»                                                               ¦                                                                     *
•    •         '¦ ¦¦ ¦¦   ¦    '                                                                   *
KEVIKT COSTNER
8 9
10
12
15 16
21 |   26
29 30 32
l 48
Intervju: Jože Smole Balkan - kloaka Evrope Georges Corm o Balkanu Vital Data Tomšičeve nagrade Branka Lovrečič: Srednješolci pred vrati Anketa: Kje, kako se prehranju-jemo? Making money Sudanec o Afriki Film Glasba Knjige Budizem Potopisi: Sinaj,
Indonezija, Egipt, Nepal, Indija Psihotest iB|igmatika :ri
O KRAVJEM IN MLEKU ZA SONČENJE
Vse se spreminja - celo poletje. Včasih je bil to čas kislih kumaric, danes pa dolgih in rdečih nosov. Nismo Angleži, zato uvod nima nikakršne zveze z vremenom. Ali pač, kar se kislosti tiče. Počitnice so pred našimi vrati, vprašanje pa je, koliko jih bo moglo vstopiti skoznje. Pa ne zaradi gneče, da se razumemo.
Tudi mi vas do konca avgusta zapuščamo. Ne gremo na fronto, pač pa v ilegalo. Še prej pa vam seveda nudimo obilico idej, kje preživeti tisto, kar je od poletja še ostalo. V obliki potopisov, da ne bo pomote. Sicer pa ste se verjetno naveličali brati resne članke o tako neresnih zadevah, kot je naprimer politika. Kako vroče in predvsem dolgočasno mora biti Hrvatom, ki se pripravljajo na volitve. Sredi poletja. Še en dokaz več, da je z njimi zares nekaj hudo narobe. Kakršen oče, takšni sinovi. Kakršni sinovi, takšno življenje. Kakršno življenje, takšno umiranje. Hudiča, šele zdaj vem, zakaj so začeli verjeti v posmrtno življenje. Hvala bogu, da Slovenci nimamo pravega očeta. Zato pa imamo med in predvsem mleko. Pa naj še kdo reče, da ne živimo v Indiji Koromandiji. Škoda, ker se nekaterim cedi po bradi, drugi pa ne vedo, kam bi z njim. Bratje Hrvatje so nam zasolili carine, pa čeprav recimo mleka sami nimajo dovolj. Pa kaj potem! Pomembno je, da crkne krava sosedu. Bo vsaj mleka manj. Pa zakaj bi se konec koncev trapili s kravjim mlekom. Krav in bikov imamo čez glavo. Vsaj do jeseni. Naj živi mleko za sončenje! Odpočijte si možgane. Kdo ve, morda vam bodo kdaj celo prav prišli. Vse se spreminja.
Simon Bizjak
TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel.: (061)319496; telefax: (061)319-448.
V uredništvudežuramo med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Samo Amon. • V.d. odgovornega urednika: Simon Bizjak. • Lektorica: Julija Klančišar. • Cena: 70 SLT.. •Tribuna šteje med proizvode iz 13.točke tarifne številke 3, za ketere se plačuje davekod prometa proizvodov po stopnji5% •Naslednja številka izide 31.avgusta 1992
V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo Tribuno po ceni 35 SLT.
Intervju: Jože Smole
»JVAMESTO MENEJEUMRL
ROLOVIČ«
Jožeta Smoleta, nekoč popularno Božička, bi lahko brez dvoma imenovali starosta slovenske
politike. Ko je bil Milan Kučan še Titov
mladinec, je Jože Smole že uravnaval pomem-
ben del Titovega življenja - njegov delovni čas.
V letih 1968-70 je bil namreč Titov osebni sek-
retar. Skozi njegove roke so šli najpomembnejši
dokumenti federacije, le del vojaških dokumen-
tov so Titu posredovali neposredno preko
vojaškega sekretarja.
Pred dobrim mesecem dni je Jože Smole izdal knjigo Spomhri Titovega sekretarja in v njej na prvi strani v posvetilu zapisal: »Letos 25.maja je minilo sto let od rojstva Josipa Broza. K obeležitvi spomina na velikega državnika lahko delček prispevajo tudi zabeležke, ki sem jih občasno pisal, ko sem delal pri Titu (1968-1970).«
»Nekateri moji prijatelji so me pobarali, zakaj nisem napisal obsežnejših spominov. Odgovoril sem jim, da gre v tej knjigi le za moje skope beležke. Bil sem precej nediscipliniran in nisem vsak dan vodil dnevnika. V Titovi službi je bilo toliko dela, da enostavno nisem zmogel.En del teh zabeležk sem objavil že pred dvema letoma v feljtonu, ki je izhajal v Dnev-niku. Nameravam pa v prihodnosti napisati še obširnejšo stvar, kjer pa bodo zabeleŽke le os-nova za avtorsko delo.
TRIBUNA: Kako ste pravmprav prišli na položaj Titovega osebnega sekretarja?
SMOLE: Še danes mi to ni povsem jasno, ne vem pa niti, ali me je za to delovno mesto Titu kdo predlagal. Dotedaj so se na njem zvrstili predvsem preverjeni kadri iz zunan-jega ministrstva, nikoli doslej pa si Tito še ni izbral novinarja. Vsekakor pa mesto ni bilo brez določenega političnega vpliva, saj sem, kot sem kasneje ugotovil, imel nekakšno transmisijsko vlogo. Tito je namreč vsak dan dobival gore pisem, dopisov, poročil iz raz-nih ministerstev in od ostalih organov, ki jih je bilo treba selekcionirati po pomembnosti ali pa napisati izvlečke in opombe. Vsako tako delo pa nehote vključuje tudi nekaj sub-jektivnosti.
