VEČERNO SONCE NA BOHINJSKEM JEZERU — FOTO: F. PERDAN
Opravljenih bo preko
4000
« - ■ •'•"'•••♦••••••^
Kolektiv Železarne Jesenice je bil izbran za raziskovanje obolenj srca in ožilja v svetovnem merilu
pregledov
Že dolga leta je znano in ugotovljeno, da zavzema prezgodna umrljvost zaradi obolenja srca in ožilja zlasti v zapadnih državah Evrope in Amerike prvo mesto. Žal so te predčasne, prezgodnje izgube visokokvalificiranih ročnih in umskih delavcev v najlepši življenjski dobi, ko je njih ustvarjalnost na višku, ne samo hud udarec za svojce, temveč tudi za celotno družbo. Znano je marsikomu, da žrtvujejo številne države, zlasti tiste, ki imajo finančna sredstva, ogromno ne samo za tehnični razvoj industrije, temveč stavijo tudi ogromne vsote denarja na razpolago za študij na najrazličnejših področjih medicine.
Omenil sem že uvodoma, da visokokulturne države, ki imajo tudi za to na razpolago zadostna finančna sredstva, ustvarjajo posebne raziskovalne institute, ki raziskujejo in študirajo življenjske okolnosti, ki vplivajo na zdravstveno stanje človeškega organizma.
Tako je bil že pred leti ustanovljen poseben nacionalni institut za raziskovanje kardiovaskularnih obolenj, in sicer v Frauringhamu v ZDA. Na podlagi sistematičnih pregledov preko 10.000 ljudi je bilo ugotovljeno, da igra važno vlogo pri srčni astmi (angina pectorla) epidemiološki   faktor, tnedier
ko za hipertonijo essentialis (zvišan krvni pritisk) niso mogli ugotoviti vzrokov. Tukaj so ugotovili, da na obolenje srca in ožilja vpliva razen življenskega okolja, prehrane itd. tudi različna kronična zastrupljenja, zlasti holesterol, ki se pri tem v sokrvici znatno poveča. Kljub žal ta raziskovalni nacionalni institut, ki se ukvarja z raziskavo kardiovaskularnih obolenj, ne more zaključiti svoje delo, ker, kakor izgleda, niso mogli zajeti še drugih važnih činiteljev, k{ bistveno soodločajo in vplivajo na obolenje srca in ožilja, kar dokazujejo statistike po različnih državah na področju Amerike in Evrope. Da bi mogli čimprej priti do tistih doslej nepoznanih podatkov, ki bistveno soodločajo o obolenju srca in ožilja, je ta nacionalni istitut razširil svojo raziskovalno mrežo tudi na področje raznih drugih držav izven Amerike. Tako je bila tudi Jugoslavija, zanimiva po svojem sestavu prebivalstva, načinu življenja, sestavi prehrane in drugih značilnostih svojega nacionalnega področja, izbrana in vključena v to raziskovalno delo. V Beogradu so sklenili dogovor z ZDA — nacionalnim inštitutom v VVasbingtonu za raziskovanje kardiovaskularnih obolenj — da bo pristopila tudi naša država k raziskovanju obolenj srca in
ožilja. Ustanovljen je bil »Savezni zavod za zdravstvenu zaštitu kardiovaskularnih obolenj v Beogradu,« čigar predstavnik je bil univerzitetni profesor dr. Bojan Pire, epidemiolog s sedežem v Zagrebu.
Na področju Jugoslavije so bila izbrana 3 področja, ki so vsaka po svoje zanimiva. Občina Remetinec v Zagrebu kot prvo področje, ki ga sestavljajo industrijski delavci in delno kmetje. Drugo področje industrijsko področje težke industrije železarne Jesenice na Gorenjskem ter kot tretje področje Kosovska Mi t rovi ca kot izrazito področje kmečkega prebivalstva.
Zdravstveni kolektiv Obratne ambulante Železarna Jesenice, je prevzel s tem obsežno delo in težko nalogo, ki bo zahtevalo veliko truda in požrtvovalnosti, da bi mogli to delo res opraviti v zadovoljstvo ameriških znanstvenih delavcev in naših zdravstvenih delavcev v Beogradu. V kolektivu teh bodo pri pregledih zajeti samo moški od 30. do 65. leta starosti, kar pomeni preko 4000 pregledov, ki jih bo treba opraviti v letu 1964. Pregledi posameznikov bodo v prostorih Obratne ambulante železarne. Obsegali bodo popis bolezni, način prehrane, pregledi splošnega zdravnika, pregled specialista internista, združeno zlasti s pregledom srca z elektrokardiogramom. Končni cilj pregledov v letu 1964 bo ta, da bomo ob zaključkih naših pregledov raz-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Kranj
4. aprila 1964 W^^^^^ ^^^^^^^^
Tistih nekaj dinarjev...
Študentka z Golnika je pri oddelku za družbene službe občine Kranj zaprosila za dijaški kredit in ga dobila. Vsak meces ga ji je poštar redno prinesel, marca pa ne. Pozanimala se je v Kranju, če so ji denar poslali; povedali so, da so ga nakazali tokrat že 25. februarja. Kje se je zataknilo? to jo je zanimalo. Odšla je na pošto na Golnik, kjer je ugotovila, da so denarno nakaznico založili. Pošnrica se ji je celo zlagala, da jo je poštar z denarjem iskal doma in da jo ni našel. Ko je študentka upravičeno rekla, da tak način ni pravilen, ji je neprijazna uslužbenka pošte rekla:
»Kako se kaj takega sploh upaš! Zaradi tistih nekaj dinarjev si pa res ni vredno nakopati našega sovraštva na glavo!«
»Tistih nekaj dinarjev« je osem tisočakov in to za študentko veliko pomeni. Tak odnos uslužbencev pošte na Golniku nikakor ni pravilen.
T. POLENEC
Nič več velikih
Vohunske mreže so spletene z mrliči
SKORAJ NI tedna, ko ne bi zvedeli za kakšen prvovrsten vohunski podvig. Precizni stroj vohunstva poganjajo diplomati, znanstveniki in politiki, »črna diplomacija« ne pozna diplomatskih cilindrov in črnih limuzin. Osnovni pripomoček »črne diplomacije« je samokres.
»MNOGI moški se oženijo samo zato, ker nimaio dovolj denarja, da bi lahko gostili simpatije.*
Paul Anka, i ameriški pevec
»V POLITIKI je kakor
pri   gasilcih;   ko nastane požar, gledajo drugam.« J. Guareschi, italijanski satirik
»KQOR zna zehati, mu v življenju še ne bo težko.«
J. Guano, francoski književnik
»DANAŠNJI položaj člo-večanstva je podoben gradnji babilonskega stolpa.«
I. V.,
britanski
književnik
»SITNOSTI v cestnem prometu nastajajo zato, ker se pešci obnašajo tako, kot da ulica pripada njim, šoferji pa tako, kot da pripada avtomobilom.« P. S.,
angleški komik
ŠTEVILKA HR 5507
PRED kratkim so v ameriškem podzemlju precej razpravljali o poljskem vohunu, ki se je skrival pod imenom Mihaela Goleniewskega. Redki uradniki ameriške obveščevalne službe so vedeli, kdo se skriva za tem imenom. To ime je bilo za ameriško obveščevalno službo veliko vredno in želeli so ga zadržati v popolni skritosti. Redki, razen senatorja Johnstona, so vedeli, kdo je vohun številka HR 5507.
Mihaelu Golenie\vskemu je ameriška obveščevalna služba Central Intelligence Agencv (CIA) dodelila za velike zasluge ameriško državljanstvo. Poljski vohun je ameriški službi posredoval izredno važne podatke iz Poljske in končno mu je uspelo tudi pobegniti v ZDA. Tam je dobil državljanstvo in živel popolnoma skrito. Toda tega dolgo ni zmogel.
Leta 1958 se je Poljak povezal z ameriško obveščevalno službo. Ko je zaslutil, da mu -je poljska obveščevalna služba za petami in ga lahko vsak trenutek odkrije, je s pomočjo ameriških vohunov zbežal s svojo ženo v ZDA-Beg mu je uspel 12. januarja 1961. leta. Pod zaščito ameriških obveščevalcev so ga naselili v skriti ameriški vasi. Poljski vohun je s svojimi podatki, ki jih je v treh le-
tih - sporočil ameriški obveščevalni službi odkril zelo zaupne podatke in pomagal, da so prijeli več sovjetskih obveščevalcev v zahodnih državah.
Goleniewski je razen tega odkril uslužbence ameriškega poslaništva, ki so bili povezani s poljsko obveščevalno službo.
SLADKO ŽIVLJENJE
^ V AMERIŠKEM poslaništvu v Varšavi je bila skupina, ki je bila znana po svojem načinu življenja. Pravili so ji, da posnema »sladko življenje«. Kmalu je njihov način življenja pripomogel, da so izdali važne državne skrivnosti poljski obveščevalni službi. Pod zelo strogim nadzorstvom je ameriški vladi uspelo odpoklicati iz Varšave pet uradnikov ameriškega poslaništva in deset stražarjev, ki so stražili poslopje ameriškega poslaništva. Skupina se je pod nadzorstvom vrnila v ZDA. Kmalu po vrnitvi so enega izmed skupine, bivšega drugega sekretarja poslaništva v Varšavi obtožili vohunstva. Bil je povezan z neko Poljakinjo, ki je imela spretnosti Mata Hare. Pred ameriškim sodiščem je bil Irving Scarbeck obsojen na 30 let zapora.
Poljski vohun se po obsodbi Scarbecka, izgleda, ni več
Od začetka tega stoletja do II. svetovne vojne je za poštni promet med Stražiščem in Kranjem skrbel Sajovic Franc s svojim poštnim vozom, ki je vsa leta po štirikrat na dan vozil pošto in pakete iz Stražišča v Kranj in nazaj. Poštni voz je Loškemu muzeju odstopila hči pokojnega voznika Sajovic Antonija, ki ve o svojem očetu in o poštnem vozu povedati marsikaj zanimivega. V Loškem muzeju bodo poštni voz restavrirali in preparirali in z njim obogatili razstavo voz in sani, ki jo prav sedaj pripravljajo. .
čutil varnega in ni več pazil, kje mu preti nevarnost. Mislil je, da so z njegovimi podatki odkrili vso vohunsko mrežo. Majhna neprevidnost ga je stala življenje. Ko se je brez spremstva CIA v začetku meseca marca pojavil v javnosti, je odletel v zrak kot balon.
Poljak je prej večkrat opozarjal ameriško obveščevalno službo, da še ni napravila vsega, da bi zatrla sovražno obveščevalno službo. Tako je
opozarjal na nekaj ameriških znanstvenikov, ki so bili v stiku s sovjetskimi obveščevalci. Očital je, da je pred kratkim na Dunaju iz sklad ameriške obveščevalne službe prišlo v roke sovjetskih obveščevalcev 1,2 mifcjona dolarjev. Delno pa so do sredstev prišli tudi ameriški ifl italijanski komunisti.
Amerška obveščevalna služba dolgo ni marala odgovoriti na te trditve. Uradno še tudi danes molčijo. Vendai pa se v zadnjih tednih meč vrhovi ameriške obveščeval ne službe že sliši med vrsticami, da je poljski obvešče valeč kot mnogi njegov, predniki iz smrtnega strahi pred maščevanjem sovjetsk« obveščevalne službe izgubi živce.
si
VSAJ 24 UM
Slavni violinist Jehudi Menohin se je vrnil s turneje v svoje hišo v London. Toda doma je ostal samo dve uri Takoj je moral na novo turnejo na Škotsko, nato pa \ Skandinavijo. Vrnil se bo sredi aprila in kakor je oblju bil domačim, bo ostal doma najmanj 24 ur.
Njeni intervjuji niso zastonj
Nekdanja prva dama Južnega Vietnama Ngo Dine Nhi
je objavila posebno tarifo za predstavnike tiska. Za vsal*
intervju zahteva 1000 dolarjev, za poziranje fotoreporter-jem pa še 500 dolarjev. Tistim, ki ne bodo plačali, ne bo dajala izjav. Vdova Ngo Din Nhu živi sedaj v Parizu.
