev pas. Registrator je zabelezil sončni veter in prihod v heliosfero, vendar potniki niso čutili ničesar. Niti postopnega zmanjsevanja hitrosti. »Da ne bomo trčili?« je napol v sali vprasal kapitan Hornovsky. »V tem pasu kar mrgoli nebesnih teles. Mnoga so manjsa od kočke sladkorja, a pri tej hitrosti bi nas razbile.« »Brez skrbi,« je odgovoril navigator Bell. »V tem osončju je več nevarnejsih asteroidov.« Osemčlanska posadka se je zbrala pred ekranom. Stiri zene s svojimi mozmi. A ni videla ničesar razen grafikona, ki je kazal moč sončnega vetra. Organizatorji poleta so se odločili, da posljejo v vesolje samo poročene pare, ker so domnevali, da bodo tako zmanjsali trenja med moskimi člani posadke. V vozilu je zares vladala solidarnost, če izvzamemo manj pomembna koketiranja med pripadniki obeh spolov. »Ko pomislim, da je tod bezala nazadnje zemeljska odprava, me prime groza,« je dejala Bellova zena Hele- na. »Ni vedela, ne kod ne kam. 188 ljudi, Izgubljenih v vesolju.« »Mislim, da je dobro vedela, kod in kam potuje,« je dejal Bell. »Skusal bom poiskati kaksno večje telo v bli-zini, da vidite, da nismo tako osamljeni, kot mislite.« je dejal in preusmeril iskalča. Prikazalo se je drobno, a blesčeče nebesno telo. »Sedna,« ga je imenoval navigator in pojasnil, da je tako svetla zaradi ledu, ki prekriva ves planet. Solaris se je začel hitreje zavirati voznjo. Postopoma je zavrl na 300 km na sekundo, nato na 200, česar pa posadka ni čutila. V daljavi se je prikazala drobna, svetla, modrikasta pika »Zemlja,« je dejal navigator Bell, »Zibelka človestva in končni čilj nasega potovanja. Rojstni kraj vseh Her-mezanov.« »Dezela, ki je rodila Aristotela, Aleksandra, Čezarja, Leonarda, Einsteina, Mizeka...« je dodal Filip. »Dobro si si zapomnil imena,« je dejala zdravniča Karmen. »V soli si moral imeti odlične očene. Kaj pa Dzinginskana, Hitlerja, Stalina ...? Zgodovina jih ne čeni visoko.« »To so iztrebki zgodovine.« »Kjer so ziva bitja, tam so tudi iztrebki,« ga je zavrnila Karmen. Bell je povezal ekran z gravitacijskim teleskopom in prikazala se je ploscica. »Žemlja,« so dahnili gledalci. Videle so se modre, zelene in sive lise. »Morje, rastline in gore s puscavami. Tam je Amerika,« je pokazal Filip v daljavo. »Ti pa ves,« se je razhudila Marja. »Pa ne znas imenovati niti najdaljse reke na rojstnem Hermesu.« »Seveda jo znam. Donava.« »Donava je reka na Žemlji.« »Tudi na Hermesu. Kmalu bomo videli zemeljsko Donavo.« S takimi razgovori je mineval cas, vcasih pa je kdo od posadke vkljual internet in skusal zvedeti cim vec podatkov o Žemlji. Toda zaradi vedetnega potovanja so bile novice zastarele. »Poglejte, poglejte,« si je pridusala Žvezdana, »v dvaindvajsetem stoletju so se vihrale vojne!« »Se v triindvajsetem!« se je oglasil Pavle Potokar, ki kar ni mogel verjeti naivnim zenskam. »Triindvajseto stoletje je naredilo vec skode kot vsa prejsnja stoletja skupaj. Nemara so se prebivalci prav zaradi vojn poslej drzali koncnega mirovnega sporazuma. » Solaris se je hitro blizal Žemlji. Potniki so z golimi ocmi razlocili morje in kopno, gore in doline, puscave in zelene pasove. Mimo je svignilo ogromno svetlo telo. Gledalci so osupnili. »Luna,« je dejal Bell, Pavle pa je zapel: »Luna, luna bela, vrh gore se dela, da bos Lenco vzela, ker prav nic ne dela, ker prav nic se ne uä, cakaj, cakaj Lenca ti.