V kasnejših pogovorih z nekaterimi slovenskimi politiki so mi vsi zatrjevali, da vsaj v Sloveniji Titu nihče ni namigoval ali kako drugače vplival na njegovo odločitev. Možno pa je, da se je odločil zame na podlagi mojega prejšnjega dela. Bil sem namreč zunanjepolitični urednik Borbe, kjer sem
pisal tudi precej polemične komentarje. Tita spremljal tudi na večih potovanjih, na primer na uradnih obis-kih v Turčiji, Egiptu, In-doneziji, v Indiji..., kot posebni Borbin dopisnik. V nasprotju s tak-ratnim zunanjim ministrom Kočo Popoinčem je Tito zelo rad komuniciral z novinarji, zanje si je vzel čas ter tudi cenil njihovo delo. Zavedal se je pomembnosti medijev.
Kakorkoli že, ponujeno delo sem na koncu sprejel, čeprav me ni ničkaj vleklo v Beograd oziroma sem želel nadaljevati delo glavnega urednika Dela. Prepričali so me šele moji prijatelji in sodelavci, ki so v tem videli možnost moje hitre družbene promocije, pa verjetno tudi vsaj posredne koristi za Slovenijo, a so pri tem spregledali določene pasti, ki jih je ta položaj prinašal s seboj.
TRIBUNA: Kdo je torej pletel najgostejše mreže na Titovem dvoru?
SMOLE: Nedvomno je bila v tem najuspešnejša Titova soproga Jovanka, pa ne zato, da bi si želela ustvariti kakršenkoli lobi, temveč preprosto iz dolgočasja. Res je, da se je pogosto sestajala z nekaterimi generali, njenimi Ličani, vendar... to so bili njeni partizanski tovariši. Rsanje o tem, da naj bi v času, ko sem bil veleposlanik v Moskvi, odkril njeno povezanost s KGB in svojo ženo z zaupnim pismom nato poslal v privatno avdienco k Titu, pa je bila popolna izmišljotina. Prav obratno, Jovanka je v času mojih d veh let pri Titu kazala simptome paranoje pred Rusi. Za vse jih je krivila, celo za študentske demonstracije v Beograduletal968.
Imela je neverjetno veliko energije. Dokler jo je porabljala v zadevah protokolarnega znača ja, je bilo še vse vredu, ko pa se je začela vmešavari v delo drugih, je naredila več škode kot koristi. Prisvojila si je na primer vlogo potrjevalke menujev slavnostnih kosil in večerij, prirejenih v čast visokim gostom. Nekoč je ves zgrožen prišel k meni šef protokola, češ da so do večerje le še dobre tri ure, Jovanka pa še vedno ni potrdila menuja ter da so kuharji izgubili živce. Svetoval sem mu, naj na hitro pripravijo hrano po menuju, ki so ga ji predložili, saj tako ali tako ne bo
opazila sprememb. Ker jih resnično ni, se je odslej protokol držal tega recepta.
Sam pa sem ji nekoč kasneje dejal, da se mora odlodti, ali bo še naprej Titova soproga ali pa se bo vrgla v politiko. Želel sem ji dopovedati, da sta obe vlogi nezdružljivi. Priz-nala mi je, da če je ne bi doletelo eno, bi že zdavnaj postala drugo. Generalnemu sek-retarijatupasempredlagal, najjovankidodelijo čimveč protokolarnih zadev, kot so na primer otvoritve likovnih razsta\; prireditev v počas-titev državnih in republiških praznikov, priložnostnih koncertov... Toda tudi drugi visoki politiki so imeli žene.
TRIBUNA: Položaj Titovega osebnega sek-retarja ali bolj zveneče šefa kabineta predsednika republike ste zapustili v zelo kratkem času.
SMOLE: Tako kot sem prišel, sem ga moral tudi zapustiti -z enobesedo bliskovito. Da se nekaj kuha, me je obvestil Dolanc, sam pa naj bi to informacijo dobil od generala Babiča. Šele po itovih poslovilnih besedah, da nisem znal vzpostaviti pristnih stikov z vodstvom JLA, sem sklepal, kdo ima prste vmes. Bog si ga vedi, kaj so vse Titu napletli o meni. Slišal sem le, da so mu natvezili celo to, da naj bi v Sloveniji govoril, češ da pri Titu trošim »bogom dane dane«. Nato mi je še dejal, da me bo predlagal za veleposlanika ali v Stockholmu ali v Tokiu ter mi podaril svojo cigaretnico.
Ko sem bil že v Ljubljani, je prišel dopis, da naj se pripravim za veleposlanika na Švedskem. Nabavil sem si literature in se začel intenzivno učiti švedščine. Na vsem lepem pa me je obiskal veleposlanik na Norveškem Rolovič, ki je bil že tik pred upokojitvijo, funkcija v Ofelu pa mu je tudi že potekla. Prosil me je, če mu lahko za zadnja leta v diplomatski službi prepustim velepos-laniško mesto na švedskem, saj da je močno navezan na Skandinavijo. Ko se mu je pred nekajleti poškodoval sin, sejeotemrazpisal skandinavski tisk in doživel je neverjetno sočustvovanje prebivalcev celotnega polotoka. Seveda sem mu ugodil ter o tem obvestil Tita, nato pa so me poslali za veleposlanika na Japonsko. Tako sem ušel skorajda zanesljivi smrti - v atentatu je umrl Rolovič.