Težave z lastništvom snega
Oblasti španske pokrajine Granade so ugotovile, da so načrti za gradnjo zimskega športnega centra neuresnič-ljivi. Sneg na Sierra Nevadi že <Jd leta 1870 pripada neki tovarni ledu. Sneg so z osli tovorih v dolino. Z gradnjo ne morejo začeti toliko časa, dokler ne uredi j „ »lastništva snega.«
Vsak nekaj
Soproga 37-Ietnega Lee Kveenna iz San Francisca je vložila tožbo za ločitev. Vzrok za ločitev je posadka na ladji njenega moža. »Morski volkovi« so namreč ženske. Sodnik je zakon razvezal. Mj»žu je še naprej ostala ladja s posadko, ženi pa je dodelil hišo.
8281
Kaj vse skriva
W W
puščava
9
Nič se ni spremenilo. Z vrha egipčanskih grobnic motrijo stoletja vedno isto mirno sliko, ki so jo gledali oni, ki so te piramide gradili. Mimo so šle armade, faraoni so umrli, toda felahovo življenje se ni spremenilo. Brž ko človek zapusti mesto ali tradicionalen turistični kraj, naleti na večni Egipt. To je tisti Egipt, ki so ga na bregovih Herodove reke odkrivali faraonovi pisarji, ki so jih poslali sem, da bi opravili državne zadeve. Tako kot v Ranzesovih časih, tako tudi danes ritem reke, njeno upadanje in araščanje vode uravnava felahovo življenje. Vsak trenutek je popotnik lahko iznenađen, ko na reki ali v vasi sreča prizore, ki so jih že pred davnimi tisočletji upodabljali neznani slikarji v grobnicah.
Udobnost Orienta
Ko so Arabci začeli v puščavi graditi velikansko mošejo, niso niti pomislili, da se pod njo že tisočletja skriva ogromno svetišče — Luxor. Potem so prišli arheologi, osvobodili in očistili so tempelj in nenadoma se je mošeja zazdela majhna in nepomembna.
Naša feluka je zasidrana pred trgom v Lu-torju. Toda mi stanujemo nasproti, na drugem bregu, v Tebah, mestu mrtvih. V hotelu, ki ga redko obiščejo tuji turisti. El Murad Stari se imenuje. Nahaja se v vasi Gurnah, zadaj za dvema vojaškima Amonama, ob vznožju gore mrtvih. V njem so samo tri »opremljene« sobe — železna postelja brez žimnice (zaradi vročine in bolh) in puščica, ki v arabščini označuje WC, ki je kakih 200 korakov proč v puščavo. Če pa so vse tri sobe slučajno zasedene, je v Starem El Muradiju še prizidek. To so grobnice; prav takšne, kot so jih pustili faraoni. Malo zadušlji-ve, na dnu ozkih in dolgih hodnikov, ki se nalahno pogrezajo. Niti ene grobnice ni, ki je gospodar ne bi poznal. To je dediščina njegovih prednikov!
Nekega večera je neki popotnik, zdravih lic, razcapan, v čevljih iz trave ter prašnim gala-bickom, prispel do gostilne v mestu mrtvih. Poleg sebe je položil bisago, se vsedel pod drevo in naročil kavo. Govoril je arabsko, kot vsi tisti, ki pijejo Nilovo vodo.
»Od kod prihajaš?« ga je vprašal Abd El Rasul.
»Kamor boš ti šel,« mu odgovori neznanec. »Kaj bi rad?« »Tvoj blagoslov. «
To so bile usodne besede. Ko je padla noč, je Abd El Rasul spremil moža v sobo. V prizidek. V grobnico. V tisto, kjer spimo nocoj mi. Obokana, nizka, s sledovi hioroglifov in fresk. Tukaj je postelja. V kotu pa stoji velik lončen vrč. Abd El Rasul se naslanja na zid in pritiska
Značilna vas na obali Nila
nanj z vso svojo težo. Velika skala zasenči svetlobo. Dih grobnice utrne lojeno svečo. Zopet prižgemo. Pogrezamo se v podzemlje. Ogibamo se škorpijonov, pasti in jaškom, namenjenim tatovom. Gremo mimo prve sobe, druge, tretje. In nenadoma se vse zablešči pred nami: rubini, safirji, zlato. Koliko zlata! Ta posmrtna soba Derr El Baharija je tako prostrana, da so Amo novi svečeniki nagrmadili vanjo 60 sarkofagov s faraoni in njihovimi bojnimi zakladi.
Neznani popotnik je videl isto. Vzel je papirus, vrgel Abd El Rasulu nekaj novcev in izginil.
Grobnice, polne draguljev
T^T aslednji dan so poklicali pobožnega Abd El [«    Rasula na Karakol — policijsko postajo.
Tam je spoznal človeka s čevlji iz trave, preoblečenega v gospoda. V resnici je bil to asistent M. Nasperoja, direktorja muzeja za egipčanske starine v Kairu.
Tako je izbruhnila najbolj nenavadna novica stoletja o največjem arheološkem odkritju vseh časov. Aretacija Abd El Rasula, šefa roparjev nekropol — velikih pokopališč, je pomagala od-
Jannina — domačinka ob Nilu v svojem belem oblačilu
kriti v grobnicah faraonov in zakladih iz Doline kraljev upodobljeno pettisočletno zgodovino Egipta. Ta izredni človeški podvig je bil napovedal že Champollion, ko je dešifriral prve hieroglife, vrezane v skalo v obliki rože, ki bi jo bil neki Napoleonov raziskovalec skoraj stri z udarcem krampa. 2e 5000 let so Abd El Rasu-lovi predniki, od očeta in sina, vsi roparji grobnic, modro črpali iz bajnih zalog teh posmrtnih svetišč. Iz njihovega neizčrpnega zaklada so prodajali dragulje drugega za drugim, vendar le takrat, kadar so bili v največji stiski. Razen tega pa niso niti za trenutek prenehali živeti kot modri kmetje z Nila, poganjati vodo, da se je vrtela noria, in kaditi pipo, na terasi, v senci visokega drevesa.
Pokrajina tod okrog še zdaleč ni izčrpana. Starešina v Gurnahu je predložil vladi nenavadno ponudbo: »Dajte mi denar za raziskovanje in odkril bom nove grobnice, morda prav tako bogate kot je Tutankamenova.«
Mesec se dviga nad veliko Tebansko poko-kopališče. Nocoj nam pod visokim drevesom pripoveduje El Murad, vnuk pobožnega Abd El Rasula, kako so tukaj Tutankomona, fantalina 18 let, Amonovi svečeniki umorili, ker je hotel ostati zvest čaščenju Atona, edinega Akhenlo-novega in Nofretetinega boga, ki sta bila njegova tast in tašča.
Rodila se je egiptologija
Egipčanska civilizacija, ki je tisočletja spala« se je prebudila ob zvoku topa. Pesek je prekril vse, templje, grobnice, zaklade, mumije in ogromne spomenike ter kipe. Komaj da so mislili, da obstojajo. Leta 1798 je 5000 Francozov pod poveljstvom generala Desaixa šlo ob Nilu, ko so zasledovali zadnje mameluke. To je bila strašna ekspedicija: »Brez obleke in čevljev smo. Izgubil sem 1400 mož, več kot 100 pa jih je slepih,« je pisal Desaix Napoleonu. Z njim pa je bil majhen človek, star 51 let, Domi-nique Denon. Vseh 11 mesecev je Denon neprestano beležil, delal skice in milo prosil Desava, da bi hodili počasneje, da bi mogel več odkriti. Ko je ta učenjak oddal svoje poročilo v institutu, se je rodila egiptologija. Od takrat je že stotine ljudi hodilo po poti Nila, med njimi Champollion, odkritelj hieroglifov, Meriette, Maspero. Vendar še danes ni nemirni puščavski pesek izročil vseh svojih skrivnosti človeku. V dolini, ki jo bo kmalu zalila voda, je še celih 50 km popolnoma neraziskanih. V vseh deželah po svetu se je razširila kampanja, da bi pesku iztrgali zaklade, ki jih skriva, še preden bodo za vedno izginili pod vodno površino.
Priredila; TON CI J ALEM
1. april in upokojenci
S kolegom T arnoslavom sva sedela ob skodelici »turške«. To je sedaj najcenejša pijača, odkar so cene uvoženi kavi tako padle. Sicer pa mora sedaj postati uživalec prave kave sleherni občan, sicer se ne more okoristiti z ugodnostmi znižanih cen. Seveda, komur so pri srcu koristi ostale naše prehrambene industrije prehrambenih predmetov, kot na primer proizvajalcev cikorije, »Divke«, temu bo nekoliko tesno pri srcu, če se bo naenkrat izneveril tem izdelkom, vendar trgovina je trgovina, klobase so pa klobase. Slednje so vsa) za upokojence, kar se cene tiče, zaenkrat nedosegljiv prehranbeni ideal.
S T arnoslavom sva torej srebala pocenjeno »turško« — pocenjeno le v surovem stanju, v kuhanem stanju je ostala cena nespremenjena — ter gruntala, kaj bi bilo najbolj primerno za prvoaprilsko šalo. Karkoli je pogruntal Tarnoslav ali karkoli sem pogruntal jaz, vse se nama je na koncu zdelo tako verjetno in možno, da sploh ne bi predstavljalo prvoapril-ske šale. Dandanes se gode po svetu tako čudovite reči, da bi jih nekoč smatrali za najbolj neumno aprilsko potegavščino, danes pa so na dnevnem redu. Le poglejte.' Kdo bi nekoč verjel, da posluje to ali ono podietje tako imenitno, da izkaže  kar  okroglo . milijardo
Tah so se pričeli ozirati na naju. Hitro sem poklical strežaj-ko in plačal za oba dve »turški«, potem pa sem dregnil greva. Ko sva odhajala, naju
... . ie spremljal gromki smeh go-tzgube pa se vedno živi in bi se zvalilo ravno tolko pi- stoVmm Na cesti me e vpra*5ai celo deh dobiček Ah pa da scanc€v, h bi ,ih prodah po Jarnoslav: »Ti, kaj pa so se je  klub  računovodstvu,  fenji- osem kovačev, kar bi nam vr-     , ■ ,.  , r ,.  ..,
govodstvu, kalkulacijam, druž- glo celih stodvaindevetdeset '*f.° ?mej*»' ko *?* odhajala, benemu knjigovodstvu, revizi- milijonov dinarjev. »Ja, poleg j ;c 1 narobe z najino ji in vsem ostalim najpreciz- tega bi pa še prodali tistih obleko?« »Ne, sem mu rekel, nejšim predpisom, uspelo te- 24.000 piščancev vsaj pb 500 veš po mojem so se smejali na-mu ali onemu, tukaj ali tam, dinarjev, kar znese spet dva- jini kalkulaciji. Veš, crknjenih »obrniti« podjetje za sto, dve- najst milijonov« — je prista- piščancev ne moreš prodati, sto, štiristo in več milijonov, vil Tarnoslav. crknjeni   piščanci    ne nesejo
Kdo bi ne smatral za april-     Menda   sva   postala   precej jajc in zato se tudi razmnože-sko šalo, če bi čital v časopi- glasna pri tej najini razpravi, vati ne morejo, su, da je cela armada piščan- kajti ljudje pri sosednjih mi- LIPE cev, štiriindvajsettisoč po številu, romala v crknjenem stanju  na  gnojišče.  Kaj,  ko b* poskusili   na   tistem gnojišču posaditi jajca? Morda bi nam pa uspelo odkritje, da se dajo jajca  predelovati  tudi  na ta način? No, pri teh nesrečnih piščancih sva se ustavila s Tarnoslavom in skušala »strokovno«   ugotoviti  nastalo škodo. »Štiriindvajsettisoč *iščancev
— sem pričel — če bi bili enodnevni, bi jih lahko prodali po osem kovačev. 'To znaša milijon 920.000 dinarjev«. Ali pa
— je povzel Tarnoslav, če bi bilo vsaj polovico putk, bi v enem letu znesle vsaka po 200 iajc, krat 12.000, je sk'\baj dva milijona štiristotisoč jajc, po najnižji ceni 25 dinarjev, to se pravi, da bi dobili samo za jajca 60 milijonov.«
Lahko bi'pa še bolj umno gospodarili — sem povzel jaz »strokovno« besedo. Po°lei, če bi teh dva milijona štiristotisoč jajc vložili v inkubatorje,
sSutOiG  (  NUNSKI • NOVAK
na Gorenjskem
April
Raj tam, da ne boste ob tej moji temi preveč resni, saj 1. april je pač več ali manj dan norčavosti in potegavščin. Ne zamerite mi, če trdim to, da je zadnje »cajte« pri nas 1. april prav pogoste, da je že kar težko ugotoviti, kateri dan v letu ni 1. april. Posebno na raznih sestankih in zborih volivcev je toliko prvih aprilov, da bi z njimi »naflikali« lahko celoten k_4egar — ja, ja, nekaj bi jih pa še ostalo. Mogoče bo kdo dejal, da malo preveč pretiravam — pa ne, res ne. Samo nekaj primerov vam bom naštel pa boste videli, da imam prav, oz., da je prvih aprilov res celo leto zaddsti.