« »Žnas vse to, cesar ne potrebujes,« je uzaljeno dejala Helena. »Kdo pa ve, kaj vse bomo potrebovali?«se je oglasil Filip, njegova zena Meri pa je nastela: »Razdalja od Lune do Žemlje znasa 384.400 kilometrov, premer 3476 kilometrov in masa 7,35 kilogramov.« Na Žemlji so se ze razloale obale, reke, doline, le mest ni bilo videti. Geograf Filip je osvetlil zemljevid. »Vse se je spremenilo. Morja so veqa, marsikje je voda zalila kopno, razdalje so se skrajsale ... tezko se bomo znasli.« »Kje naj pristanemo?« je vprasal Hornovsky. »Tam, kjer je cim manj zelenja, »je odgovoril Bell. Izbrali so sivo zaplato sredi gozdov. Filip je povedal, da so blizu nekdanjega milijonskega mesta Rim na Apeninskem polotoku. A zdaj to ni bil vec polotok, temvec otok. Se dvakrat so zaokrozili planet, nato so pristali. Pis je dvignil oblak prahu in metrske skale so se kotrljale na vse strani. Grmicasta ploscad pa je bila prazna. Nihce jim ni zazelel dobrodoslice, kot so jo pricakovali v upanju, da je nekaj ljudi, ki so bili ostali na Žemlji, prezivelo in se ohranilo do danasnjice. Utaborili so se kar zraven plovila, da so imeli prtljago pri roki. Ponoä jih je prebu- dil robotski strazar z imenom Duck. »Kaj pa je?« je vprasal Hornovsky. »Nekdo se plazi okoli taborisca,« je odgovoril Duck. In ceravno je bil njihov robot vrhunec robotske tehnologije na Hermesu, ni ugotovil, kdo jim krati nocni mir. Sprasevali so ga: »Si videl ljudi v blizini? Kaj pa zivali? Si slisal nevihto? Veter? Morske valove?« Robot je odgovarjal: »Ne vem. Imam premalo podatkov.« Žjutraj pa so se zgrozili. Njihova oprema je lezala razmetana po tleh, blago raztrgan, leseni deli pa odlom-ljeni. Hornovsky je zacel kricati na robota, Pavle pa mu je predlagal, naj rajsi kriä na kobilico, ki se je zibala na travnati bilki. »Ucinek bo enak. Nihce od njiju ne razume, zakaj rohnis.« Izkrcali so zlozljivi helikoper Bumbar ter po vec urah robotanja, vijacenja in znojenja poleteli v vis. Ker jim je manjkala energija, so sestavili majhno, prenosno sonc-no elektrarno. Čakali so ves dan, da se je napolnila z elektricnim tokom. Žjutraj so se odpravili na pot. Le Meri je ostala, da varuje tabor. Stopicali so po mehkih tleh, polnih iglice-vja in suhega listja, preckali potocek in zasli v mocvirju, poraslem z gostim grmicevjem. »Kam si nas pa zapeljal?« se je Pavle pritozeval Bum-barju, ki je izbral smer. »Kdo pa je vedel, da je tod mocvirje?« se je oglasil Filip in lopnil z dlanjo po komarju, ki mu je prilepil na vrat. »Vsepovsod mrgoli golazni.« Sklonil se je in prijel majhnega kozokrilca. »Poglejte, te zuzelke pri nas na Hermesu ne letajo okoli. Jih nimamo. Oatno je sel tukaj razvoj drugo pot.« »Mislis, da nas bodo napadli dinozavri?« je porogljivo vprasal Pavle. »Ali pa jamski medvedi, sabljasti tigri ali druga zemeljska svojat. Morda ljudozerski dezevniki?« Potniki so se zasmejali. Pavle je bil velik saljivec in jim je pogosto postregel s takimi prispodobami. Prispeli so do vrtace, nastlane s skalami in porasle z grmovjem. Na dnu lijaka so zagledali kosmate in plecate ljudi z nizkim celom in brez koscene brade. »Mejdus!« je vzkliknil Pavle. Ko so nenavadna cloveska bitja zagledala raziskovalce s Solarisa, so zavrescala in se razbezala na vse strani. Žaradi grmovja jim ni bilo mogoce slediti z ocmi, avto-maticni sledilec pa je bil zaprt v rocni torbi Hornovske-ga. Le Žvezdana je bila dovolj hitra in je sprozila kamero. »Kaj pa so to?