Gregor Preac
KLOAKA EVROPE
Še enkrat je ves evropski gnoj najbolj prilezel na dan
ravno na Balkanu. Ampak danes ne o zgodovini, iskanju
krivcev in prikazovanju te uboge resnice, ki se prav sedaj v
Bosni kaže v vsej svoji relativnosti. Ta članek bo zgolj kar
se da objektiven prikaz trenutnega stanja na bosenskih
bojiščih. Za vse tiste, ki vas potek dogajanja zanima, pa
nimate časa, da bi se ukvarjali s strategijo in taktiko.
Protislovne in nasprotujoče si infor-macije, ki vsakodnevno prihajajo iz Beograda, Sarajeva in Zagreba, ter pomanjkljivo poenostavljanje TV Slovenija in nekvalitetno povzemanje slovenskega radija normalnega študenta odvmejo od ukvarjanja s situacijo v nek-danjih jugo republikah. Če k temu dodamo še nihajoče in nedistancirane in celo lažnive članke v Delu ter drugih dnevnikih pa mastno uporabo najčudovitejših pridevnikov in samostal-nikov, ki jih je sproducirala zagrebška propaganda za mobilizacijo Hrvatov (in ne Slovencev?), je zmeda popolna. Na drugi strani Beograd še zmerom servira z »džihadom«, »fundamentalisti« in »is-lamsko republiko«.
In potem se vprašate, kje se v Bosni sploh mlatijo. Kdo kje vlada? A je sploh kakšen kraj v BiH, kjer se še niso poklali? Zaradi osebnih determinant zadevam v Bosni bolj sledim, tako da se na ta prikaz lahko 90% zanesete.
Okej, Sarajevo. O tem ne bomo dosti, ker stanje v mestu stalno drkajo po TV. Mesto je obkoljeno s srbskimi silami, ki so se vgnezdile na pobočjih Trebeviča in Oz-rena, pod svojim nadzorom pa držijo
zahodni del sarajevske kotanje (Ilidža) do Hadžičev. Na severu je »fronta« med Visokim in Ilijašem, blizu železniškega križišča Podlugovi. Prave fronte v teh hribih ni, izgubi se na Čemerski planoti ter Ozrenu. Srbi nato držijo magistralno cesto od Sarajeva do Sremske Rače. Prav tako cesto proti Višegradu. To so območja, ki so bila prej večinoma muslimanska (Zvornik 55% vs. 40% Srbov, Rogatica 59:37, Višegrad 62:33). TV BiH poroča o muslimanski gverili v hribih okrog Srebrenice (prej 74% Muslimanov), Beograd jih ne omenja. Hrvatov vzhodno in severozahodno od Vareša in Sarajeva praktično ni.
V Bosni in Hercegovini obstajajo dejansko le tri fronte: južnohercegovska, zahodnohercegovska in posavska. Spopadi drugod so več ali manj občasni, so diverzantske in teroristične narave ali pa je fronta prekinjena in teče le preko rečnih dolin ter se nato izgublja v gozdnatih pobočjih. Čeprav je bosenskih Srbov dvajsetkrat manj, kot je bilo Viet-namcev konec 60-ih let, je prav kon-figuracija terena (podobna tisti v Afganis-tanu) tisto, kar odvrača Pentagon od pos-redovanja.VJugoslavijijeBosnaveljalaza
»zadnjo trdnjavo, ki ne sme pasti«. Največje tovarne orožja in streliva so izgradili prav v zahodni centralni Bosni (Bugojno, Travnik), ki je sedaj v hrvaških rokah. Tudi zaradi tega so aprila hrvaške sile vdrle v Kupres (kjer je tedaj ži velo 51 % Srbov in 39% Hrvatov), ker je bistven v cestni povezavi Bugojno-Livno oz. Tomislavgrad (pred Duvno). Sedaj je Kupres v srbskih rokah, zahodnoher-cegovska fronta pa poteka po Dinari, mimo Čelebiča, po Taretini, Cincarju, severno od Šuice na Radušo in teče nekaj kilometrov vzhodno od Kupreških vrat Dolina Vrbasa je v hrvaško-mus-limanskih rokah do Jajca (prej 37% Mus-limanov in 35% Hrvatov), ki so ga že skoraj obkolile sile t.i. Srbske republike BiH, ki ima sedež v Banja Luki.
Južnohercegovska fronta se je pred tedni močno pomaknila proti vzhodu. Hrvatje so zasedli dober del prej srbskih občin Trebinje in Ljubinje. Dolina Neretve je tako v hrvaških rokah vse od Konjica navzdol. Srbi so iz Mostarja potisnjeni na Velež, za katerega se sedaj koljejo zaradi nadzora nad Nevesinjem. Frontna črta gre potem od Blagaja proti Stolcu in nato vasi Ravno, od tam pa približno po črti Ravno-Zaplanik-Visočnik. Konča se na Hrvaškem med Platom in Cavtatom.
Fronta v severni Bosni se začenja na vzhodu nekje med Šekoviči in Kladnjem, gre po Javorniku vzhodno od Kalesije po Majevici. Nato se črta zakomplicira. Ni namreč jasno, kdo nadzira Brčko (prej 39% Hrvatov, 29% Muslimanov, 20% Srbov). Očitno so v njegovih delih ostanki nekdanje JA, ki so obkoljeni z »branilci Bosne«, te pa so spet obkolili Srbi. Po ponovni osvojitvi Modriče in pred dnevi Dervente je Srbom edini trn v peti dejansko Gradačac (57% Muslimanov, 22% Srbov), ki ga bodo v naslednjih ted-nih poskusili zasesti na vso silo. Med Orašjem in Brčkim fronta zelo »meandrira« in nato konča v Savi. Hrvati držijo levi breg reke Bosne skoraj do Uk-rine. Linija bojev je sedaj na črti Podnovlje - Derventa. Ni jasno, kdo drži cesto Der-venta-Bosanski Brod. »Fronta« se nato giblje po Trebovcu, vzhodno od Doboja, ki so ga zasedli Srbi, po reki Usori, po hribih med Tešnjem in Tesličem, južno od Blatnice, Jezera in Šiprag ter od Skender Vakufa proti Jajcu.