Prvi april se že smatra, če vam reče:
dijak:   v  polnem avtobusu, vlaku: »Izvolite se vsesti!« šofer: Nisem zaužil nobenega alkohola!
prodajalec: Lahko si boste nabavili vse šolske knjige pred začetkom šolskega leta. pek: Ali vam lahko zavijem kruh?
frizer: Prosim, samo minuto potrpljenja!
mesar: Tujim turistom: nimam kosti, al' vam lahko dam nekaj jetre, pljučk k mesu? — domačinu: kolega, al' ti h kosti lahko dam malo mesa?
servisni delavec: D-bite lahko vse rezervne dele, popravljamo vam točno in solidno brez garancijskih listkov, ambulantna sestra: Ordiniramo brez protekcije in brez tekočih številk, občinski uslužbenec: Volivci s, dvorano napolnili do zadnjega kotička.
obrtnik: Ne morem poravnati davkov.
zabušant: Imam voljo do dela.
turistični   referent:   Vse je
pripravljeno za sprejem prvih turistov.
referent sprejemnega urada:
Nobene protekcije več pri sprejemanju delavne sile, pa če intervenira sam »bog etac« direktor: Ne vem, kako smo delali z izgubo, saj je naš blagajnik imel vedno polne žepe denarja.
kmetijski referent: Imamo 6000 traktorjev — imamo »fabriko traktora i mašina« — nimamo pa rezervnih de-Lv.
socialni referent: Poviš?.li in izplačali bomo upokojencem pokojnino (to je do sedaj najdaljša prvoaprilska potegavščina).
Še in še bi lahke našteval pi voaprilske, ampak če se spomnim, da me tud' za prvi april obiščejo inkasanti s svojimi solidnimi računi: za radio, vodo, časopis, stanovanje, garažo, televizor, takrat pa ugotovim samo to, da se pri teh računih
1. APRIL NEHA
. GREGA
Kako so si Butalci omislili demokracijo
Kogar koli je turista zaneslo med Butalce, vsak jih je hvalil na glas: »Gnoja da imajo dosti po pisarnah in visoko postrežnino, niti jim ne manjka lukenj na cesti in polnih avtobusov — kakor v paradižu da žive; samo demokracije da nimajo prave.«
Taka hvala je Butalcem dobro dela. In so dejali: »Ko imamo obilno vseh drugih dobrot, ni vrag, da ne bi dobili še demokracije, kolikor treba — za kredit je na prodaj vse! Potem bomo v Butalah brez napake!«
Pa je naneslo in so praviti slišali o tujem mestu, da imajo tam politično šolo, v tej 'šoli da je toliko slišati o demokraciji, da jo kar v sodih prodajajo kakor kislo zelje.
Pa so" sklenili in s sodom tjakaj poslali štiri može, da kupijo vedro demokracije ali dve, kakor bo kazala cena. Peljali so se s tovornjakom, oškropljen je bil z lužami butalskih poti, veselo so mu po butalskih cestah pokali amortizerji.
Pripeljejo se v mesto, ustavijo pred prvo restavracijo, povedo, da prihajajo iz Butal in barajo, kje bi bila na prodaj demokracija. Toda so dejali, da mora biti prava, dobra demokracija, drugače je ne kupijo.
Se čudi glavni natakar, ali je mogoče, da so iz Butal! Kolikšna postrežnina za njihovo restavracijo! In da niso mogli bolje zadeti, nego da so se ustavili tukaj: postregel jim bo z demokracijo najboljše vrste in bo pol zastonj.
Povabil jih je v sobo za posebne goste in ukazal natakarici, da slavne tovariše gospode dobro postreže.
Tačas pa, ko jim je natakarica stregla, sta glavni natakar in direktor ročno ujela miš v shrambi restavracije, jo izpustila v sod na tovornjaku in sod zamašila. In so bili potem občani iz Butal prav zadovoljni z računom za demokracijo. Bali so se, da bo pri današnjih cenah dražja.
Podpisali so naročilnico in dejali, da bodo še prišli, če jim bo demokracija zopet pošla.
Sedli so v tovornjak in veselo odhupali. Srečno so prihupali v Butale. Sredi Butal so se ustavili. Kakor je bil ukazal župan, so bili zbani vsi direktorji in so bili navzoči tudi butalski občinski uslužbenci in birokrati — ti so demokracije najbolj potrebni, je dejal, ti naj je bodo prvi deležni.
Povzpel se je župan na tovornjak in dal z roko znamenje, pa so zahupali avtomobili in zaigrala godba »Svobode«. Tisti hip je župan odmašil sod, da pogleda noter, pa je prestrašena venkaj šinila miška, zadela župana naravnost v brk in po županu smuknila na tla, skozi kričeče tajnice jo je preko prehoda za pešce ubrala naravnost v občinske pisarne.
Butale so strmele, stare in mlade: »Joj, ojoj, takšna je demokracija! Pa je demokracija resnično demokratična! Najprej je poljubila župana, -to se spodobi, in se ni potem prav nič premišljala, kam naj gre — v občinsko hišo je šla, tjakaj spada!«
To je bilo jako všeč vsem Butalcem in so bili ponosni, da imajo demokracijo tako demokratično.
Pa so imeli pri tej kupčiji še posebno srečo, kajti ni trajalo dolgo, pa je imela demokracija mlade in je demokracije bilo dovolj po vseh Butalah.
Na kakšna
viza se lahk kozla ustrli
Kozla se lahk ustrli s puša, to se zastop. Po navad to delaja jagri, k maja zato bukuce, de jim ubedn neč na more. Nagaja jim lahk sam kozu, k se na psti ustrlit. Na ta viža sa jagri ulikat ob patrončke pa ob kozle, uržah, de ga po jag na zob deja, j pa še žmiri, tud če ubedn kozu na pade.
Po kransk se pa kozla lahk tud na druga viža ustrli. Za taka viža al pa sorta strelajna ni treba puše pa municije pa tudi U prauga kozla ne. Ja, če j tak, j pa res mal čudn, de se glih tak da strelat. Ja, pa se da.
Recima, de kešn koj tist dan, k colnga dobi, kešna reč kup, k ja splah na nuca, konc mesca j pa na pol lačn, pa še cigarete fehta. To se prau, de j kozla ustrelu, k j tistu kupu.
Al pa recima, de mule, k s frača strela, šipa ubije, mama pa pol more tista šipa plačat, se tud prau kozla ustrlit.
Al pa recima, de j firma pa de ta firma use sorte rči voz sam pa ke, pa tud Idi. Zdej j use glih, če Idi že na voz posebn lpo. Ta glaun je, de jih voz pa de s tem še kar dober gvira. Pol pa na enkrat pride en čudn veter k ena čudna moda zboj pernese. Ta moda komandira, de more ta firma h en drug veči firm jet. Ta ta več firma tud po enmu velkmu mestu Idi sam pa ke voz, pa prauja, de se to na obnese preveč. Na zuni en ca j t zgleda use lpo pa fajn, ta frohtne pa ta druge automobile pre-farbaja, pa nova firma gor nane pa na kanclijske u rata naštimaja pa prauja, de bo zdej, k sa ukap šli, uli k boli. Pol j pa en ca j t use tih, ubedn neče neč rečt, a j res boli al ni. Se zastop, de j za kešnga tud lahk boli, gvišn j pa tud lahk za kešnga slabi.
Pol pa na enkat poč, pa prauja, de greja narazn, de na ubena viža na kaže bit ukap, de j bel pametn pa fajn bit sam pa tak naprej. Pol pa sejeja, pa gruntaja pa se greja ene sorte volitve, pa na konc stuhtaja, de j res bel pametn narazn jet. Pa spet kupja nove table za na kanclija pa avtomobile spet farbaja pa tak naprej. To se prau, de glih tak trackaja ket tist, k srna ga bel spredi mal opisal.
Sam jest na vem, a se žiher reče, da se to tud prau kozle strelat, a se na sme. Bama vidi.
SMOJKA
2595407395
Svojega brata
je potegnil iz kupa mrličev
(II. nadaljevanje)
Taborišča so bila vse bolj polna. Vsak dan so znova pripeljali nove žrtve. Niso vedeli, kam z njimi. Taborišča so bila natrpana do kraja. Mrličev je bilo vse več in prav neznosno je bilo. Ljudje so masovno umirali od lakote, si iskali hrane in se prebijali skozi življenje, kakor so vedeli in znali. Rešitve niso videli nikjer. Pojavile so se bolezni: kuga, tifus in še cela vrsta drugih. Obdržali so se le tisti, ki so bili fizično odpornejši.
Nekaj dni se hrane nisenj pritaknil.«
Ludvik je moral veliko prestati. To so samo drobne zgodbice izmed neštetih. Vsega se še živo spominja in rad pripoveduje o tem otrokom in vsakemu, ki ga obišče. Moral je spet nazaj k umazanemu delu. Niso mu prizanesli. Saj si je po eni strani s tem iz dneva v dan reševal življenje.
»Nekega dne, že proti koncu 1944. leta, ko so se bližali že zavezniki, sem delal v krematoriju. Med drugimi mrliči so pripeljali tudi mrtve novorojenčke. Štiri sem prijel za nožice in jih potisnil v peč. Ko se danes spominjam teh dogodkov, mi postaja strašno, vendar človek in nihče drug ne prenese toliko.«
Pripoveduje LUDVIK DEMŠAR
Ludvik Demšar je bil v Dachau že več kot poldrugo leto. Dela v tovarni mesnih konzerv »Divji konj« je kmalu zmanjkalo. Zato so močnejše ljudi porabili za težja in nevarna dela. Med njimi so bila tudi najbolj umazana. Zato so Ludvika in še nekatere njegove sotovariše poslali na delo na najbolj umazano mesto nacistov, to je pred sam krematorij. Nemci so se v tem času že zavedali, da se morda zna zgoditi, da jim bo začela teči voda v grlo. Zavezniki so vse bolj prodirali proti Nemčiji, saj so zavzeli že Francijo, Nemčija pa je postala vse manjša in manjša. Treba je bilo zgraditi utrdbe, bunkerje, da bi se lahko branili. Nekaj časa je Ludvik gradil bunkerje. Tu so bili logoraši toliko na boljšem, da so jim nacisti preskrbeli vsaj malo več hrane. Zavedali so se, če jih ne bodo hranili, ne bodo mogli delati in sami bodo šli slej ali prej v pogubo.
Ko so bili bunkerji zgrajeni, je Ludvik Demšar prišel neposredno v krematorij. Logoraše so za delo v krematoriju posebej pripravljali. »V krematoriju sem vozil naprej koks v peči in odvažal pepel požganih mrličev. To je bilo zame najbolj umazano delo. Bilo mi je neskončno hudo, saj sem bil tedaj v najlepših letih življenja. Na to so nas z vso grobostjo prislili. Nič koliko jih je pri tem končalo prav v krematoriju. Sprva so 4 peči v dachauskem krematoriju lahko »požirale« ljudi, toda kasneje so se mrliči za-
čeli kopičiti povsod. Nazadnje smo bili tako zaposleni, da smo delali noč in dan brez počitka. Vsaka dva dni sem si vsaj malo odpočil. Toda to na nenavaden način: vle-gel sem se v krsto, v kateri so nam pripeljali mrliče, in se pokrili s pokrovom ter malo zadremal. Lahko bi se zgodilo, da bi »krsto« odnesli in jo zakopali z menoj vred. Toda, to sem sedaj veliko laže prenašal, saj sem tako in tako računal, da ko bomo pokurili vse žrtve nacizma, bomo prišli na vrsto tudi mi.«
»Brata sta prišla za menoj«
»V januarju leta 1944, so internirali tudi oba moja brata, in sicer Avgusta in Rudolfa. Najprej sta oba prišla v Dachau, potem pa so Rudolfa poslali v taborišče Markirch, Avgusta pa v Bu-chenvvald.«
Toda Ludvikov brat Avgust je kmalu postal žrtev nacizma. Ustrelili so ga in pripeljali nazaj mrtvega v Dachau.