« je vzkliknila Helena. »Ljudje, ki niso ljudje,« je odgovoril Pavle. »Ali vam nisem rekel, da zivijo tukaj medvedji ljudje? Homo medvedicus.« »Neandertalci,« ga je zavrnil Hornovski »Ali pa se starejsi Homo Erectusi.« »Nemogoce. Izumrli so pred vec kot stotisoc leti.« Spogledali so se. Buljili so v Žvezdanino sliko in ponavljali: »Neandertalci. Kdo bi si mislil.« Filip je menil, da so Sapiensi izumrli, potem pa so se njim sorodne opice ponovno razvile v arhaicne oblike. Pavle pa je dejal, da so nakaze pripeljali na Žemljo veso- ljči iz kakega nam neznanega planeta. »Zakaj?« je vprasal Bell. »Morda so kaznjenči, ki so jih izključili iz svojega sveta. Ali niso na Zemlji prav kaznjenči naselili Avstralijo?« »Jaz imam drugačno razlago,« je dejal Hornovsky. Se spomnite, kako so nas na poti skozi vesolje v nekem trenutku stresli električni sunki, nakar je odpovedal tok po vsem vozilu. Čez hip je prisel tok nazaj. Nikoli nismo odkrili, kaj se je zgodilo, čeprav sem ze takrat menil, da smo presekali vesoljsko struno. To so ostanki vesolja, kakrsno je bilo pred milijoni ali milijardami let. Vsako telo, ki jo preseka, se povrne v preteklost Imeli smo srečo, da smo tako hitro zdrknili skozi, sičer bi se vrnili v dobo dinozavrov ali čas nastajanja Zemlje.« »Ne verjamem,« je dejal Pavle. »To bi se dogodilo le plovilu, ne pa bliznjim planetom in morda vsej galaksiji. Ali se nisi nekoč ukvarjal z znanstveno fantastiko?« »Napisal sem knjigo Kako se je začelo, je odgovoril Hornovsky, »kar pa ni bila fantastika in je od tedaj preteklo ze veliko vode.« Sklenili so, da bodo skusali enega od Arhajikov ujeti in ga prepeljati na Hermesa. Ker pa so se razbezali, so se zgodaj zjutraj vrnili k vrtači. A jih ni bilo. Naperili so v kotlino elektronskega iskalča, ki pa ni odkril nobenega toplokrvnega bitja. Nato so se podali po klanču navzdol. Niso prisli niti do dna, ko se je Heleni nenadoma vdrlo pod nogami, nakar je jim je izginila izpred oči. Raziskovalči so za hip videli njene prestrasene oči in pritajen vzklik.Najbolj pa je bil prizadet njen moz Bell. Skakal je kot zver po kotlini in kričal: »Helena! Helena! Kje si?« Tedaj se je iz vseh strani vsula nanje toča kamenja. Trije iskalči so bili takoj ranjeni. Kamenje je bilo debelo in grobo in dezevalo je tako na gosto, da se mu ni bilo mogoče umikati. Preostali iskalči so začeli bezati navzgor, le Bell je ostal na dnu in kličal svojo Heleno. Zasopli so prispeli na rob vrtače. »Saj se bomo vrnili in poiskali Heleno,« je dejal Hornovsky. »Toda najprej moramo v tabor po elektronskega iskalča in lasersko orozje. Ne bomo je pustili na čedilu. Obljubljam.« Bell se je hotel nemudoma vrniti v vrtačo, a so ga drugi pregovorili, da morajo najprej po orozje. Nazadnje se je vdal in zatrdil:« Bogve, kaj počenjajo z njo. Nazadnje jo posiljujejo in mučijo, tako kot primitivči vedo in znajo. Bojda so vesoljke zelo privlačne zanje.«« Nihče mu ni odgovoril. Stekli so k vesoljskemu vozilu in poiskali orozje: laserske puske, ročne bombe in ognjemetaleč. »Najbrz so jo ze odvlekli v kaksno skrivalisče,« je sopel Bell, ki ni bila vajen teči po kamnitih tleh. »Iz jame so jo spravili ven skozi rov, pa na plan, in potem v svojo votlino. Tam se nad njo izzivljajo.« »Mislis, da so začeli kopati jamo in rov, ker so vnaprej vedeli, da bomo takoj po prihodu pogledali v vrtačo,« je godrnjal Pavle. »Ne verjamem.