V  ti. »bosanskem rogu« med Veliko Kladušo, Bosansko Krupo in Bihačem živijo povsem obkoljeni danes le še Mus-limani. Nekateri krajiški Srbi brez upanja, da bodo še kdaj videli svoje domove v Bihaču, zasipajo mesto z granatami.
V  vsakem primeru: koljejo se »bez veze« in ne Kristus ne Alah jih ne bosta rešila iz dreka, ki jim ga je priskrbela (»združena«) Evropa. Kloaka nunca mas!
Miodrag Djurdjevič
Intervju z Georgesom Cormom
BALKANIZACIJA
IN
LIBANONIZCIJA
Georges Corm je predstavnik Libanoncev v Frandji. Dok-
toriral je iz prava, diplomiral pa na inštitutu za politične vede
v Parizu. Na univerzi v Libanonu je Corm poučeval sodobno
arabsko politologijo, sociologijo razvoja in gospodarsko
zgodovino. V tem času se je ukvarjal še s financami v
Libanonu in arabskem svetu nasploh. Od leta 1985 dela v
Parizu kot gospodarski in finančni svetovalec. Širši javnosti je
znan predvsem kot avtor naslednjih knjig: Kipeči Bližnji
Vzhod, Prihodnost v regionalnem in mednarodnem kon-
tekstu, Konflikti in skupnosti na Srednjem Vzhodu ter Evropa
in Vzhod od balkanizacije do libanonizacije.
TRIBUNA: Ste avtor več publikacij o zgodovini Balkana in Libanona. Ali nam lahko pojasnite pomen teh dveh zvez: balkanizacija Libanona in libanonizacija Balkana?
CORM: Libanonizacijo imenujem prizadevanja zunanjih sil, ki želijo razdeliti ozemlje na podlagi verske pripadnosti prebivalcev. Pri balkanizaciji je podobno, vendar gre tu za razlike v etnični in jezikovni pripadnosti.
Mislim, da je pri obeh procesih najbolj pretresljivo množično presel-jevanje, ki ju obvezno spremlja. Takšen vpliv zunanjih velesil je bilo moč opaziti že v primeru Izraela: v začetku tega stoletja je židovska skupnost staroselske (avtohtono arabske) Palestine predstavljala komaj 6 odstotkov prebivalstva palestinskega ozemlja, zato je Izrael po meri zahodnih velesil lahko nas-tal le z ogromnim preseljevanjem.
To pomeni, da mora biti v nacionalni državi, kot jo pojmuje Ev-ropa, prebivalstvo homogeno. Pos-ledice tega so množične izselitve in odkrite deportacije »heterogenega dela« prebivalstva. Zato je prav-zaprav vsa zgodovina Balkana dramatična: pri vseh balkanskih državah, ki so nastale med koncem 19. in začetkom 20. stoletja, je prišlo do       množičnih       preseljevanj
prebivalstva. Podobno je bilo v Srednji Evropi po obeh svetovnih vojnah, ko so preselili na milijone ljudi. Vemo pa, da obstajajo tudi ozemlja, kjer kljub vsemu mešano prebivalstvo že stoletja živi skupaj brez težav in nevšečnosti. TRIBUNA: Zakaj torej libanonizacija Balkana in balkanizacija Libanona? CORM: Pravzaprav gre za balkanizacijo arabskega sveta. Ta ter-min uporabljam takrat, kadar mislim na skupine, ki so etnično različne, kot npr. Berberi v Severni Afriki (Magreb) ter Kurdi v Iraku in Siriji. Ker gre za etnična nasprotja, tam torej lahko govorimo o balkanizaciji. TRIBUNA: Pravite torej, da se termin balkanizacija uporablja, kadar gre za etnična nasprotja, libanonizacija pa, kadar gre za konflikte verske narave. CORM: Tako je. Govoriti o libanonizaciji Jugoslavije bi imelo smisel le, če bi prišlo do sporov med pravoslavci in katoliki. TRIBUNA: To se pravzaprav že dve leti dogaja s hrvaško cerkvijo na Hrvaškem in srbsko v Srbiji.
CORM: Da, vendar prehajamo od bolj staromodnih načinov balkanizacije k modernejšim, tj. libanonizaciji. Vatikan je namreč veliko delal na tem in dinamika katoliške cerkve ustvarja probleme ne samo v Jugoslaviji, ampak povsod
tam, kjer sta katolištvo in pravoslavje v »sožitju«.
Izredno velik pa je bil tudi vpliv Saudske Arabije in prav v oči je bilo, ko je predsednik BiH dva ali tri mesece pred izbruhom spopadov zaprosil za pomoč EGS, ta pa mu je svetovala, naj za to raje zaprosi Saudsko Arabijo, kar je tudi storil.
Kar me preseneča pri načinu gledanja Evropejcev na Vzhodno Ev-ropo nasploh, je to, da se razkol začenja prav s pravoslavnimi ozemlji. V trenutku, ko stopimo na pravoslavno ozemlje, se nam nejasno zazdi, da smo vstopili v »svet bar-barov«.