»Ko sem -naslednjega dne zjutraj prišel na delo, nas je čakalo spet, kot običajno, kakih 400 novih mrličev. Najprej smo, jih morali vse sle-^ či. Obleka je šla v desLnfekci-N jo, da bi jo lahko nosili drugi jetniki.Ob prvem, ki sem ga potegnil iz kupa mrličev in ga začel slačiti, so me spre-letevali čudni občutki. Ustrašil sem se. Pa menda ni to naš Gustl, sem si dejal. Že iz otroških let sem se spomnil,
Tudi to fotografijo je Ludvik Demšar (na levi) vzel in skril takrat, ko je kudi nacistični arhiv koncentracijskega taborišča Dachau
da je imel rdeč madež na koži na roki. Sprva nisem bil popolnoma prepričan, ali je res, ali ne. Pogledal sem mu še zobe in videl, da ima spodnji zob odlomljen. Tega je imel že doma in to je bil tudi zadnji dokaz. Ko sem ga hotel popolnoma sleči, so me ne vem zakaj — poklicali na drugo delo.«
Njegovega brata so slekli drugi. Mrliče so vozili in vozili pred krematorij. Peči niso vsega prenesle. Zato so se nacisti odločili, da je treba žrtve čimprje zakopati. Naložili so jih na voz, prav tako tudi Ludvikovega brata, in jih odpeljali na hrib. Tam je skupina 70 ljudi že kopala jame. Med njimi je bil zakopan tudi Ludvikov brat Gustl, kakor ga imenuje.
Zgodilo se je nekaj strašnega
Tudi Ludvik je .pomagal vozit mrliče, žrtve nacistov, na hrib nedaleč od Dachaua. Po 25 so jih naložili na voz.
Tistega dne so peljali trikrat.
»Ko smo tretjič pripeljali na hrib pred jamo, so mene nacisti s tovarišem poslali po lestvi v jamo. Spogledala sva se in nisva vedela zakaj. Ali naju bodo za kazen živa zakopali? Odredili so nama delo. Skladati sva morala mrliče drugega poleg drugega. Dva pa sta jih metala v jamo. Tu pa se je zgodilo nekaj strašnega. Eden od obeh, ki sta metala mrliče v jamo, je perzgodaj spustil žrtev, tako da je truplo poleg mene priletelo na glavo. Naenkrat^ sem ves njegov zdrob dobil v glavo. Bil sem krvav in umazan. Truplo so namreč prej 'secirali in so slabi šivi ob udarcu popustili. Držal sem zaprta usta kolikor sem mogel.
Teden dni je kuril arhiv
Proti koncu vojne, ko so nacisti videli, da so že poraženi, so cele kompozicije vlakov stale na dachauski železniški postaji. V vagonih so bili sami mrliči. Niso jih več žgali v kermatoriju, ke:- ni bilo časa. Treba je bilo zbrisati sledove. In prav Ludvik Demšar je bil tisti, ki je sedem dni kuril nacistični arhiv iz Dachaua. Kar mu je tako prišlo pod roke, da ga ni nihče opczil, je skril in vzel. Toda nemogoče si je bilo kaj več prilastiti, saj so nacisd bdeli nad njim z brzostrelko. Ludvik ima doma polno škatlo dragocenih dokumentov in fotografij iz zloglasnega Dachaua.
MILAN ŽIVKOVIČ
Prihodnjič:
KO SO PRIŠLI ZAVEZNIKI
v.y. .........
-
>—ti
C,___„„iJ-
« «M»w «* «**»«*» *** ***tk**t m** *** * *** *^J* HSJ^l
»mnutm* tu * amttm mm* *** mm, m ti ***&■ tmmt * totem
*mm*t *m*m**m ut**t*m*im*n U**mmiMmm>>m me/mj* fr«»M» metm m mm »*tww<,**m u******************.
***» */n**m* ***<>*mmm*»<*mi**>/***■* <t*mt********mi *tme*pm*»mm*****t*)rm*mw6n > m*> *&*» 0 immn m»mmn lum,* **a ?*m.*********** mm tmm*s# fete * tmmm^ti*!#*-?**•*!£.
Loški muzej ima razstavljeno fotokopijo s prevodom druge podeliinice iz leta 973 (23. novembra), v kateri se prvič omenja 2ABNICA. S to listino je Usar Oton II. podaril freisinškemu škofu Abrahamu del Poljanske dobne in Sorskega polja (Foto: Franc Perdan)
Opravljenih bo preko 4000 pregledov
(Nadaljevanje s 1. strani) delili naše delavce in nameščence v dve veliki zdravstveni skupini. V prvo pridejo vsi oni, ki so bili ob pregledu zdravi, v drugo skupino pa vsi tisti delavci in nameščenci, pri katerih je bila ugotovljena katerikoli bolezen, zlasti obolenje srca in ožilja. Naš raziskovalni center za kardiovaskularna obolenja na področju Jesenic bodo zanimali v naslednjih letih samo tisti delavci, ki »podajo v prvo skupino, to •e pravi tisto, ki so bili ob pregledu najdenj zdravi.
Sedež raziskovalnega centra za kardiovaskularna obolenja je na Jesenicah v Obratni ambulanti Železarne. Pri preiskavah in raziskavah sodelujejo zdravniki obratne ambulante, Zdravstenega doma in internega oddelka bolnišnice Jesenice.
L *
p«*m,***Jl*bm*»M.*^t*u* 4**.*tmb »»m.«, tmnfrt«*Ih&ttrjC***
Dr. MILAN CEH
as roman
»Če pritisnete na svarilni zvonec, boste sami doživeli nevšečne posledice,« je dejal Kramer. »Policiji bom rad pojasnil, čemu sem tukaj.«
Pološčeni les steklenih omar, kako temno se leskečc, kot v snu. Kako ve, da potrebujem? Patrick, kajpada, zasliševal je Patricka, še sinoči, podrobno ga je izpraševal o meni, sinoči, ko sem odšla.
»Minuto časa imate, izplačajte gospe še petintrideset tisoč lir,« je slišala Kramerja. »Ce se b:>ste upirali, se čez pol ure vrnem s maresschi-allom Tacchijem. Saj menda poznate Tacchija z oddelka za prevare. Posebej se zanima za osleparjene tujce.«
Spet je sledila igra s predalom, tokrat s predalom z denarno šatuljo, slišala je šelestenje bankovcev, vendar ni stopila bliže, denar je vzel Kramer.
»Navzlic temu ste sklenili dobro kupčijo,« je dejal dragotinarju, ki je sovražno in nepremično strme! vanj. Pikčast vzorec, nikdar mladi, nikdar dozoreli, osleparjeni trgovski obraz, »pomislite, koliko bi rrorali plačati Tacchiju, da bi zadevo prikril pred tiskom. In tudi meni, kajti tudi jaz imam dobre stike s častniki«
Slovarček krajevnih imen
V predzadnjem razmišljanju sem omenjal krajevno ime HRASTJE in sem ga uvrščal v skupino mno-žinskih samostalnikov z rabo: v HRASTJAH, iz HRA-STJA itd. Pripomnim pa naj, da je v rabi tudi oblika HRASTJE, HRASTJA in V HRASTJU.
Krajevno ime BODEŠCE je tudi množinski samostalnik ženskega spola. V zvezi s tem imenom naj opozorimo na značilen naglas s širokim in dolgim e: BODEŠCE. Tako govore BODEščANI, RIBNJANI, SELA Ni, KORITNANI, medtem ko se sliši tam okrog tudi oblika BODEŠCE. Pridevnik se glasi bodeški, bo-deška cerkev, pa tudi bodeška. Naselje ZASIP je kraj blizu Bleda. Prebivalci tega kraja so ZASIPLJANI. V narečju po vokalni redukciji izpuščajo nepou ' eni i in tako dobimo obliko ZASPLANI. V rabi so tudi oblike V ZASIPU, IZ ZASIPA proti PODHOMU, medtem ko se glasi pridevnik: zasipljanski in zasipški. — Iz PODHOMA pridemo v GORJE. Ime je množinsko, ženskega spola: GORJE, iz GORIJ (v rodilniku torej vrivamo vokal i), v GORJAH, proti GORJAM itd. Prebivalci tega kraja so GORJANI ali GORJANCI, pridevnik pa gorjanski. Za rodilnik je v rabi tudi oblika IZ GORJAN. Majhno naselje blizu Bleda se imenuje SeLO. To ime je srednjega spola v ednini in ga sklanjamo: SELA, NA SELU, prebivalci pa so SE LIANI. Pridevniki so selski, seljanski. Eno od naselij, ki so nekdaj sestavljala Bled, so ZAGORICE. Danes je samo še ZAGORIšKA cesta, čeravno so prebivalci močno navajeni še na nekdanji izraz. V ZAGORICAH je bil rojen Blaž Kumerdej. Peljem se iz ZAGORIC proti ŽELECA.M, prebivalci teh naselij so ZAGOR-JANI in ZAGORičANI in ŽELEĆANI, medtem ko sta znani obliki BLEJCI in BLEJCANI, BOHINJCI in BOHINJCANI. Eno od blejskih naselij je tudi REČICA. Vaščani, ki živijo na REČICI, so REČIČANI. Za ednino so v rabi oblike ZAGORIčAN, BLEJEC, BLEJČAN, BOHINJEC, BOHINJČAN, REČICAN, MLI-NAN itd.
Jože BOHINC
Prešernova spominska plošča
na
Dunaju
Poleg treh spomenikov (na Bledu, v Ljubljani in v Kranju) je še četvero hiš, ki nosijo spominske plošče z besedilom našemu Prešernu v čast. Te so: hiša rojstva v Vrbi, hiša smrti v Kranju, hiša v ljubljanski Rožni ulici, kjer je bil ustvarjen Sonetni venec, in pa stavba na Dunaju (Schlesingefplatz 4, v osmem okraju), ki stoji na mestu nekdanjega Klinkovv-tro-movega zavoda, namenjenega vzgoji mladih avstnjskihv piemičev.
Spominska plošča, ki je bila odkrita leta 1950, je n&jz v čast Prešernu in njegovemu jnladejnu prijatelju Griinu, pač pa tudi v čast' Dunaju, saj govori o plemenitem prijateljstvu med slovenskim in nemškim pesnikom, k: bodi vzgled sožitja med ljudstvi raznih narodnosti.
Napis na plošči je naslednji:
Den V&lkern ein Vorbild hier sehlossen Freundschat fiirs Leben
FRAjNCE PREŠEREN der slovvenische Dichteifiirst und
ANASTASIUS GRt)N der osterreichische Freiheiissa.vger Wiener Verkerhrsvei2»n 1950 Slavia Viennensis
Spominska plošča na Dunaju
Po slovensko se ta napis glasi: Narodom za vzor sta tu sklenila doživljenjsko prijateljstvo F. P., knez slovenskih pesnikov, in A. G. avstrijski pesniški glasnik svobode; ploščo postavilo dunajsko turistično društvo v povezavi z dunajskimi slavisti leta 1950.
Kako je prišlo do odkritja te plošče in katere pobude so vodile avstrijske kulturne ljudi, da so počastili našega pesnika tudi v nemškem Dunaju?
Potem, ko je Prešeren končal na Dunaju tretji letnik filozoije, ki je bil pogoj za študij prava, se je na jesen leta 1822 vpisal na juridično fakulteto.-Ker pa Knafijeva štipendija, letnih 100 goldinarjev, ni zadostovala za drago življenje na Dunaju, je že iste jeseni sprejel tudi službo inštruktorja oziroma domačega učitelja v vzgojnem zavodu Friedricha Klin-kovstroma, ki je bil tedaj nameščen v Scheiblauerjevi hiši v Aleserskem predmestju. Prešernova služba je obsega'a nadzor in pomoč pri učenju dvakrat na teden in pa vsako tretjo nedeljo. Ponoči je moral kot prefekt bivati s svojimi gojenci v isti spalnici. ,Za to delo je dobival lepo vsoto 300 goldinarjev na leto, prosto hrano in stanovanje.
Kljub vsem ugodnostim pa je že tedaj napredno mislečega in ponosnega Franceta bolel način, kako so v tem za-
A. A.
BEG
Počasi se je obrnil, odšel nalašč do vrat, jih odprl, oglasil se je zvonec, pustil je, da je dolgo predirljivo zvonil, dokler Franziska ni odšla mirno skozi vrata, potem jih je skrbno zaprl in zvonec je utihnil.
Ko je šla mimo, ji je strpal denar v žep. Morilčev denar. Brezhiben spiav na morilcev račun.