« »Take zverine nimajo nobenega obzira,« je dejala Karmen. »Se dobro, da niso ujeli tebe,« je odgovoril Pavle. »Njim je vseeno, koga ugrabijo, samo da je zenska.« »Pohotni divjaki!« je dodala Zvezdana. »Gotovo jo posiljujejo. Grozno! Moramo jo čim prej resiti.« Dosegli so vrtačo in se previdno spustili vanjo. Luknja je bila prazna. Noben rov ni peljal iz nje.Na tleh so nasli Helenin robček, sledi Heleninega čeveljčka in stopala.« »Eden od njih je bil gotovo skrit v jami in ko je ona padla, jo je ujel. Mi smo se pa zaradi kamenja umaknili,« je rekel Hornovsky. »To je bila napaka.« »Napaka, da, napaka!« se je zadrl Bell. »Hotel sem se vrniti v vrtačo, pa ste mi preprečili! Zato ste krivi!« »Nasli jo bomo,« je dejal Hornovsky. »Imamo učinkovite iskalne instrumente in ni vrag, da je ne odkrijemo. Primitivni Neandertalči nas ne bomo vlekli za nos!« Hodili so čez grmovja in praproti, mimo orjaskih dreves, a zaman. Zdelo se je, kot da bi se ugrabitelji in njihova zrtev vdrli v zemljo. Na poti so odkrivali starinske in napol porusene zidove nekdanjih his. Sli so čelo mimo razvalin nekaksnega nebotičnika. Tako so jo iskali več dni. Četrtega dne je Hornovsky rekel: »Kaj pa zdaj? Bomo se kar naprej hodili po tej razras-čeni planjavi?« »Jaz jo bom iskal, pa čeprav do sodnega dne,« je odločno rekel Bell. »Svojega človeka ne smemo pod nobenim pogojem pustiti na čedilu. Tako pise tudi v priročniku,« je dodal Hornovsky. Nenadoma so naleteli na kamnito steno, ki se je strmo spusčala v globino. Ustavili so se. Pavle je spustil velik kamen navzdol. Zabobnelo je in čez nekaj sekund prenehalo bobneti. »Več kot sto metrov,« je presodil. »Neandertalči se skrivajo v votlinah. V tej steni mora biti tudi njihova votlina.« A je niso nasli. Videli pa so dve osebi, ki sta tekli skozi gozd in Bell je sprozil bazuko ter ju zadel. Bila sta povsem razmesarjena. »Gotovo imajo kje v blizzini skrivalisča,« je menil Hornovsky. »Pregledali bomo steno.« A ni bilo treba. Na jasi so zagledali Neandertalče, ki so se brz razbezali na vse strani. Med njimi je bila tudi Helena. »Stojte!« je zakričala proti njim. »Ne streljajte! Pustite jih, da zbezijo!« Priblizala se jim je. Bila je prav taka, kot so jo poznali, le njena vesoljska obleka je bila strgana in zamazana, gledala je prestraseno. »Ali te niso posiljevali?« je vprasal Bell. »Kaj pa se! Neee!« je zatrdila Helena. »Imeli so me za boginjo. Dolgo smo hodili po gozdni stezi, dva Neandija pred menoj in trije za menoj. Nisem vedela, kaj naj storim, in sem prizgala komunikator. Slisala se je neka popevka, nekdo pa je nekaj blebetal.« »Zakaj nisi pokličala nas?« »Hotela sem odkriti, kam me peljejo, kje in kako zivi-jo. Saj smo prisli zato sem, ali ne? Spremljevalči niso bili nesramni ali napadalni, niti pretipali me niso. Ko je zadonela pesem, so popadali po tleh in začeli mahali z rokami. V brlogu so me posadili na kamnit prestol, se mi klanjali in mahali z rokami. Prinesli so mi hrano, nekaksno pečeno divjačino. Cmokaje so jo pozirali, jaz pa se je nisem dotaknila, ker je smrdela kot mrhovina. »Saj je tudi bila mrhovina!« je pripomnil Pavle. »Arhaični junaki jedo mrhovino, ker nimajo hladilnikov in zamrzovalnikov. Tisti, ki zivijo bolj na jugu, niti snega in ledu.« »Vpili so 'Kale alala!' Ni dvoma, da so me imeli za boginjo. Eden od pa mi je podaril rozo. Poglejte.