............ ,.,. I Pravljica o zlatih pisankah Huda zima je vladala tisto leto Jelico je ovila mrzla burja v svoj v deželi. Debela plast snega je po- ledeni objem, snežinke so se ji za- krivala zemljo, oster mraz je pri- ganjale v obraz, komaj je gazila z tiskal, da je minogo ubogih ptičk in nožicami po visokem snegu. tudi drugih živali, ki nimajo toplih Kmalu se je zmračilo. Prestalo zavetij, moralo žalostno poginiti. je snežiti, burja je prenehala in Gašperjevi Jelici, iki ji je bilo nebo se je zjasnilo. Nastala je svet- jedva osem let in je bila sirota, so la, mesečna noč. se vse te nedolžne živalce neznan- Sirota je zgrešila pot, sredi šir- sko smilile. Ptičkom je vedno po- nega polja ;ni vedela ne kod ne tresala na okno drobtinic in časih, kam. kadar ni imela drugega, si je pritr- Tedajci pa ji priskaklja iz gošča- gala od svoje borne hrane, samo ve, ki je samevala sredi polja, dol- da je mogla nasititi gladne ptičke, gouhi zajec nasproti, obstane na. i ki so trumoma priletevali na hišna zadnjih nogah in začudeno gleda \ okina. Potem je naslonila glavico Jelico. ob ledene rože ina steklih in se po Jelica, vsa vesela, pravi: • govarjala s ptički, ki so jo že tako »Ah, zajček dolgouhi, ravno prav dobro poznali, da so brez bojazni prihajaš. Pokaži mi pot do vasi, zobali živež. kjer stanuje moja teta.« Imela pa je Jelica hudo mačeho, Zajček, sama prijaznost, je takoj prevzetno in lakomno, prav tako, spoznal Jelico, ker mu je sinica v kakor beremo o njej v povestih. gozdu pravila o njej, kako je do- Ta mačeha Jelice ni mogla žive brega srca. Neutegoma torej reče: videti, vedno jo je zmerjala in su- »To pa to, Jelica. Vem, kje je vala. Jesti je morala ubožica v ko- tista vas, saj časih obiščem svoje tu pri peči, zato da sta imeli njeni bratrance, ki žive v hlevu tvoje tete. lastni hčeri, ki sta Jelico tudi so- Kar lepo za menoj pojdi!« vražili, pri mizi dovolj prostora. In — ne bodi len — je zajček Nekega dne se je hudobna ma- skakljal pred Jelico in ji delal v čeha nenadno spomnila, da nima v snegu pot, da je revica vsaj neko- kleti dovolj korenja za živino, in liko laže hadifa. Medpotoma je zapovedala Jelici: vprašal: »Korenja mi bo zmanjkalo! Vze- »Po kaj pa greš k teti s to koša- mi košaro in pojdi k teti, naj ga rico?« posodi!« »Po korenje,« je odgovorila Je- Jelica je od strahu onemela in lica. ni mogla niti zajokati. Do tete, ki »Oh, poprosi še zame malo kore- je bila sestra njenega ranjkega nja; veliko družino imam tamle v očeta, je bilo dobro uro hoda. In goščavi, pa nimamo kaj jesti v tej zlobna mačeha jo pošilja zdaj pod hudi zimi. Za plačilo ti podarim o noč iz zakurjene sobe v sneg do Veliki noči zlate pisanke.« kolen, v mraz in burjo! »Bom poprosila, bom, zajček moj Jelica je vedela, da prošnje ne dolgouhi.« bodo nič pomagale, zato je tiho Tako sta prišla do vasi. Zajček ogrnila raztrgano ruto, vzela koša- se je poslovil in jo ubral nazaj, Je- ro in odšla. Hca pa je stopila v hišo. Prenočila Mačeha pa je dejala hčerama: je pri teti. Drugo jutro zarana je »Zdaj se ne vrne več, hvala Bogu! teta, ki je imela Jelico rada, dala Zmrznila bo kje v snegu.« napreči sani in hlapec jo je peljal 14O proti domu. Košaro s korenjem so »Nič ne maraj,« reče zajček. naložili zadaj. »Pojdi z menoj, obljubil sem ti za Ko sta vozila mimo goščave sredi Veliko noč zlatih pisank, tam v go- polja, je Jelica prosila hlapca, naj ščavi jih lmam zate.« malo počaka. Stopila je s sani, na- Ko sta prišla v goscavo, je Jelica brala korenja v predpasnik in ga zagledala pod visokim drevesom na položila pod grmovje, kjer je bilo lepo nastlanem ležišču tri velike kopno zlate pisanke. Soncm zarki so jih A že je bil zajček dolgouhi pri »bsevali, lesketale so se, da je Jelici nji. Na vso moe se je zahvaljeval >emal° vld- deklici za toliko dobroto in ji na- f----____ . »Kmalu bo Velika noč. Takrat pa xL ^ ^^^^^^^M(fx& JL pridi sem ina tole mesto, boš dobila i , »rCa^ ¦^^r\//^/^%(^MnMh Jelica je obljubila, poslovila se je > ^^^^^Viof^ 'V ''^^m ¦ od zajoka in odhitela na sani. Hla- /i ^wJr$$'ns PiE' *r i^kMpLA pec je pognal konja, kakor bi tre- ^^^^////J^m^f^^L Wm/\) Ko je mačeha videla, da se ji zlo- ^V/4fe^^^^\|^ ^ %^0K bna nakana ni posrečila, je kar pre- ^^¦<'l'T'K^^mii% .^- \^^P' bledela od jeze Mislila si je pa: Le ^K ^ltV^^fer^S pocakaj, drugic mi ne uides.« / ®