To je tip preproste analize, ki Iočuje le med »mi« irv »oni«. Prav gotovo ima Evropa katoliške prvine Slovenije in Hrvaške za del tega »mi«. S tem čarobnim obratom je bilo Srbijo končno kaj lahko obtožiti za destabilizacjski element v Evropi.
Pri tem pa smo spet naleteli na mehanizme, ki delujejo globoko v ev-ropski miselnosti. Ocena kateregakoli analitika temelji namreč na napačnih izhodiščih, začenši s konceptom človekovih pravic, demokracije itd. V resnici pa dogodke na Srednjem Vzhodu us-merjajo kolektivne vrednote, ki na zelo arbitraren način presojajo v korist evropskih velesil.
To smo imeli priložnost videti v Libanonu, kjer se Francija kar naenkrat ni več hotela pogajati z državo Libanon, ampak z neko versko skupnostjo oziroma s poveljniki libanonskih verskih milic. Mnenja sem, da gre še vedno za politiko, ki temelji na hladni vojni. Pri razvoju aktualnih dogodkov v Jugoslaviji me zato najbolj skrbi ravno lahkota, s katero so sprejeli razkosanje Jugoslavije. TRIBUNA: Zdelo naj bi se torej, da naj bi bili vzrok takega ravnanja potreba ev-ropskih držav, da prepričajo Ijudi v nuj-nost izgradnje skupne obrambe, s čitner bi postali branitelji.
CORM: Menim, da je za zahodnjaški duh značilna visoka stopnja iracionalnosti, trenutno pa smo ravno v fazi racionalizacije strategije in miselnosti velikih zahodnih voditeljev, ki o vsem skupaj odločajo. Stiki, ki sem jih imel v zvezi s tem glede Libanona, me prepričujejo, da vsi ti ljudje delujejo mnogo bolj iz skritih podzavestnih nagibov kot pa
po jasno zastavljenih načrtih.
Custva igrajo zelo močno vlogo in prav politiki so tisti, ki napeljujejo medije k čustveno prizadetim prikazovanjem dogodkov. Če bi se ravnali po razumu, bi lahko dosegli iste rezultate z mnogo manj bolečine, trpljenja in prelivanja krvi.
Evropsko politično kulturo smo idealizirali prav vsi po vrsti, vendar zdaj lahko vidimo, da je skrajno iracionalna. Nasprotno pa je zaupanje v zgodovinske silnice, ki ga je povzel marksizem, čudežna misel-nost, s katero se izognemo iracional-nemu.
Če bi res delovali trezno, bi lahko po razpadu sovjetskega bloka zgradili mnogo boljši svet, kot smo ga. Pravzaprav smo celo v fazi vzpostavljanja bodočih des-tabilizacijskih elementov: Če je namreč s takšno lahkoto mogoče povzročiti razpad države, kaj vse se bo potem še zgodilo? Koliko držav bo vzdržalo udarec?
Zato mislim, da je imela bivša Jugoslavija težo, ki si je nihče ne predstavlja. Bitko je treba bojevati torej proti pomanjkanju razumnosti v sodobni politični kulturi. TRIBUNA: Strinjam se, da so bili vsi tragični dogodki, do katerih je prišlo v Jugoslaviji, v nasprotju z raziimom, tako kot tudi miselnost in politična gibanja v Jugoslaviji sami. Kljub temu paje v Ev-ropi vendarle moral obstajati močan in-teres, daje do tega prišlo na takšen način; v poplavi vseh teh iracionalizmov je moralo vendarle biti tudi nekaj racional-nega.
CORM: Predvsem me preseneča, da je prišlo do evropske akcije. Kar se dogaja v Jugoslaviji - pa tudi, kar se je zgodilo v Libanonu, kjer je še posebej šlo za moderno orožje - kaže, da so v igri določeni interesi.
Povedati pa sem hotel, da je zopet iracionalnost tista, ki daje prosto pot trgovcem z orožjem in mamili, skrat-ka vsem tistim, ki želijo trgovati za vsako ceno: vsem tistim torej, ki hočejo postati politični •voditelji, pa čeprav na 20 kvadratnih kilometrih. TRIBUNA: Če se ozremo na jugos-lovanski problem, vidimo, da sporazum iz Maastrkhta ze ponuja neke vrste nad-zora nad drzavo, ki bi celo Ceski in Slovaški republiki lahko povzročil težave zaradi sedanje ureditve. Za Jugoslavijo pa pravzaprav ostaja zelo preprost način za dosego miru - vsem jugoslovanskim državam bi bilo treba reČi: »Naredite mir, pa vas bomo priznali v evropsko
skupnost«. CORM: Tako je.
TRIBUNA: Treba je povedati, da so Ijudje v Sloveniji in na Hrvaškem ob referendumu dejali, da se ločujejo od Jugoslavije zato, da bi prišli hitreje v Evropo. Sporazum iz Maastrichta pa določa, da ko enkrat vstopiš, ne morešveč izstopiti.
CORM: O tem sva pravkar govorila. Če bi bili Evropejci razumski, bi sprejeli takšno stališče, vendar ga niso. V očeh Evropejca je ločevanje na »mi« in »oni«, »civilizirano« in »barbarsko« zelo močno prisotno. Vsaka najmanjša razlika v okolju je zanj torej že predmet izkoriščanja.