« Pokazala je čvet, ki ga je drzala v roki. »Tukajsnji Neandertalči so kavalirji,« je dodala. Niso zivi hladilniki kot vi. Govorili niso, čeprav so brbrali nerazumljive glasove. Zapomnila sem si: »Kale, kale kuku lele!« »Bogve, kaj pomenijo?« je dejal Filip. »Nemara boga ali boginjo,« je menil Hornovsky. Vrnili so se k mrtvima Neandertalčema. Obračali so ju na vse strani, bila sta moski in zenska. »Vidis, taki so bili tvoji predniki,« se je posalil Pavle in namignil Zvezdani. »Nobene obleke, povsod samo dlaka.« Hornovsky je menil, da bi morali enega zamrzniti in odpeljati s seboj na Hermesa, kjer bi ga analizirali in vtaknili v muzej. Vendar je bila Helena proti. »Oni pokopujejo svoje mrtve,« je dejala. »Imajo grobove. Niso zivali, kot morda mislis.« Karmen si je natančno ogledala trupli. Pretipala ju je čez in čez ter zarezala v misičo. »Ljudje so,« je dejala. »Čeprav drugačni od nas.« Na Helenin predlog niso nobenega odnesli v vesoljsko vozilo, odrezali so samo nekaj koze in misiče. »Mislim, da bomo oboji zadovoljni. Analiza DNA bo pokazala, koliko sta si nasi vrsti v sorodu.« »Ali niso Neandertalči nasi predniki?« »Znanstveniki mislijo, da verjetno niso, čeprav oboji izviramo iz enake zgodnejse vrste, Homo Erečtusa.« »Poznam ljudi, ki so jim podobni,« se je oglasil Pavle. »Ti vedno vse ves,« ga je zavrnila Zvezdana. »Ze na Hermesu si trobil naokoli, da obstaja veliko vrst ljudi, nas pa si imenoval Homo Sapiens Prelestus. Imas se za vzvisenega. Čas je, da se zaves, da si samo eden od Sapi-ensov. Ali pa ne. Sapiens pomeni razumni, kar pa pri tebi pogresam« »Ne briga nas vajin zakonski spor,« se je vmesal Filip. »Toda na potovanju in na Zemlji bi morala uposte-vati tudi nas, sopotnike. Pogodbo sta podpisala.« Helena je predlagala, naj pustijo Neandertalče poslej pri miru. »Ljudje so,« je poudarjala.«Čutijo tako kot mi.« Se istega večera je vesoljsko vozilo zapustilo Zemljo. Potniki skorajda niso govorili. Vsak pri sebi je premle-val izkusnjo. Ni in ni jim slo v glavo, da so na Zemlji ostali samo ljudje ki jih takrat, ko so se njihovi predniki odpravili iskat nov svet, se ni bilo. Kljub temu niso nehali premlevati, od kod neandertalči na Zemlji. »Domnevam, da so se opiče ponovno razvile v bitja, podobna Neandertalčem,« se je oglasila Zvezdana. »Tudi opiče so ze zdavnaj izumrle. V Arhivu sem odkril, da so Zemljani tik pred pobegom v vesolje kloni-rali ostanke Neandertalča. Ti pa so njihovi potomči,« je dejal Filip. »Kaj pa če so prisli iz vesolja?« »Bezi, bezi! Neandertalči naj bi prisli iz vesolja? Saj se govoriti ne znajo,« je pribil Hornovsky. »Morda pa so jih privedli kot delavno silo kaksni inteligentni vesoljči, ki so kasneje izumrli, Neandertalči pa so ostali.« »Zanimiva misel,« je rekel Hornovsky, »a tega ne bomo nikoli zanesljivo odkrili.« <> ( I ■ UVODNIK • Konca sveta ne poskusajte delati doma, BEK 22/3 • Temna stran slovenske knjizevne krajine, BEX EKS/3 • Dark Side of Slovenian Literature (p. Kolenik), BEX EXE/3 • Uvodna kraja pasovne sirine, BEK 23/3 • Pisite!, BEK 24/3 • Preziveli smo apokalipso, BEK 25/3 ■ NOVICE SPEKULATIVNE • 27. slovenski knjizni sejem, 22/4 • Knjiga Oprostite vase življenje ne obstaja, 22/4 • V letu 2011 izslo po COBISSu, 22/5 • Pesnica Neza Maurer, 22/6 • Premiera filma Iron Sky, 22/6 • Najava Eurocon 2012 Zagreb, 22/7 • Porocilo