KRAJEVNA SKUPNOST STARA UUBUANA
Zanimanje za delo v sekcijah
Med desnim bregom Ljubljanice in. grajskim hribom, na katerem klavrno kraljuje obvezani ponos mesta, v srcu starih hiš, med ozkimi ulicami in trgi, majhnimi in prikupnimi trgovinicami nas bo peljala pot po kraj^vni skupno-sti Stara Ljubljana. Po razdelitvi so obdržali prejšnje ime, ki je še najbolj značilno za ta stari mestni predel ob reki, ki nas popelje za nekaj stoletij v preteklost. Utrip sedanjega trenutka kažejo le nekatere injekcije na starih stavbah, ki so že grozile, da se bodo podrle.
Predsednik KK SZDL v Stari Ljub-ljani, Janko Rednak, se dobro zaveda, kaj čaka krajane, kje se bo potrebno spopasti s težavami, kje reševati pro-bleme. »Prav zato smo kar največ po-zornosti posvetili pripravi planskih dokumentov. Imeli smo veliko pri-pomb, saj smo ugotovili, da se v občin-skih planskih dokumentih ne najde-mo, kljub temu da smo, tako vsaj mi-slim, dobro izdelali temelje plana. Po-slali smo jih vsem SIS in občinski skupščini, da bi uskladili želje in mož-nosti, toda odgovor nam je poslala le komunalna skupnost. Seveda pa se ta neusklajenost pojavlja tudi med posa-meznimi krajevnimi skupnostmi. Ta-ko se lahko zgodi, da bo krajevna skupnost ostala sama s svojimi potre-bami in željami.«
V krajevni skupnosti Stara Ljublja-na ugotavljajo, da je šlo planiranje za naslednje srednjeročno obdobje, ki se začenja z 1981. letom, od zgoraj navz-dol.
»Pri nas se poštavlja še eno posebno vprašanje. Kaj je z ljubljanskim gra-dom, ki je v naši krajevni skupnosti? Gradu ni ne v občinskem niti v mest-nem programu. Verjetno bi bilo zelo pošteno, da pravzaprav zvemo, čigav je grad. Mi smo ga vključili v svoje planske dokumente, menim pa, da bi moral biti vključen v mestni plan.«
Stari, Dvorni in Mestni trg, najzna-čilnejše stavbe stare arhitekture. Pre-živele so tudi najhujše čase, potres 1895. leta, toda v vseh desetletjih in celo stoletjih nihče ni skrbel za obno-vo. Stavba na Starem trgu številka 6 dobiva močne injekcije. Toda, kaj kmalu bi se lahko zgodilo, da pomoč ne bi bila več potrebna. Prav zdaj do-biva stara hiša novo streho.
»Končno smo dosegli, da se predel med Tromostovjem ih Trančo sistema-tično obnavlja, seveda pa je tudi po-sebno vprašanje, če bomo imeli dovolj
sredstev. Morali bomo misliti na smo-trno prometno ureditev, saj smo zaprli več ulic. Premajhno število parkirnih mest bi lahko rešili z izgradnjo podze-mnih parkirnih mest pod Trgom osvo-boditve. Postavlja se vprašanje finan-ciranja tako zahtevnega, hkrati pa ko-ristnega objekta,« meni Janko Re-dnak.
V delo krajevne samouprave so po razdelitvi in volitvah vključili okoli sto novih ljudi, kar je pomemben prispe-
vek k samoupravni preobrazbi krajev-ne skupnosti. Bolj se bo treba približa-ti hišnim svetom, navdušujejo pa se nad akcijskimi jedri v krajevni skup-nosti.
»Tak način dela je mogoč v novih soseskah, kjer ustanavljajo ulične od-bore. V naši krajevni skupnosti se sre-čujemo z izredno visoko starostno strukturo. Več kot polovica prebival-cev je starejših od sedemdeset let. Na drugi strani opažamo, da med mladimi ni pravega zanimanja, zato bomo mo-rali obnoviti delo osnovne organizacije zveze socialistične mladine.«
Kar je morda najbolj presenetljivo, med krajani je izredno veliko zanima-nje za delo v sekcijah, bodisi na po-dročju stanovanjskega gospodarstva ali pa na področju kulture, vzgoje in izobraževanja. Že pri nastajanju nove krajevne skupnosti so sprejeli kolek-tivno vodenje in odgovornost.