Pravzaprav se dogaja to, kar pravite vi: obnovitev močnega ev-ropskega bloka. Ne vem pa, koliko ima ta ideja pristašev, ker je nenehno ameriško vodstvo v očeh Evropejcev še vedno nekaj svetega. Ideja rivalstva med Evropo in ZDA še ni dozorela.
TRIBUNA: Ko gledam, kaj se trenutno dogaja, se spomnim na Orivella in njegovo knjigo »1984«. CORM: Ce namigujete na Orwella, morate vedeti, da postaja orwel-lovski prav ves demokratični svet. Prej smo mislili, da bo orvvellovski svet nastal v totalitarnem marksis-tičnem svetu; mislili smo pač na svet, ki je bil zelo močan. No, pa smo spoz-nali, da je bil to pravzaprav zelo šibek svet, saj totalitarni režimi ne nastanejo, če družba ni politično šibka.
Demokracija implicira močno družbo, ki je sama v sebi močno povezana in sprepletena, za katero pa sem mnenja, da je danes že močno opešala, postaja orwellovska, totalitarna - še posebej s pomočjo medijev, ki izničijo praktično vse pridobitve (enakopravnost ljudi ipd.), ki smo si jih z demokracijo pridobili v zadnjih dveh ali treh stoletjih.
Demokracija postaja totalitarna, vendar pa njeno središče ni v Evropi in mislim, da še dolgo ne bo: središče so ZDA. Od tam pravzaprav vse to prihaja in napake ameriške družbe ustvarjajo v Evropi skoraj popol-noma orvvellovski svet. Skoraj pravim zato, ker trdne nacionalne države še vedno obstajajo, vendar pa zaradi zelo močnega posnemanja lahko dejansko govorimo o amerikanizaciji Evrope.
Lahko rečemo, da sta jugos-lovanska in libanonska kriza odraz
zelo težke bolezni, ki je napadla samo središče sodobne politične kul-ture. Libanon je bil vse 19. stoletje in do leta 1975 zelo blizu delovanja te evropske kulture, bil je skoraj njen del. Libanon je namreč posodobil politično življenje arabskega sveta. Podobno vlogo je imela tudi Jugos-lavija zaradi neodvisnosti, za katero se je zavzela v odnosih s Stalinom in Sovjetsko zvezo.
TRIBUNA: VJugoslavijije Srbija prak-tično dvakrat resila Evropo: prvič pred osmanskim cesarstvom in drugič pred Hitlerjem.
CORM: Kljub temu pa kriza, ki zdaj uničuje države, prihaja »od zgoraj«. Pa čeprav je Jugoslavija veliko večja od Libanona, sta zaradi ključne vloge, ki jo lahko odigrata v Sredozemlju pri modernizaciji sveta ipdv to danes državi, ki sta obsojeni na propad. Smo namreč v Času ubijanja starih vrednot. TRIBUNA: Iz dogajanja v Jugoslaviji bi lahko sklepali, da medsebojnega sožitja in strpnosti ni več; pravzaprav se zdi, kot daju nikoli ni bilo.
CORM: Pačr to je vedno obstajalo. Proti čemu pa se potem borim jaz, ko pišem toliko o Libanonu? Človek bi jim najraje dejal: »Libanon, kakor nam ga predstavljate vi, da bi priz-nali in upravičili vse zločine v zadnjih dvajsetih letih, ni nikoli obstajal. Izmislili ste si ga zaradi verodostojnosti vodij milic, ki so poklali svoje ljudstvo. Pravi Libanon je to,« bi pokazal na 20 stoletij skup-nega življenja vseh teh verskih skupin. Pri širjenju takšnega mišljen-ja pa imam veliko težav. Ljudje mi ne verjamejo in pravijo, da je prav-zaprav moj Libanon izmišljen. TRIBUNA: Skratka, če rečemo:»Dajte nam 5 milijard ameriških dolarjev,« lahko razkosamo katerokoli državo. CORM: Belgijo lahko že z mnogo manj. Dajte jim 200 milijonov ameriških dolarjev, pošljite orožje v Belgijo, ko pa bosta imeli Francija in Nemčija nerešen problem in se bosta odločili, da ga bosta rešili s pomočjo vmesne belgijske skupnosti, mislim, da Belgija ne bi vzdržala več kot 15 dni. Tam je to zelo lahko. TRIBUNA: Kaj pa mislite, da se bo zgodilo glede na to, da že ves svet zahteva vojaško intervencijo? Tri četrtine ev-ropskih in ameriških poslancevje namreč že zahtevalo, da NATO intervenira. CORM: Ljudje se ne zavedajo, komu vse s tem podstavljajo eksploziv. Težnje po vojaški intervenciji bodo
namreč čedalje močnejše, vendar ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi drugod.
Politiki, ki so izšli po 2. svetovni vojni, po mojem mnenju živijo odrezani od vsake resničnosti in celo človeškega trpljenja več ne poznajo. Zanje so podoba trpljenja največ tri minute pred televizorjem, kjer vidijo nesrečne Bosance različnih veroiz-povedi, kako se pobijajo med seboj, in nič več.
TRIBUNA: Kaj pa mediji? CORM: Mediji so zame prvovrstni protidemokratični instrument. Raz-log je enostaven: tisto, česar ne vidiš na ekranu, ne obstaja. Prave plati resničnosti sploh ne moreš spoznati, ker jo skrivajo.