»Hvala!« je rekla Franziska. »Hvala vam.«
»Ni kaj hvaliti,« je odgovoril Kramer. »Ogabnemu Židu sem z zadovoljstvom pobral nekaj denarja.«
Franziska je obstala. »Mar je Zid?« je vprašala.
»Kajpada,« je dejal Kramer, »niste prebrali imena na vratih?. Aldo Lopez. Lopez je značilno benečansko židovsko ime. Maransko ime.«
V Kramerjevem spremstvu je odšla dalje. Tako, Zid. Shvlovk v Benetkah. Morda ima hčerko? Hčerke bržkone nima, sicer mi ne bi ponudil osemnajst tisocukov. Morda pa jo le ima. Shylock je storil vse le zavoljo svoje hčerke. To je vseeno. Šlo je le Za Kramerjevo preganjanje Židov. In pri tem sem sodelovala.
Ni vedela kam naj gre, zato se je prepustila reki ljudi. Med njimi sem varna pred Kramer-jem. Šla sta po Mercerii, zanašalo ju je nazaj, in prišla sta do San Marca. »Imenitno ste me izbezali,« je rekla, ko sta stopila na trg. >Tzbe-zali ste mravljo iz mravljišča. Čestitam.«
Odkimal je. »Benetke niso mravljišče,« je rekel. »Stavil sem pač na Mercerio. Ljudje vselej hodijo po Mercerii « Tc je proglasil, kot da gre za zakon. Potem je dejal: »Pojdiva h Qua-driju. Pogovoriti se morava. »Zaman, da bi se branila. Tako mu je sledila, odšla sta pod oboki, pri Quadriju je bilo skoraj prazno, sedla sta k mizi pri oknu, Franziska je strmela skozenj v beli zrak, po katerem so ljudje hodili sem ter trja kakor sence, krinke, kakor beneške maško-
re na sivih rokokojskih okraskih v Antico Cafe Quadri, pod katerimi je sedela, da bi poslušala Kramerja. Naročila je čaj, da bi se ogrela, Kramer pa je izbral steklenico piva, tokrat sicer brez pohlepa; Franziska je drhte opazovala hladno mrežo, ki je pretkala kozarec s pivom, ledeno peno, ki jo Kiamer naglo osrebal.
»Le dve možnosti ste imeli, da bi zapustili Benetke,« je stvarno pojasnil, ko je odložil kozarec, »železniško postajo ali taksije pri Piazzalc Roma.« Napravil je premor. »Slišal sem, da vas nameravajo tam pričakati fantje,« je nadaljeval. »Luigi in nekaj drugih od sinoči, izzvati so nameravali majhen izgred, ztrgati so vam hoteli torbico ali storiti kaj podobnega, da ne bi mogli odpotovati. Prišlo bi do poliejske preizkave in stati bi morali tukaj. Tile fantje storijo za denar skoraj vse.« Zamišljeno je rekel: »Nočete delati.« Spet je popil požirek piva. »Toda jaz sem stavil na Mercerio. Pravzaprav sem vam želel prihraniti takšno nevšečnost.«
»Najlepša hvala,« je rekla Franziska. »Čudovito ravnate z menoj. Ne boste poklicali ubogih fantov, pa jim povedali, da ni treba več čakati.«
»Nobenih stikov nimam z njimi,« je rekel Kramer, »in vrhu tega vas morda ne bom mogel odvrniti od misli, da boste odpotovali.«
»Kar poskusite,« je odgovorila. »Kaže, da vam dosti pomenim. In očitno veste marsikaj o meni. Vedeli ste, da nameravam prodati nakit. Saj menda niste pomislili, da ga bom morda kupila.«
»Prav slabega zaščitnika ste si izbrali,« je rekel Kramer.
»Saj ni moj zaščitnik. Le moški, ki se je ponudil, da bi mi pomagal.«
vodu hoteli s pobožnjaštvom in licemer-stvom vzgajati bodoče izobražence. Lastnik zavoda je bil obubožani pruski plemič, a najbrž švedskega porekla. Bil je sprva protestant, a ko se je tej veri odpovedal, je v svoji ustanovi tem bolj ihtavo uveljavljal strogo katoliško vzgojo. Pač po pregovoru, da je »poturica« hujši od Turka ...
Živeti v takem vzdušju za našega Prešerna pač ni bilo lahko. Saj so bili domači učitelji s Klinkovvstrdmovem učili-šču, udeleževati se vsak dan maše, večkrat iti k spovedi in obhajilu ter biti nasproti lastniku kar se da ponižni. Kot učenci tudi učitelji, ki jih je pač kot vzgojitelje plemiških sinov Klinkovvstrom rad imenoval »Hofmeistre«, niso smeli obiskovati gledališč ali čitati, antične, renesančne in baročne pesnitve.
V tem mračnem okolju je bil za našega Prešerna edini svetel žarek prijateljstvo s šest let mlajšim gojencem, kranjskim plemičem Antonom Aleksandrom grofom Auerspergom (Turjaškim), ki si je pozneje kot pesnik nadel ime Anastasius Griin. France je v mladem ■ grotiču vnel ogenj svobodoljubja, plemenitega humanizma in pesniške vneme. To, da je bil prav Prešeren tisti njegov vzornik, ki je razplamtel v njem pesniško iskro, je Anastazij Griin v poznejšem življenju neštetokrat poudaril in izpovedal.
Vendar je Klinkovvstrom kmalu odkril, kako »pogubno« vpliva učitelj Prešeren na svojega gojenca Auersperga. Ugotovil je, da je mladi plemič prav v Prešernovi sobi čital grške in latinske klasike, pohujšljivega Bocaccia in podobne prepovedane knjige. Za takega »frajgaj-stovskega« vzgojitelja v katoliškem zavodu ni bilo več mesta. Lepih dohodkov ni bilo več, pač pa je bilo več časa za študij in več svobode.
Ostalo pa je plemenito človeško in pesniško prijateljstvo med Prešernom in Grunom, med slovenskim in nemškim pesnikom, ki je trajalo vse življenje, Grii-nova zvestoba Prešernovemu spominu pa še po smrti našega pesniškega prvaka. Že februarja 1849, tik po Francetovi smrti, je Griin objavil elegijo »Nachruf an Pre-širen«.
Ko pa je Bleivveis zbiral prispevke za Prešernov nagrobnik, se je med prvimi odzval z visokim zneskom 20 goldinarjev prav Anton Aleksander grof Auersperg (Turjaški). Svoj dar je pospremil z lepim, in toplim pismom, ki ga je v celoti priobčil »Ilirische Blatt« leta 1849 na str. 149.
V svojem obširnem pismu, naslovljenem na Slovensko društvo v Ljubljani, se ta, takrat Slovencem naklonjeni nemški grof navdušuje nad idejo, postaviti velikemu pesniku, tudi njegovemu učitelju in vzorniku, trajen in dostojen spomenik. Pravi, da se apelu ne odziva le kot rodni sin te dežele, pač pa tudi zaradi globoke hvaležnosti, ki jo osebno čuti do prijatelja svojih mladih let. Pravi, kako mu je Prešeren razžarel plemeniti plamen ljubezni do domovine, do človeštva, do svobode in do vsega lepega. Svoje pismo zaključuje z mislijo, da le poezija zmore pomiriti sprte svetove in človeštvo na novo preroditi. V tem duhu vidi najdragocenejšo zapuščino velikega pesnika svojemu narodu.
Leto po Prešernovi smrti, 1850, je Anastazij Griin izdal zbirko slovenskih narodnih pesmi v nemškem prevodu »Volks-lieder aus Kraln«. (Torej je bila dunajska plošča odkrita za stoletnico te zbirke, ki je zares pomenila prijateljski stik dveh kultur).
O tem zanimivem možu, ki je bil v prvih mladostnih letih eden najbolj naprednih in svobodoumnih avstrijsko-nem-ških pesnikov, še par besedi.
Anastazij Griin — 1806—1876
Anton Aleksander grof Auersperg, s pesniškim imenom Anastasius Griin (naš Prešeren ga je rad pikal z Zelencem!), je bil potomec kranjske veje Turjačanov. Rojen je bil leta 1806. v Ljubljani, umrl pa je leta 1876. v nemškem Gradcu. Prešeren mu je bil domači učitelj v Klinkovvstrdmovem zavodu le v šolskem letu 1822-1823. Vendar je potem Griin zvesto spremljal Prešernovo delo in pesniško rast vse do leta 1849. Tudi osebno prijateljstvo se ni med njima nikoli skalilo.
V letu 1830. je snoval mladi, poetsko navdahnjeni plemič zaradi rodbinskih zahtev prevzeti upravo graščine Thurn am Hart (šrajbarski turen) pri Krškem Le-skovcu. Sedaj je prišla nova priložnost, da se je v Ljubljani in na Smoletovem gradu Prežaku pod Gorjanci srečaval s prijateljem izza dunajskih let. Ko pa se je Griin v tem času resno lotil prevajanja slovenskih ljudskih pesmi v nemščino, so se odnosi med obema pesnikoma poglo, bili. Kako je Prešeren spremljal Griinovo pesniško delo, nam priča tudi njegov prevod Griinove »Venetianer Trias« (Beneške trojke,) ki pa ji je dal naslov »Tri želje Anastazija Zelenca«.
Grof Auersperg je svoja leta sicer preživljal v Ljubljani, na jesen svojega življenja pa v nemškem Gradcu, vendar je bil čustveno zelo navezan na našo Dolenjsko, kjer so imeli Turjačani večina svojih posestev, šrajbarski turen stoji še danes primerno ohranjen in služi za stanovanja zasebnikom. Grad je bil znan že v času kmečkih uporov in stoji sredi \ i-norodnih gričev Goleka, Nemške gore in Tršljavca nad Leskovcem. Tu si je Anastazij Griin zaželel tudi zadnjega počitka. Nad gradom, v gojenem gozdičku, so kmalu po njegovi smrti v Gradcu dne 12. septembra 1876. zgradili grofovi svojci mavzolej-grobnico in prenesli pesnikove zemske ostanke v tudi Turjačanom ljubo slovensko deželo.
ČHTOMTR 7n"r,c
*► >•:>*: »x-*
Skica prikazuje, kje je prvotno bil Prešernov grob v Kranju (desno spodaj) hi kje je zdaj (v sredini zgoraj). Skica je 1» tehničnih razlogov izpadla v prejšnji številki Panorame ^ssai
^7760873^05730579^619858074582436010734198012^144351303^6450914661018^16954^1630438^8^3^
8^/^^+7$/$/$S$/P%$/$%$-^^+%+%++$^%+$$$/%$%%^ 1S++/ P$/+%+/$%$^^T-
mi a da
rosi.
Srkanje z očetom
Moj rodni kraj je Maribor. Tam sem se rodil in živel dvanajst let. Potem sem se zaradi porednosti moral preseliti v Preddvor, kjer sem še vedno. Vse do letos še nikdli nisem videl očeta. Le z mamo sva si redno dopisovala. Nekoč mi je pisala, da je prejela pismo od očeta, ki je obljubil, da naju obišče. Tega seveda nisem verjel
Bil je praznik. Pričakoval sem mamo. Vendar je z avtobus _rn ni bilo. Nekaj časa sem stal na cesti in čakal, potem pa sem se vrnil v dom. Po cesti je pripeljal črn avto, ki pa v meni ni vzbudil pozornosti. Obrnil sem se in zagledal mamo, ki je tekla za menoj. Nekaj neznanega me je pognalo, da sem kar planil k njej. Bila sva zelo vesela. Opazil sem moškega, ki je hitel proti nama. Mama se je obrnila in rekla:
»To je tvoj oče.«
Počasi sem mu stopil nasproti. Srce mi je razbijalo kakor še nikoli. Očeta sem objel in ^isem se mogel premagati, da ne bi zajokal.
Skupaj smo se odpeljali na Bled, kjer smo preživeli nekaj srečnih ur.
Tako je bilo moje prvo srečanje z očetom.
Boris črešnik, 6. raz.
Dva dni kuharski vajenec
Rad sem opazoval mamo, kadar je kuhala. Vedno se mi je zdelo, da kuhati res ni nobena umetnost in da zna to pač vsakdo. Malo pomešaš, včasih prestaviš kak lonec, pa je jed gJtova. Kaj kmalu je prilika nanesla, da sem moral sam prijeti za kuhalnico.