s festivala Fabula, 23/4 • Knjiga Varuhi(4) - Potovanje k cilju, 23/4 • Porocilo s prvega vecera Drugotnosti, 23/5 • Miha Remec ima novo spletno stran, 23/6 • Martin Vavpotic objavil svojo novelo na Amazonu, 23/6 • Bogastvo na asteroidih, 23/6 • Razstava Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja se vracajo domov, 23/7 • Douglas Adams: zabava za navidezni 60. rojstni dan, 23/7 • Google Glas - ocala na kubik, 23/7 • Kratke novice iz filmskega sveta, 23/7 • Grossman, 24/4 • Novo pri Ph-Red, 24/4 • Tin Tin je vreden 1,3 milijona evrov, 24/5 • KSEVT, 24/5 • COBISS, prva polovica 2012, 24/5 • Avatar 2, 3 in 4, 24/6 • O zivljenju, vesolju in sploh vsem, 24/6, 25/5 • Umrl je Boris Natanovic Strugackij, 25/4 • Fanzin Jashubeg en Jered v anglesam, 25/4 • Hobit na filmu, 25/4 ■ POROČAMO • Misija Eurocon 2012 Zagreb, BEK EKS/4-7 • Znova v solskih klopeh, Martin Vavpotic EKS/8 • Iskalci poti, znova, JIV EKS/9 • GOH (častni gostje), BEK EKS/10-14 • Con-trivia, ANI EKS/15 • Tea Pecnik in beebit, BEK EKS/16 • European SF Society, ANI EKS/17 • Foto Sesion, EKS/18 • Mission Eurocon 2012 ZG (p. Katja Bergles), BEK EXE/4-7 • Once More in a Lecture Hall (p. Martin Vavpotic), Martin Vavpotic EXE/8 • Pathfinders, replay (p. Martin Vavpotic), JIV EXE/9 • GOHs (p. Martin Vavpotic), BEK EXE/10-14 • CON-trivia (p. Martin Vavpotic), ANI EXE/15 • Photo Session, EXE/16, 17 • Istrakon 2012, porocali JIV, BEK, ANI 23/8-10 • Eurocon 2012 Zagreb (kratko porocilo), ANI 23/10, 11 • Hudi macki (8. Grossmannov festival), ANI 24/8, 9 • 'Efefkasticni' Pazin, BEK 24/10-12 • Soncni Liburnicon, Opatija, JIV 24/13 • SI.CON 2012, misija slovenska kovencija, BEK 25/6-9 • ZFF ilustratorji na SI.CON 2012, ANI 25/10, 11 ■ FILMI, KINO, DVD • Vitez in sitnez (Your Highness), BEK 22/8 • Odklenjen (Limitless), BEK 22/9 • Bojna ladja (Battleship), BEK EKS/22, 23; BEK EXE/22,23 • Lovec na trole (Trolljegeren), BEK EKS/24, BEK EXE/21 • John Carter (John Carter), BEK 23/12 • Nesmrtni (Immortals), BEK 23/13 • Podzemje: prebujenje (Underworld: Awakening), BEK 23/14 • Bes Titanov (Wrath of the Titans), BEK 23/15 • Jekleno nebo (Iron Sky), BEK 23/16, 17 • Najstrasnejsa noc (The Darkest Hour), BEK 24/14 • V imenu kralja (In the Name of the King), BEK 24/15 • Kronika (Chronicle), BEK 24/16 • Igra prestolov (Game of Thrones), BEK 24/17 • Apollo 18 (Apollo 18), BEK 25/12 • Nibelunski prstan (Curse of the Ring), BEK 25/13 • Nevidno zlo—povraalo (Resident Evil—Retribution), BEK 25/14 • Konan Barbar (Conan the Barbarian), BEK, 25/15 ■ PREBRANO ZA VAS • Terry Pratchett in Neil Gaiman: Dobra znamenja, BEK 22/10 • Dr. Zoran Zivkovic: Dvanajst zbirk in cajnica, BEK 22/11 • Tanja Mencin: Varuhi - Viharna princeza, BEK 22/13, 14 • Bojan Ekselenski: Vitezi in Carovniki (2) - Indigo novi svet, ANI EKS/25 • Miha Remec: Mitrejin koder, BEK 23/20 • George R.R. Martin: Pesmi ledu in ognja - Igra prestolov, BEK 24/20, 21 • Sarah Jerebic: Kraljestvo noa, BEK 24/21, 22 • Ales Oblak: Hisa dobrih Gospodov, ANI 24/24 ■ NOVOPEČENI • Nejc Kavka: Spopad Frenglov, ocenil BEK 22/28, 25/24 • Majda Arhnauer Subasic V iskanju navdiha, ocenil BEK 25/37 ■ PRVI POGLED NA ... • Vitezi in Carovniki(2): Indigo novi svet, ANI 22/18,19 • Knights & Wizards(2): indigo New World, ANI EXE/24,25 • Vitezi in Carovniki: Votlina skrivnosti, ANI 25/20, 21 • Zvezdni prah 2012, letni zbir