TRIBUNA: Kadar iz Pariza telefoniram svoji dmžini, prijateljem in drugim, iz prve roke izvem, kaj so naredili Srbi. Strinjam se, da so to preziranja vredna dejanja, vendar pa jim hidi povetn, da so bili v času premirja v Sloveniji vedno Slovenci tisti, ki so ga kršili, vsi pa so sporočali, da napadajo Srbi. CORM: Vse, kar bodo naredili Srbi, bo slabo. Mediji namreč delujejo po načelu črno - belo. Tudi v Libanonu, ko so krščani izvedli strašne pokole, je bilo podobno: od tistega hipa naprej, ko je prišlo do povračilnega pokola muslimanske strani, to ni bilo več pomembno.
Vsa Evropa se je očitno zgražala. Temu pravim selektivno zgražanje. Ko gre za težave s Kurdi v Iraku, pravica do vmešavanja humanitar-nega značaja v tuje zadeve je, ko pa gre za turško vojsko, ki pobija Kurde, te pravice ni več. Vsa sodobna ev-ropska politika je popolnoma degenerirana.
TRIBUNA: Povrniva se spet k morebit-ni vojaški intervenciji v Jngoslaviji. Ce jo primerjamo z iraško, vidimo, da se med seboj vendarle razlikujeta. V Iraku se nam je zdelo, da je šlo za nekakšne splošne ideale. Za Jngoslavijo pa takšna razlaga ne pride v poštev. CORM: Mislim, da gre za isto stvar, saj so bili v iraškem primeru huje prizadeti le ameriški interesi. TRIBUNA: Toda tam so napadli državo.
CORM: Mnogo držav so že napadli: Kambodžo najprej Amerikanci, nato pa so jo zasedli Vietnamci; Libanon že 17 let zasedajo Izraelci in Sirci, še pred tem pa je bil pod popolno nadvlado PLO. To ne gane nikogar.
Vračamo se k nečemu, kar je bolj zaskrbljujoče, t.j. da pojem pravice
več nič ne pomeni. TRIBUNA: V Jugoslaviji nihče nima večpravice.
CORM: Prav o tem sem vam tudi govoril in to je zelo zaskrbljujoče: dovoljuje se razrušenje države, ne da bi obstajala vsaj najmanjša možnost za spravo. Tudi z zalivsko vojno so napravili podobno. Prva skrb Američanov je bila, da bi paralizirali napore arabske lige, s čimer bi sebi omogočili posredovanje. Kljub temu so tiste, ki so si najbolj prizadevali za posredovanje (kralj Husein in Arafat), takoj razglasili za proiračane.
V Jugoslaviji ste imeli podoben položaj ob de Michelisovih misijah. Nič drugega ni imel povedati Sloven-cem ali Hrvatom kot to, da bosta zanje tako vojna kot neodvisnost pomenili ekonomsko katastrofo. Niti enega članka nimate, ki bi govoril o tem problemu.
Podobno je bilo tudi v Libanonu. Ko so poskušali pisati članke, v katerih bi pokazali, da je krščanska ali druzovska država ekonomski, socialni in pravni absurd, vam jih ni hotel nihče objaviti.
Tako je tudi, če pogledate ves problem izraelske države na Srednjem Vzhodu, ki je pravzaprav rezultat problemov evropske zgodovine in antisemitizma. To je problem, ki so ga naprtili arabskemu svetu, rekoč: »Znajdite se/< Židom pa so preprosto dejali: »Pojdite vsi skupaj na Srednji Vzhod.«
Ljudstva za evropske politike niso drugega kot figure na šahovnici, ki jih lahko prestavljajo, kakor se jim zdi. Vzamejo tri milijone Nemcev iz Poljske in jih »prestavijo«. Vzamejo Nemce iz Češke in Slovaške ter jih izselijo. In potem preženejo Hrvate, Žide pa sredi stoletja znanosti od-vedejo v Palestino v imenu Biblije.
Tako Zahod manipulira z univer-zalno zgodovino že od Krištofa Kolumba naprej. Sicer pa je način, kako slavijo Kolumba, zelo nenavaden. V njem je nekaj žaljivega. TRIBUNA: To, da so Evropejci v svoji zgodovini uničili toliko civilizacij, je nekaj zelo nevarnega. CORM: Evropska civilizacija je očitno proizvedla svoje kulturne viške. Bolj zaskrbljujoče pa je to, da nihče noče videti te iracionalne plati7 to genocidno plat evropske kulture, ki je iztrebila Indijance, se »izkazala« s početjem Francozov v Alžiriji, Italijanov v Libiji, Angležev v Indiji
ter še z obema svetovnima vojnama, v katerih je bilo skupaj več kot 50 milijonov mrtvih.
TRIBUNA: Še zadnje vprašanje. Ne bi sicer želel prevečgovoriti o Nemčiji, ven-dar zgodovina dokazuje, da je vsakič, ko seje hotela razviti, izbruhnila vojna ev-ropskih ali svetovnih razsežnosti. CORM: V moji knjigi »Evropa in Orient« sem razmišljal tudi o nemškem fenomenu. Sam namreč zgodovinsko razlagam vse 19. stoletje kot obdobje evropskih državljanskih vojn, ki se je začelo s francosko revolucijo.
Pravzaprav gre za eno samo ogromno državljansko vojno, skozi katero sta Francija in Anglija, ki sta prvi postali nacionalni državi, vzpostavili sistem evropskega rav-novesja. Odločitev o »izvozu« te ev-ropske vojne, posledice katere so bile balkanske in krimska vojna ter dogodki v Libanonu 1840-1860, je bila skorajda soglasna.
V  tem sistemu evropskega rav-novesja pa ne smemo rvikoli pozabiti na Nemčijo in na to, da je bila Nemčija   še   najmanj   podobna nacionalni državi: leta 1800 je bila namreč še vedno sestavljena iz kakih 100 kneževin. Nemčija je zaradi tega zaostanka v primerjavi s Francijo in Anglijo zelo trpela.