Deček, cigareta in stric
**-t .___. ,t >tr.ca:
»Mi daš cigareto?«
Stric ga pogleda,
si kapo dol sname,
prižge mu, seveda,
ga prime za rame
in pravi falotu:
»Pokadiva jo zdaj,
ko še ni mame nazaj.
Veš, ona bi rekla:
Ni cigareta
za njegova Še leta.«
Marica Košenina, učenka 7. razr. osnovne šole v Škofji Loki
Kako nekatere živali vidijo svet
Z očmi odlično vidijo ptice roparice, orli, sokoli itd. Z nosom »vidijo« psi; z vonjem namreč razpoznajo okolico, ljudi in vse ostalo. S sluhom »gledajo« kokoši. Zato kura vedno kokodaka, kadar vodi svoja piščeta. Brž ko nekje pišče začivka,  se  kura vsa
nasršena vrže na tisto stran. Po ' glasu pozna vse svoje mladičke. Toda, če damo pišče pod steklen zvon, iz katerega kura ne more slišati čivkanja, gre poleg zvona popolnoma ravnodušno, čeprav z očmi  piščanca vidi.
Ne ve, da je njen, ker ne sliši njegovega glasu.
Klop pozna samo tisto, kar ga draži: svetlo-temno, toplo-hladno in en sam duh, to je znojno kislino sesalcev — znoj, ki ga vodi tja, kamor se lahko vpije v kožo kakšne živali ali človeka.
Bilo je lani. Mama je zbolela. Tisti dan me je zaskrbelo, kdo bo kuhal. Spoznal sem, da kuha ni lahka stvar. Ce sem hotel jesti, sem si moral skuhati sam. Mama mi je svetovala, naj skuham ješpren.
Ujel sem le besede ješpren in že nisem več poslušal, koliko ga moram nameriti. Nasul sem ga v lonec, pa se je izkazalo, da ga je preveč, čim dalje se je kuhal, tem več ga je bilo. Lonec je postal premajhen, moral sem poiskati večjega.
Opoldne je bilo ješprenja, da je bile joj! Pa ne samo da ga je bilo preveč, tudi prismodil se je. Opoldne so vsi vihali nosove, jaz pa sem prišel do spoznanja, da kuha ni zame, še manj pa jaz zanjo.
Drugi dan je bila na vso srečo sobota. Pl. maminem navodilu sem skuhal krompirjevo juho. Ko sem naredil prežgan je, je bilo to resnično »prežganje.« Spet so vsi godrnjali. Na m_je veliko veselje se je popoldne vrnil oče. Ko me je zagledal pri štedilniku, je zavpil:
»Za božjo voljo, kaj pa delaš? Rajši pomij posodo, p_tem pa se spravi k zvezkom!«
Takrat sem ga zelo rad ubogal, še danes raje pomivam posodo, kot pa, da bi moral kuhati. Lonec zopet prestavlja mama, kuha ješpren in dela prežganje.
Franci Polak, 7. raz. os. šole Preddvor
Zgodba voznika Jureta
Bilo je leta 1943. Partizani so bili na položaju blizu Nanosa. Čakali so patruljo Nemcev. Vodnik Franc je dobil nalogo, da mora najti dva voznika za prevoz hrane in opreme. Našel ju je v bližini vasi. To sta bila kmet Janez in Jure. Jure je bil gluh in star. Zaprcgla sta živino v voz in jo pognala po škrbasti cesti proti gozdu. Med potjo se je zgodila huda nesreča. Juretov voz je zadel ob mino na poti. Voz je vrglo v zrak. Jure pa je srečno odnesel celo in zdravo kožo.
Ignacij Posega, 3. razr. osn. šole Vipava, št. 115
Srna
RADOVEDNOST — Foto: Franc Perdan
Imeli smo športni dan Učenci so v gozdu našli mah srno, ki se je zapletla v trnje Zasmilila se jim je in vzeli sc jo s seboj. Tovarišica vzgojiteljica je zanjo kupila dudko Pila je mleko iz steklenički kot majhen otrok. V kotu srni ji uredili ležišče. Nanesli smt nekaj slame, da bi živalca počivala na mehkem.
Sošolci so obvestili tovariš* miličnika, da so v gozdu našli srno. Izročiti smo jo morali lovcu. Bili smo žalostni.
Zinka Elmazovič, 4. razred
Uničevalci starih svetov
Tako, kot ima filmska umetnost svoje »nove vale«, ima tudi filmska industrija svoje. Petdeseta leta so bila leta vvesterna, kavbojk in indijanaric. Novo desetletje pa je na najboljši poti, da postane desetletje spektakla, toč-neje-zgodovinskega spektakla. Namesto strelov pištol in junaških pušk odmevajo v polnih kinodvoranah kriki že tisočletja mrtvih množic in bobnenje skalovja in zidovja, ki ga rušijo mišičnati junaki.
Spremenili so se filmski junaki, spremenil kraj in čas dogajanja, toda bistvo je ostalo isto: junaštvo, moč in slava. To je tisto, kar hoče filmsko občinstvo videti v filmu, ne pa resnične prepro-
Bodočnost v preteklost;
Razlog, da smo posneli »Propad rimskega cesarstva«, je v tem, da je danes še prav tako sodoben, kot je bil v času, ko je Gibb_n (op.: avtor najboljše angleške zgo-
Izvor uničenja neke civilizacije je vedno v njej sami ... Stephen Boyd in Cristopher Plummer v prizoru iz »Propada rimskega cesarstva«, s katerim je An t on v Mann ustvaril najnovejšega izmed velikih filmov v zvrsti, ki je trenutno pri filmskem občinstvu najbolj in pri filmski kritiki najmanj priljubljena: spekatklu
ste ljudi. (Kdor tudi nasprotno, govori le o majhnem odstotku filmske publike!) Toda pustimo to. BJlj zanimivo dejstvo je, da je naša »resna publika« in del kritike vvestern prvotno v celoti zavračal, kasneje pa je začel v njem iskati kvaliteto — in jih tudi našel. Zanimiva je ta ugotovitev predvsem zato, ker se lahko upravičeno vprašamo, ali se ne bo enako zgodilo tudi s spektakli...
Zakaj tudi v spektaklih si nekateri ustvarjalci prizadevajo na svoj način spregovoriti o človeku. Mednje lahko prištejemo ameriškega režiserja Anthonvja Manna, avtorja »El Cida« in najnovejšega velespaktakla »Propad rimskega cesarstva.« Zato. mu danes dajemo besedo.
dovine Rima, 18. stol.) napisal svojo zgodovino: če berete Gibbona ali Churchilla je, kot da bi gledali preteklost in videli prihodnost. Bodočnost je tisto, kar me je zanimalo v tej temi. Preteklost je kot zrcalo; odseva tisto, kar se je v resnici dogajalo, toda v cdsevu rimskega propada in v tem, kar se dogaja danes so isti elementi: propadanje imperijev povzročajo vedno iste stvari...
Ali je spektakel dober dober ali ne, je odvisno' samo od notranje zgodbe, od razvoja oseb, ki jih ljudje lahko razumejo in sprejmejo za resnične... Vsi zgodovinarji Rima (označujejo čas Marka Avrelija kot »začetek konca.« Zato smo z našim filmom posegli prav vanj ... Življenje cesaria Avrelii« ie
Piše režiser Anthony Mann
bilo nekaj nenavadnega. Imel je dva otroka. Njegov sin, Comm-dus, je rušil vse, kar je ustvaril Mark Avrelij — in to je bil začetek konca; sledilo je trideset cesarjev Rim je p_»stal vojaška diktatura. Njegova hči Lucilla pa se je z vsemi močmi borila za vse, v kar je verjel Avrelij in si skoraj prizadevala ustvariti z njim nekako Vzhodno cesarstvo. To je zgodba neke družine, postavljena pred mogočn^ ozadje Rima, ki ga je začel razjedati propad. Naša tema je misel, da nobene civilizacije ne more uničiti neka zunanja sila, ampak je izvir uničenja vedno v njej sami.
Preproste človeške dimenzije
V   prvem   delu »Propada rimskega cesarstva«  sem se posvetil risanju oseb v njihovih   preprostih človeških dimenzijah   — spoznavamo ljudi pri stvareh, ki so jih v tistih časih počenjali: pri žrtovanju ptice ali pri vsakdanjih opravilih, ki jih tudi^ rrrr danes opravljamo. Potem pa preidemo v spektakel, toda čisto drugače, kot bi pričakovali. Zakaj Mark Avrelij  postane  cesar rimskega imperija v gorah, med vsemi različnimi bojnimi vozovi, verami itd. Tu nam spre- takel namesto da bi kar po_ govori  in  njegov  govor je rinili pred g]edalce spekta-slika cesarstva — tako, da z kel brez vsakega dramatske-zelo preprostimi sredstvi spo- ga opravičila. znamo cesarstvo in njegovo \
veličino skozi oči enega čio- V filmu igrajo Sir Alec veka.  Zgodba  filma je po- Guinness,     James Mason,
vedana tako, kot jo vidijo Steplien Bovd, Sophia Loren, ^nQ zgodovinskih netočno^ posamezniki, namesto da bi Mel Ferrer, Anthony Quayle sti Vendar te niso važne/' bilo mnogo spektakla in vmes in za večino neznan igralec Najvažnejše je ustvariti ob^' nekaj osebic. Prva polovica — Cristopher Plummer, ki čutek preteklosti. Resnični"' filma je intimna zgodba o igra uničevalnega sina, Com- dejstva pozna le zelo malđ življenju in smrti in njeni moda, nasproti Avreliju Ale- ]judi ...
nosilci nas privedejo v spek-ca Guinnessa ... Verujem v plemenitost člo-" '
vekovega duha. To je tistoj^ kar iščem, kadar se odločanj za režijo kakšnega filma. Na" verjamem, da so vsi ljudjed slabi, da je ves svet zgre-1 šen.   Veličina   Shakespearom • vega dela je prav v plemo* nitosti človekovega duha, kj veje iz njih tudi tedaj, ka* dar junaki tragično končajo. Enako je z grško tragedijo/ »VESELI KLUB MLADIH« ustanovi Cliff Richard, da  Ali  pa z moderno dramo. bi dokazal, da niso vsi mladi huliganski pridaniči. Pred- kakršna   je   bil   »Najdaljš^ vsem pa je seveda angleški režiser Sidnev Furie posnel dan«, v katerem ves človeški ta film, da bi popularni pevec zapel vrsto popevk. Vendar rod združen uničuje neka}/* pa film kot nepretenciozna zabava ni povsem neuspel.       kar je  pretilo  uničiti svet."
»KO BI BILA LJUBLJENA« je želja gledališke igralke, Ztaka.' 'ln?aio arneriški vve-ki se $ kljub vsem žrtvam m prizadevanjem ne uresniči. ste™1, ta* us.peh ?° vsei? V filmu igra znanj poljski igralec Zbigniew Czvbulski.      ^o j^^*^
»MORGANOVI GUSARJI« so seveda viteški borci za kaj velikega« — in to tudi,
pravico pod vodstvom junaškega, mišičnatega, viteškega stori: mi vsi bi bili radi iu-
m   zaljubljenega   Steeva   Reevesa.   Ameriško-italijanski naki. To je bistvo drame. To
spektakel je režiral Andre de Toth, poleg Herkula pa je bistvo vseh filmov. V kaj
israio Valerij Ijicrancp C.heln Alonsn in Annand Mestral. drugega ne verjamem!?
V »Propadu rimskega cesarstva« je Sophia Loren zaigrala Lucillo, hčer cesarja Marka Avrelija
Važen je občutek preteklosti
Videl sem skoraj vsa Sha* kespearova  dela.  Res veliK pisec! Toda oglejte si »JuIk ja Cezarja« in našli boste vsŽP
O problemih
javnega zelenja
Tako, kot tole moderno stanovanjsko naselje v Švici, bi z malce dobre volje in smisla za lepo, lahko uredili tudi okolico kranjskih stanovanjskih blokov
Kranj je zelo lepo mesto. Svojo lepoto kaže že od daleč. Tako vsaj mislijo tisti, ki se peljejo skozi kranjsko železniško postajo. Kranjčani pa imamo o svojem mestu nekoliko drugačno predstavo. Kupi zemlje med stanovanjskimi bloki, katere poleti v vsej svoji bohotnosti krasi plevel, kolovozni dohodi k vhodom že nekaj let dograjenih blokov, blato, pesek, kupi zemlje, nezasute apnene jame po »gradbiščih«, ki so gradbišča že bila ...