slovenske fikcije, ANI 25/22, 23 ■ RETROMANIJA • Total Recall (1990), ANI 24/18, 19 • Moje ime je Bond, James Bond, ANI 25/16-19 ■ NOSTALGIJA • Smiljan Rozman: Cudezni pisalni strojcek, ANI 22/17 • Miki Muster: Zvitorepec in drugi, ANI 23/21 ■ PORTRETI • Tanja Mencin in Varuhi, BEK 22/12 • Ales Oblak: dobitnik ESFS nagrade, pripravili Ales Oblak, Quattro, BEK in ANI 22/22, 23 Opomba: 22/4 = JeJ številka 22, stran 4 * EKS = posebna številka slovenska * EXE = posebna številka angleška * p. = prevod JIV = Jani Ivanuša * BEK = Bojan Ekselenski * MRS = Mara R. Sirako * AML = Amedeja M. Ličen * ANI = Andrej Ivanuša ■ INTERVJUJI • Tanja Mencin, pogovor vodil BEK 22/15, 16 • Tim Powers, pogovor vodil BEK EKS/19-21 • Tim Powers (p. Martin Vavpotic), by BEK EXE/18-20 • Sarah Jerebic, BEK 24/28, 29 • Zeuss Bezany alias Vinko Škraban—zaznavanje energije, ANI 25/25-27 ■ POGLEDI • Fundacija Isaaca Asimova, BEK 22/22-25 • Metropolis in Fritz Lang, ANI 23/24-27 • Zakaj potrebujemo drustvo ustvarjalcev, BEK 24/25 • Legenda o sanjelovcu, ANI 24/26, 27 • Mavgli, decek iz dzungle (Joseph Rudyard Kipling, portret), ANI 25/28, 29 ■ IZOBRAŽEVANJE • Andrej Ivanusa: Filmske medzvezdnice (1), 22/24-27 • Bojan Ekselenski: Od ideje do fantazijske knjige, 23/28-33 • Andrej Ivanusa: Filmske medzvezdnice (2) - Star Trek, 23/34-37 • Andrej Ivanusa: Filmske medzvezdnice (3) - najgrsa in najbolj resnicna, 24/30-34 • Andrej Ivanusa: Filmske medzvezdnice (4) - najboljse iz Star Wars, 25/30-35 ■ PESMI • Edo Rodosek: Edino prava resnica, 24/47 • Joseph Rudyard Kipling: Cold Iron (Zelezo hladno, p. ANI), 25/47 ■ DRAŽILNIK • Nejc Kavka: Spopad Frenglov, 22/29-33 • Mara R. Sirako: Mag in Mafalda, 22/34-37 • Bojan Ekselenski: Votlina skrivnosti (11. pogl.), 22/38-43 • Martin Vavpotic: Bojevnik zobatega kolesa, EKS/26, EXE/26 • Bojan Ekselenski: Votlina skrivnosti (12. pogl.), 23/38-41 • Tanja Mencin: Vampirjeva izpoved, 24/34, 35 ■ ZGODBE • Andrej Ivanusa: Uvideni svet, 22/44, 45 • Amedeja M. Licen: Plecnikovo zadnje pismu Janu Koteri, 22/46, 47 • Andrej Ivanusa: Semackino jutro, EKS/27, Nocat Morning, EXE/27 • Vid Pecjak: Trije tenorji, EKS/28, 29 • Frank Roger: Smrtna nevarnost (prevod iz anglescine BEK), EKS/30, 31, EXE/30, 31 • Bojan Ekselenski: Time Credit, EXE/28, 29 • Andrej Ivanusa: Danes ni torek, 23/42, 43 • Tine Kolenik: Odpiraci za konzerve, 23/44, 45 • Andrej Ivanusa: Vile, 24/36 • Andrej Ivanusa: Nanah je bil zvit, 24/37 • Andrej Ivanusa: Knjiga prednikov, 24/37 • Vid Pecjak: Gospod Nikdo, 24/38, 29 • Edo Rodosek: Cirkus, 24/40-45 • Bojan Ekselenski: Zvezdni otrok, 24/45, 46 • Miha Mazzini: Vstajenje, 25/36 • Majda Arhnauer Subasic: V iskanju navdiha, 25/36, 37 • Vid Pecjak: Podobe prihodnosti - Stampiljki, 25/28, 39 • Vid Pecjak: Podobe prihodnosti - Kmetija 1267B, 25/40, 41 • Andrej Ivanusa: Strazarnica, 25/41-46 ■ PLANET HUMORJA • JEJ 22/7 • JEJ 24/7 ■ ZADNJA STRAN • 3D robnik—Star Wars, BEK 22/48 • Vabilo na 1.st SI.CON 2012 CELJE, EKS/32, EXE/32 • Razpis za Drejckove nagrade, 23/48 • Vabilo na 1.st SI.CON 2012 CELJE, 24/48 • V znamenju hladne suse, BEK 25/48 ■ RAZNO • Drustvo Zvezdni prah se predstavi; 24/23 VITEZI IN ČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com JAŠUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI www.drugotnost.si DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH www.zvezdni-prah.si