BILI SO MED NAMI
Slavo Kobe
Neizprosna smrt je tako nepriča-kovano iztrgala iz naših vrst Slava Kobeta, družbenopolitičnega delav-ca, sodelavca »Naše komune«, do-brega tovariša.
Rodil se je pred 64 leti v družini, ki se je zlasti po smrti očeta, skro-mno preživljala. Z mnogo odreka-nja in z močno voljo je dosegel svoj cilj, doštudiral je na pravni fakulte-ti. Že v gimnazijskih letih se je uk-varjal z leposlovjem in publicistiko, čemur je ostal zvest vse življenje. Njegova življenjska pot se je pre-pletala z usodo tiste generacije, ki se je sreča/a z vojno in okupacijo. In tudi v tistih težkih trenutkih ni kole-, bal. Tako se je že 1941. leta vključil v NOB. Bil je aretiran in ujetništvo je preživljal v zaporih od Sempetr-ske kasarne, Trsta, Kopra in Anco-ne. Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane in 1945. leta se je vrnil v osvobojeno Ljubljano. Po vojni je opravljal odgovorne dolžnosti v re-publiki in mestu Ljubljani.
Ko se je 1966. leta preselil v našo občino, se je takoj vključil v njeno družbenopolitično delo. Svojo vse-stransko aktivnost je razdajal po-sebno v OK SZDL, kjer je bil dve mandatni dobi član izvršnega odbo-ra, v sedanjem mandatu pa predse-dnik koordi/iacijskega odbora za ra-zvijanje socialistične solidarnosti. Prav tako pa je bilo izredno plodno tudi njegovo delo pri razvoju in po-glabljanju socialne politike v občini, saj je bil že leta 1975 prvi predse-dnik skupnosti socialnega skrbstva, sedaj pa je vodil občinsko skupnost socialnega varstva. Težko je opisati vrsto njegovih prizadevanj in uspeš-nih razreševanj, pri čemer sta ga vedno odlikovala skromnost in to-varištvo. Bil je vedno poln idej in načrtov, vedno kritičen do sebe in do drugih. Njegova dosledna stali-šča niso poznala kompromisa. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj in odlikovanj, med drugim tudi Red dela z zlatim vencem. Tovariš Slavo pa je bil vrsto let tudi aktiven sodelavec našega glasila. Kot nekdanji član uredniškega odbora je v mnogočem z vrsto pobudami in s kritič-no realnostjo ter z mnogimi prispevki pripomogel h kvalitetnejši in bogatejši vsebini Naše komune.
Mlajši smo se od njega mnogo naučili, zato ostaja v trenutkih spoznanja, da se z njim ne bomo več srečali, toliko večja naša obveza do njegovega dela, ki smo ga vedno cenili in spoštovali. Spomin nanj pa ostaja spomin na človeka in tovariša, kateremu je bil smoter življe-nja borba za osvoboditev človeka in ra-zvoj našega socialističnega samouprav-nega sistema.