Marsikdo bo seveda dejal, saj je to, kar pišete, čisto res, toda če ni denarja, drugače ne gre! Važno je le, da imajo ljudje streho nad gla-
vo, vse ostalo je drugotnega pomena. Tisti, ki tako trdijo imajo deloma prav; prav namreč v tem, da je streha nad glavo res" najvažnejša, vendar je tisto, kar imenujejo »vse ostalo«, preširok pojem, da bi ga lahko uporabljali čisto neprincipielno in nestrokovno — KATEGORIČNO. Vzemimo za primer Novo Gorico. Stara je približno toliko kot Zlato polje, morda celo starejša, vendar grajena v mnogo težavnejših pogojih, toda kljub temu lično urejena in oskrbovana, njeni nasadi in pota so vzor našim mestom od prvih začetkov rasti mesta samega. Podoben primer, le da morda za našo
primerjavo še bolj aktualen, je Velenje, rudarsko mesto, ki sodi med najlepša mesta v Jugoslaviji. Spet boste dejali, da je z novim mestom, ki ga gradi od prve hiše naprej enoten kolektiv, ki si je ustvaril enoten koncept o izgledu mesta, nekaj takega lahko privošči stara pa ne. Vendar za Kranj ta teza ni sprejemljiva. Ugotovili smo namreč, da so starost novih naselij okrog starega mesta ujema s starostjo Nove Gorice in Velenja.
To, kar smo navajali doslej, so bile le ugotovitve laikov, morda vse preveč splošne in ne ravno najbolj koristne. Zato smo zaprosili strokov-
V reportaži v vasi Ljubno smo preteklo soboto v Glasa pisali tudi <D ljubenskih lončarskih izdelkih. Danes objavljamo sliko značilne ljubenske sklede, ki je lepo okrašena, in dveh strešnikov, od katerih Ima eden letnico 1830, drugi pa topo glazuro,. Vse to je last Lojzeta Cvenklja — Foto: Fr. Perdan
njaka za področje urejanja javnih nasadov in zelenic ing. ANKO VINšEK, da nam ta kranjski problem osvetli še s strokovnega stališča.
# Menim, da so neke norme, ki določajo, koliko ze'e-ne površine mora odpasti na prebivalca mesta. Zanima me, kakšne so in v kakšni meri sp realizirane v Kranju?
— Norme, ki ste jih omenili, določajo 25 kvadratnih metrov zelene površine, ki naj odpade na vsakega prebivalca. V Kranju pridejo na osebo le 3 metri, čeprav bi 50 ka neoskrbovanih površin ob ureditvi stanje bistveno izboljšalo in celo v tem pogledu normaliziralo.
© Doslej smo omenjali zelenje le z estetskega gledišča, vendar predpostavljam, da je namen zelenja precej globji?
— Zelenje, ki je urejeno, povečuje privlačnost stanovanjskih naseiij. To je vsekakor najbolj »vpadljivo« dejstvo, ob predpostavki, da je urejeno strokovno in prilagojeno kraju samemu. Toda še zdaleč ni namen urejanja zelenja v mestih le goli okras. Zelenje deloma absorbira in zadržuje prah, saje, oddaja kisik, zadržuje temperaturo, skratka, ustvarja mikrokli-mo tisto konkretno klimo, ki si jo lahko USTVARIMO in SEBI prilagodimo.
# Ali ni morda prav v dejstvu, da odgovorni organi javno zelenje cenijo bolj kot okras, bolj kot potrebo, skrita resnica o urejanju nasadov?
— Vsekakor je del resnice v tem, vendar je pomembna še druga stvar. Tako namreč pričajo konkretni primeri. Podjetje, ki je zgradilo stanovanjski blok, se nikdar ne obveže, da bo ob grobi ureditvi okolice uredilo (strokovno) tudi zelenje. V predračunski vsoti se to tudi nikoli ne upošteva. Mnogokrat gradbeno podjetje sploh onemogoči  ureditev nasada ali
pa vsaj stroške same ureditve poviša za 80 odstotkov, kajti plodno zemljo z gradbišča odpeljejo ali pa jo pomešajo z ilovico in kamenjem tako, da postane neuporabna.
©Potemtakem bi tudi arhitekti lahko deloma vplivali na ureditev okolice poslopij?
— Del problema bi bil vsekakor na ta način rešen, seveda ob predpostavki, da prezre mo strokovnost arhitekta na področju urejanja zelenic. Vendar prav ob tej ugotovitvi in razglabljanju o njej pridemo do zaključka, da mnogi arhitekti načrtom zgradb dodajajo tudi skice o ureditvi okolice. Toda zakaj jih dodajajo? Predvsem zaradi finančnega efekta! Načrti tako izgledajo privlačnejši in popolnejši. Predračunske vsote pa konkretno same zelenice ob objektu ne zajemajo, kajti mnogi arhitekti imajo tako ureditev (nestrokovno seveda) za stvar narave (se tudi zato ob novih naseljih bohoti plevel!), kar je zastonj.
# Si letos na področju urejanja zelenic obetate bistven napredek?
— Prav letošnje leto bomo po vseh prognezah storili velik korak naprej, posebno še, če bo občinska skupščina sprejela odlok o javnem zelenju. Bo mnogo bolj konkreten od odloka o zunanjem izgledu mesta Kranja in odloka o javnem redu in miru. Ta, ki bi ga letos sprejeli, se bo nanašal prav na probleme, o katerih smo govorili. Ze sedaj nas skrbe težave, ki bodo nastale ob izvajanju tega odloka, vendar upam, da bomo Kranjčane toliko prevzgojni, da jim bo prešlo v zavest, da je urejeno mesto za turiste veliko bolj privlačno kot tako, kakršnega sme poznali doslej (izjeme pravilo le potrjujejo), in da je ure jen vrt Izkaznica kulture hišnega posestnika.
T. POLENEC
RADIJSKI SPORED
VELJA OD 4. APRILA DO 10. APRILA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12, 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri
ter radijski dnevnik ob 1930
SOBOTA — 4. aprila
8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Slovenski glasbeni umetniki mladim poslušalcem — 9.45 Majhni zabavni ansambli — 10.15 Domače viže za soboto dopoldne — 10.35 Pojo Madrigalisti iz Celovca — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Tako pojo in igrajo v Budimpešti — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje akademski pevski zbor — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi In plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Popevke o aprilu, pomladi in mladosti — 20.20 Kupčija je kupčija — radijska priredba
— 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba
NEDELJA — 5. aprila_
6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.30 Matinejski koncert orkestra RTV Ljubljana — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Godala v ritmu — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma
— 14.10 Radi bi vas zabavali
— 15.05 Koncertna glasba za vsako rabo — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.45 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 17.05 Hammond orgle — 17.15 Radijska igra — 18.15 Glasba iz znamenitih oper — 19.05 Glasbene* razglednice — 20.00 Izberite popevko — 21.00 Znamenite operne predstave — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Novejši posnetki iz slovenske sodobne glasbe
PONEDELJEK — 6. aprila
8.05x Poje vokalni kvintet »Niko Štritof« — 8.25 Veliki zabavni orkestri — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta Bogdana Stritar in Janez Ljpušček — 10.15 Kvintet za pihala na motive čeških ljudskih pesmi — 10.35 Naš podlistek ■— 10.55 Glasbenajmed-igra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Popevke in melodije vzhodnih dežel — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz apernega albuma — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni kaleidoskop — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra slovenske filharmonije — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu
TOREK — 7. aprila_
8.05 Pisana paleta — 8.35 Nekaj domačih — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo
— 9.25 Ritmi Latinske Amerike — 9.45 Samospevi Maksa Ungerja — 10.15 Sovjetske popevke — 10.40 Duert iz »Veronike Deseniške« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domače viže za prijetno opoldne — 13.30 Od Rameauja do Ravela — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Slovenske narodne — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in svetu — 18.10 Bolgarski pevci zabavne glasbe — 18.25 Plesni orkestri RTV Ljubljana in solisti
— 18.45 Na mednarodnih križ-potih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mariborski komorni zbor poje — 20.20 Radijska igra — 2120 Večer Gabriela Faureja in Cesarja Fi»ncka — 22.10 Od tod in ondod — 23.05 Plesna glasba
SREDA — 8. aprila_
8.05   Jutranji divertimento
— 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 925 Iz jugoslovanske produkcijske vokalne in instrumentalne glasbe — 10.15 Avstrijska narodna glasba — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti
— 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lepe melodije — 13.30 Glasbena skrinja z domačimi skladbami — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Zabavni zvoki iz Budirn-pešte — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Chopinove skladbe — 17.35 Iz fonoteke Radia Koper"— 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Ena Havdnovih londonskih simfonij — 20.30 Skupni program JRT — 22.10 Igramo za ples — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke
ČETRTEK — 9. aprila
8.05 S koncertnih in opernih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Na obisku pri pevcih in ansamblih zabavne glasbe — 10.15 Pihalna godba Jindrich Bauer
— 10.30 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Za prijetno razvedrilo — 1330 Glasbeni sejem — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravijo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra ansambel Rov Smack — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.10 Impresije iz Londona in Rima — 18.45 Ta teden v skunščinskih odborih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Večer umetniške besede — 22.10 Skupni program JRT — 23.05 Zadnjih 55 minut
PETEK — 10. aprila_
8.05 Lahka in operetna glasba — 8.30 Domače melodije — 8.55 Pionirski tednik
— 9.25 Pomladne slike ... — 10.15 Zaključni prizor iz Wag-nerjeve glasbene drame — 10.35 Novost na knjiž. polici -10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti
— 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domače pesmi in napevi
— 13.30 Opravki za virtuoze 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Čehoslovaške, poljske in sovjetske popevke
— 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — '5.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvoraka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pesmi borbe in dela jugoslovanskih narodov — 18.30 Pripovedujejo nam ... — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00
Poljska zabavna glasba — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz slovenske violinske glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesni zvoki — 23.05 Četrt ure z orkestrom Andre Kostelanetz — 23.20 Skupni program JRT
KINO
Kranj »CENTER«
4. aprila švedski film VOJNI ZLOČINCI ob 16. uri, japonski bar«ii CS film LJUDJE S SKRIVNOSTNEGA PLANETA ob 18. in 20. uri, premiera ameriškega barvnega CS filma MORGANOVI GUSARJI ob 22. uri
5. aprila japonski barvni CS film LJUDJE S SKRIVNOSTNEGA PLANETA ob 14., 16., 18. in 20. uri
6.   aprila  .angleški   barvni  Koroška Bela CS film VESELI KLUB MLA-    ,       h   „    . . . e.T «>„i DIH ob 18. in 20. uri '?\aPr^ivedskl flIm DIV"
7. aprila   angleški   barvni JE JAGOE>E
CS film VESELI KLUB MLA- 5- aprila ameriški barvni DIH ob 18. in 20. uri CS film ORJAK IZ RHODE-
8. aprila   angleški   barvni ^A
CS film VESELI KLUB MLA- 6. aprila italijanski barvni DIH ob 18. in 20. uri film MADAME SANS GENE
Kranj »STORŽIč«
4. aprila amer. film »GENERAL« BUSTERJA KEATO-NA ob 16., 18. in 20. uri, premiera angleškega barvnega CS filma MORGANOVI GUSARJI cb 22. uri
5. aprila švedski film VOJNI ZLOČINCI ob 10. uri matineja, ameriški film »GENERAL« BUSTERJA KEATONA ob 14., 16., 18. in 20. uri
6. aprila japonski harvni CS film LJUDJE S SKRIVNOSTNEGA PLANETA ob 16. uri, ameriški film »GENERAL« BUSTERJA KEATONA ob 18. uri
7. aprila premiera poljskega filma KO BI BILA LJUBLJENA ob 16. in 20. uri, premiera sovjetskega filma TANJA ob 18. uri
8. aprila sovjetski film TANJA ob 16. in 20. uri, poljski film KO BI BILA LJUBLJENA ob 18. uri
Cerklje »KRVAVEC«
4. aprila ameriški barvni CS film RIO BRAVO ob 1930
5. aprila ameriški barvni CS film RIO BRAVO ob 16. in 19. uri
Stražišce »SVOBODA«
4. aprila švedski film VOJNI ZLOČINCI ob 20. uri
5. -aprila ameriški film »GENERAL« BUSTERJA KEATONA ob 15. uri, japonski barvni CS film LJUDJE S SKRIVNOSTNEGA PLANETA ob 17. in 19. uri
Jesenice »RADIO«
4. do 6. aprila ameriški barvni CS film OVČAR
7. do 8. aprila italijanski barvni CS film MADAME SANS GENE
9. do 10. aprila francoski VV film MAČKA STEGUJE KREMPLJE
Jesenice »PLAVŽ«
4. do 5. aprila italijanski barvni CS film MAD.AME SANS GENE
6. do 7. aprila ameriški barvni film FANNY
9. do 10. aprila švedski film DIVJE JAGODE
Žirovnica
4. aprila amer. barv. film POLET V PRIHODNOST
5. aprila italijansko-franco-ski barvni CS film BAGDADSKI TATIC
8. aprila ameriški barvni film FANNY
Dovje
4. aprila itali janskp-franco-ski barvni CS film BAGDADSKI TATIC
5. aprila ameriški barvni film POLET V PRIHODNOST
9. aprila ameriški barvni film FANNY
Kranjska gora
4. aprila ameriški barvni film ORJAK IZ RHODESA
5. aprila švedski film DIVJE JAGODE
9. ajila italijanski barvni CS film MADAME SANS GENE
Ljubno
4. aprila nemški film DOKLER NAJU DENAR NE LOČI ob 20. uri
5. aprila ameriški barvni film ENOOKI DŽEK ob 16.