DRUŠTVO PRIZMA www.prizma.si TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD www.drustvogil-galad.si FUTURUM www.futurum.si VODNIK PO ZF vodnik-zf.info MARA R. SIRAKO www.marasirako.info MARTIN VAVPOTIČ martinvavpotic.wordpress.com BOJAN EKSELENSKI www.pisatelj.net ANDREJ IVANUŠA www.andros.si MIHA REMEC www.miha.remec.si MIHA MAZZINI mihamazzini.com MIKI MUSTER www.muster.si IVAN SIVEC www.ivan.sivec.net VID LEGRADIČ www.vtine.org/nr.html V letu 2012 je pri nas po podatkih iz COBISS izslo le 14 del domačih avtorjev, ki so jih bibliotekarji NUK označili kot ''(znanstveno) fantastična proza", in dva ponatisa. Seznam obsega le tista dela, ki so označena kot knjiga. V kolikor določeni romani niso bili očenjeni na straneh nasega fanzina, jih bomo pregledali v naslednjih stevilkah. Vabimo pa tudi vas, da napisete sami kaksno mennje o slovenskih avtorjih in delih. 1. Godec Schmidt, Jelka: Potovalnik * Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012 * 254 str.; ilustr.; 21 čm * ISBN 978-961-01-2244-9 Gombač, Žiga: Kompanjoni in bojevniki časa * Ljubljana: Mladika, 2012 * 176 str.; 21 čm * ISBN 978-961-205-184-6 Več avtorjev: Zvezdni prah 2012 - letni zbir slovenske fikcije * Maribor: Drustvo Zvezdni prah, 2012 * 238 str.; 20 čm * ISBN 978-961-269-817-1 Ekselenski, Bojan: Vitezi in čarovniki - Votlina skrivnosti * Maribor: ProAndy, 2012 * 223 str.; 22 čm * ISBN 978-961-93373-0-Vitas, Marko: 2084 * Borovniča: samozalozba, 2012 * 118 str.; 21 čm * ISBN 978-961-276-541-5 Artiček, Daniel: Kozjansko morje - futuristični roman o Slivniškem jezeru * Kamnik: samozal., 2012 * 200 str.; 22 čm * ISBN 978-961-91908-3-8 Barši Palmič, Hana: Nokranka * Bevke: Smar-team, 2012 * 208 str.; ilustr.; 21 čm * ISBN 978-961-6875-85-1 Hren, Gaja: Pokora Luciferjevega odposlanca * Ljubljana: Ekslibris, 2012 * 191 str.; 18 čm * ISBN 978-961-6838-38-2 Nanevska Duričič, Natalija: Otroci Avalona * Bled: Ph RED, 2012 * 424 str.; 24 čm * ISBN 978-961-6849-04-3 (trda vezava), ISBN 978-961-6849-06-7 (brosirano) 10. Osojnik, Iztok: Svinje letijo v nebo * Vnanje Goriče : Kulturno-umetnisko drustvo Poliče Dubove, 2012 * 175 str.; 20 čm * ISBN 978-961-92946-9-7 11. Žorž, Danila: Čarni angel * Bled: Ph RED, 2012 * 443 str.; 24 čm * ISBN 978961-6849-03-6 (brosirano), ISBN 978-961-6849-05-0 (trda vezava) 12. Vrhovec, Iztok: Veliki mojster magnetov * Ljubljana: Ved, 2012 * 224 str.; 21 čm * ISBN 978-961-6814-60-7 13. Tomšič, Marjan: Uroki polne lune * Ljubljana: Studentska zalozba, 20082013 * 3 zvezki; 21 čm * ISBN 978-961-242-156-4 (zv. 1), ISBN 978-961-242263-9 (zv. 2), ISBN 978-961-242-546-3 (zv. 3) 14. Karlin, Alma M.: Isolanthis - roman o potopu celine * iz nemsčine prevedla Mateja Ajdnik Koroseč * Ljubljana: Sanje, 2012 * 460 str. ; 25 čm * ISBN 978961-274-130-3 (trda vezava), ISBN 978-961-274-147-1 (bros.), ISBN 978-961274-145-7 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. SLOVENSKA WIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska_znanstvena_fantastika 1. 2. Ponatis: Blažič, Mateja: Obzidano mesto - prvi del trilogije Varuhi skrivnosti * Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012 * 222 str.; 19 čm * ISBN 978-961-01-1825-1 Blažič, Mateja: Otok vračev - drugi del trilogije Varuhi skrivnosti * Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012 * 287 str.; 19 čm* ISBN 978-961-01-1826-8