Duplica
4. aprila nemški film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA ob 19. uri
5. aprila nemški film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA ob 15., 17. in 19. uri
8. aprila sovjetski barvni CS film ŽIVI ZAKOPANI ob
17. uri
9. aprila sovjetski barvni CS film 2IVI ZAKOPANI ob
19. uri
10. aprila francoski film LJUBEZEN PRI DVAJSETIH ob 17. in 19. uri
Radovljica
4. aprila italijanski barvni CS film AVANTURE ZIMSKIH   PRAZNIKOV   ob 18.
4. aprila sovjetski barvni CS film OGNJENA LETA ob
20. uri
5. aprila italijanski barvni SC film AVANTURE ZIMSKIH PRAZNIKOV ob 16. in
20. uri
5. aprila sovjetski barvni CS film OGNJENA LETA ob
18. in 10. uri dopoldne
7. aprila švedski barvni film ALI SO ŠE ANGELČKI ob 20. uri
8. aprila švedski barv. film ALI SO šE ANGELČKI ob 18. in 20. uri
9. aprila španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO ob 20. uri
10. aprila angleški barvni film TAJNI SODELAVEC ob 20. uri
gledališče
PREŠERNOVO / GLEDALIŠČE V KRANJU
NEDELJA — 9. aprila
Ob 10. uri URA PRAVLJIC
PETEK — 10. aprila
Ob 1930 red PREMIERSKI Tichy: KAKOR V RAJU komedijo je zrežiral kot gost režiser Mirč Kragelj kot igralka gostuje Nedeljka Kacin
Ne tako, tovariši/ /
Zgodi se, da človek vtakne svoj nos nekam, kjer ne bi smel vohljati ali pa se popraska nekje, kjer ga ne bi smelo srbeti. Pa izvoha nekaj gnilega ali izpraska nekaj garjeze-ga, dvigne vik in krik na tem ah onem sestanku, prične tolči na plat zvona, tuliti s sireno in ves je prepričan, da opravlja sebi in družbi koristno delo. In ko pričakuje odgovora na svojo ogorčeno kritiko, mu tist gnilo ali garjevo lepo prijazno svetuje: »Tovariš, vsakdo naj najprej pred svojim pragom pomete!« S tem je zadeva dostikrat urejena, kritik lepo spodobno pokopan, grešni kozli pa se mirno pasejo dalje.
Ne tako, tovariši! Priznam, pregovor je star in moder, toda tud: ljudska modrost je dandanes dostikrat že zarjavela. Kar' poglejte!
Prvič- kdo danes sploh še pometa? Kvečjemu kak šef s svojimi podrejenimi, če se mu seveda puste! Sodobna gospodinja pa je že davno spoznala vsestransko uporabnost sesalca, metlo pa zagnala v kot in jo hrani le za ježo na čarov-niški kongres na Kleku (pri današnjih cenah in plačah mora biti vsaka gospodinja čarovnica, če hoče shajati!) Nad smetmi pa je zagospodarit sesalec, ki ga zna praktična žena vsestransko izkoristiti: z njim lovi muhe in ose; kadar mož po kosilu zasmrči na kavču ali fotelju, mu z najtanjšo cevjo previdno pobrska po žepih; odreši otroka, ki si je nabasal fižolov v nos itd.
Ali zdaj čutite, kako starokopitno je ljudi poučevati, da naj najprej pred svojim pragom pometejo?
Drugič: nekaterim se je pred pragom nabralo toliko smeti, da sta metla in sesalec brez moči. Potreben bi bil buldožer in še ta bi imel dosti opraviti. Naš strojni park pa je, kot veste, še močno skromen. Bagrov in buldožerjev podjetja ne posojajo rada, grdo obračunajo delovno uro, potem so tu še težave z rezervnimi deli, prostori za odkla-danje smeti itd. Ne moreš torej kar vsakemu reči: »Tovariš, najprej pred svojim pragom pometite!«
Tretjič in zadnjič: vsakdo ima sosede. Ti boš lepo skrbel za svoj prostorček pred pragom in vljudno mižal, da ne bi videl kupa, nabira-jočega se pri sosedu. In potem se bo lepega dne sosedov kup prevrnil in ti posvinjal tvoj lastni prag. Ne, hvala lepa! Napredni hišni sveti so to že davno spoznali in imajo vso reč čudovito lepo urejeno. Zato pravim: zgledujmo se po njih! Kaj ti pomaga, če pometaš in ribaš pred lastnim pragom, liudie t: ga pa koj onečedijo s packarijami, ki so se prijele njihovih čevljev deset stopnic niže ali više? Pokoplji-mo lepo stari pregovor, naj počiva v miru in lahka mu bodi zemljica, mi pa pogumno vtikajmo nos v vsako tujo nečedno luknjo, da bo naša skupna bajta čimprej čista — od podstrešja do kleti!
VILKO NOVAK
m
BREZ BESED
Kaže, da bomo dobili visok obisk!
VELJA OD 4. DO 10. APRILA OVEN (213. — 20.4.)
V ZADREGI spoznaš prijatelja, hinavca pa v sredo zvečer. Prijetno presenečenje z darilom te gane. Kljub višku se ti obeta prijeten doživljaj. Moralni maček te bo nekaj časa gLdal.
BIK (21. 4. — 20. 5.)
NEPRIČAKOVANO povabilo sprejmi, ker ni brez namena. Ne beli si glave, zakaj kravo se lahko tudi s svedrom odere, vendar ne pozabi na bon-ton. Star dolg te bj. preganjal, po telefonu pa motil prijeten glas.
DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.)
PAZI, da te ne zapelje izložba, v mislih imej namreč zgubljeno stavo. Če bo treba, udari po mizi in jasno povej svvje mnenje. Težave s prebavili in bolečine v križu prehodnega značaja. Posvet z zdravnikom.
RAK (21. 6. — 22. 7.)
Z NEPREMIŠLJENIM korakom pokvariš že skoraj doseženo. S kimanjem zadeneš v črno, z besedami pa mimo in povzročiš malce smeha. Lenoba in sitnost.
LEV (23. 7. — 22. 8.)
NAPOSLED boš v četrtek blizu tistega, kar ti bo močneje pognalo kri po žilah ali pa jo ohladilo, zakaj nekaj vidiš in slišiš ter prebereš, da komaj verjameš. Previdna vožnja.
DEVICA (23. 8. — 22. 9.) *
MAJHNA izkušnja z neljubimi posledicami te pripelje na pravo sled. Tiste, kar sanjaš od torka na sredo, se tudi uresniči, vendar šele v petek.
TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.)
KO NEKAJ zagledaš, ti pride pred oči rdeča meglica, lica pa rahlo poblede šele, ko se slutnja uresniči. Obeta se sreča pri igri. Srečna številka 147.
ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.)
TAM, kjer bJŠ sobotni večer, se klepetavost lahko maščuje. Star dolžnik te bo razveselil, ti pa svoje znance. Usodno štetje kozarcev po policijski uri.
STRELEC (23. 11. — 22. 12.)
NA LASTNI KOŽI pa tudi v želodcu občutiš neprijetno resnico. Zabaval se boš v troje, plačeval pa sam. Posojilo brez porokov ti ne bo delalo preglavic.
KOZOROG (23. 12. — 20. 1.)
VSI že vedo, kaj te razjeda. Udari po mizi in ne joči za vogalom. Domači so v skrbeh, zato čimprej z resnico na dan. Spomladanska utrujenost.
VODNAR (21. 1. — 19. 2.)
RS NENADEN c'bisk te spravi v zadrego. Daj, izpolni obljubo, da te ne bodo imeli za neresno osebo! Poslovne težave bodo hitr<> minile.
RIBI (20. 2. — 20. 3.)
NE SKRBI, zvestoba ni v vprašanju, temveč denar. V družbi pazj na besede. Prv-aprilska potegavščina bo pustila malce neprijetne posledice. Ne oklevaj stvari, ker imaš prav.
TELEVIZIJA
SOBOTA — 4. aprila_
RTV Ljubljana — 18.00 Poročila, RTV Zagreb 18.05 — Prenos mladinske igre, RTV Ljubljana 19.00 — TV obzornik, 19.20 — Oddaljeni kraji, 19.50 — Kaj bo prihodnji teden na sporedu, JTV 20.00 — TV dnevnik, RTV Ljubljana 20.30 — Propagandna oddaja, RTV Beograd 20.45 — Ogledalo državljana Pokornega, RTV Ljubljana 21.45 — »Kdo je ubil Julie Gree:x PTV Ljub* anj "2 Ji -- f'<ii.»;la
NEDELJA — 5. aprila
RTV Beograd 11.00 — Kmetijska oddaja, RTV Zagreb 11.30 — Film iz Dvsnejevega sveta, RTV Ljubljana 18.20 — Nenavadni konj Champion 18.50 — Športna poročila, 19.00 — Mladinski T V klub, ITV 20.00 — Nedeljska oddaja TV dnevnika, RTV Beograd 20*45 — »One in on« T V igra, 21.45 — Poročila
PONEDELJEK — 6. aprila
RTV Ljubljana 10.40 — Televizija v šoli, 15.20 — Ponovitev šolske ure, RTV Zagreb 17.30 — Angleščina na T V  18.00 — TV v Soli. RTV
Ljubljana 18.30 — Poročila, 18.35 — »Kljukčeve počitnice«, 19.00 — T V obzornik, TTV 19.30 — Tedenski športni pregled, 20.00 TV dnevnik, RTV Ljubljana 20.30 — Celovečerni film, 22.00 — Jazz na ekranu, 22.301 — Poročila
TOREK — 7. aprila_
NI SPOREDA!
SREDA — 8. aprila_
RTV Ljubljana 17.00 — Ruščina na TV. 17.30 — Angleščina na TV, 18.00 — Poročila, 18.05 — Slikanica za najmlajše, 18.20 — Pionirski TV studio, 19.00 — T V obzornik. 19.30 — Sorehod skozi
čas, JTV 20.00 — TV dnevnik, RTV Zagreb 2030 — Propagandna oddaja, 20.45 — Na kraju samem, RTV Ljubljana 21.45 — Kulturna tribuna, 22.15 — Inšpektor Leclerc — serijski film, 22.45 — Poročila
ČETRTEK — 9. aprila
RTV Zagreb 10.00 — TV v šoli, RTV Beograd 11.00 — Tečaj francoskega jezika, RTV Zagreb 17.30 — Angleščina na TV, RTV Beograd 18.00 — Poročila, 18.05 — Na črko, na črko . . . RTV Ljubljana 19.00 — TV obzornik, RTV Zagreb 1930 — Narodna glasb*  itv ">n nn     tv dnev-
nik, RTV Beograd 20.30 — Zana Zamfirova — prenos drame, 22.00 — Poročila
PETEK — 10. aprila_
RTV Ljubljana 17.00 — Ruščina na TV, 1730 — Angleščina na TV, 18.00 — Poročila, 18.05 — Dokumentarni film, 18.30 — Pripravimo se, gore spet kličejo, 18.50 — Glasbeni kotiček — Mojmir Sepe, 19.00 — TV obzornik RTV Beograd 19.30 — Zapiski izginulega — oddaja resne glasbe, JTV 20.00 — TV dnevnik, RTV Beograd 20.30 — Propagandna oddaja, 20.45 — Celovečerni film, 7.2.15 — Poročila