»Prometejski Zahod«, kot ga sam pogosto imenujem, sam sebe uničuje, svoje notranje spore, to nenehno državljansko vojno, pa tudi izvaža.
V tej neprestani državljanski vojni je Nemčija odigrala zelo pomembno vlogo. Nacizem, ki je zgolj nemški fenomen, očitno ni bil brez podpore, njegov vzpon pa je bil mogoč le zato, ker je bilo več kot polovico tedanje, tudi      demokratične,      Evrope profašistične oziroma v takem strahu pred boljševizmom, da se na koncu koncev nacizem nikomur ni zdel tako slab.
TRIBUNA: Ce pogledamo na reakoijo leta 1917, so Francozi, Angleži in... CORM: Točno. In versajska pogodba je bila tudi nenavadna. V evropski kulturi je prepovedano tudi dvomiti ali kritizirati oziroma reči: »Da, to je zelo dobro, ampak... « V obdobju hladne vojne je še bilo dovoljeno kritizirati, zdaj pa, ko se je Sovjetska zveza zrušila, tega prostora za kritiko (»ampak«) ni več.
Vse, kar dela Zahod, zdaj ne more biti drugačno kot »dobro« in prav s tem naletimo na velike težave v primerih, kot je Jugoslavija. Z
nekoliko večjo mero previdnosti pa je zelo težko prodreti. Ali so v zalivski vojni razmislili 30 sekund vnaprej, kaj se lahko zgodi: na to, da lahko Irak razpade na več držav? Šele tedaj so se ustavili. Na to bi morali misliti že prej. Podobno je bilo, ko so bolj ali manj spodbujali Slovence in Hrvate in jim dejali »le naprej«; niso pomislili na pos-ledice. In kaj se bo jutri zgodilo na Kosovu?
TRIBUNA: To ve vsak in vam lahko povem tudijaz.
CORM: Tako je. Vsak ve, da so Slovenci, Hrvati in Srbi vsi bolj ali manj krivi. V Bosni pa problem dejansko prihaja s strani Evropejcev, ki so zahtevali referendum v takšni državi, kjer vam vsakdo zna povedati, kaj se bo potem zgodilo. TRIBUNA: Vem, da niste specialist za ta problem, vendar kdor hoče pripraviti Ijudi do medsebojnega obračunavanja, mora biti vseeno tudi nekaj psihologa. CORM: S tem je tako kot v Libanonu. Tam smo nekateri govorili: »Pozor, smo kristjani in ne želimo si raz-delitve države. Hočemo se boriti proti Izraelcem; Izraelcev ne maramo,« vendar nas niso vzeli na televizijo. Pa tudi tu televizija ne prikazuje drugega kot nasilje. Od časa do časa sicer pokažejo ljudi, ki govorijo, vendar traja to le 5 sekund: »Jaz tega ne razumem: s svojim hrvaškim sosedom sem živel zelo zelo dobro; bil sem zelo srečen in sem proti vojni.«
Tudi za obstoj srbske opozicije ne vemo zato, ker ji mediji ne pomagajo. Če vas ni v medijih - ne obstajate.
TRIBUNA: Čeprav vemo, da pride na milijon prebivalcev 200 tisoČ beguncev in daje bilo ze kakih 50 tisočmrtvih, tega nihče ne pove. Pa tudi, ko govorijo o tem, da je Srbija poslala v borbene vrste Ijudi, ki so nasprotovali režitnu, ob tem nihče ne pove, da se je isto zgodilo tudi na Hrvaškem.
CORM: Politika medijev je zelo prozorna. Novinar bo po štirih mesecih neprestanega bombardiran-ja civilnih objektov, v katerih živijo družine, katerih vsaj en član je bil ubit, na vprašanje: »Ali je tisti tam čez vaš prijatelj?« prav gotovo dobil takšen negativen odgovor: »Ne samo, da ni moj prijatelj, ampak tudi nikoli ni bil.«
Pa vendar pride po treh mesecih, ko se Ijudje že pomirijo in se za vedajo vsega,   kar   se   je   zgodilo,   do
dihotomije med ogroženim in maščevalnim govorom, ki je namen-jen nasprotnemu kolektivu, ter vedenjem, ki do prijateljev, čeprav pripadnikov nasprotnega kolektiva, ostane še naprej prijazno. Do takšnih razmer pač pripelje slepo nasilje.
V vašem primeru tudi ne gre za državljansko vojno, kjer bi ljudje skušali zamenjati en politični režim z drugim: to je vojna, ki želi spod-buditi tisto, kar imenujem kolektiv-no, skupinsko ali etnično histerijo, podobno kot v Libanonu.
Kaj namreč delajo? Pobijajo neoborožene ljudi. To so vojne, katerih namen je zlomiti stoletno medsebojno povezanost med skup-nostmi, njihova tehnika pa je izredno preizkušena. To nima ničesar skup-nega z državljansko vojno, kot sta bili francoska revolucija in španska vojna.
Gre preprosto za čiščenje ozemelj in za razbitje stoletne medsebojne povezanosti. Zato pravim, da je to zločin proti človeštvu. TRIBUNA: Položaj v Bosnije torej zelo podoben tistemu v Libanonu? CORM: Kar vidim v Bosni, je zame čisti Libanon. Muslimanom, ki so v resnici Bosanci, ne pravijo nikoli Bosanci, ampak muslimani. TRIBUNA: Bosenskim muslimanom sem vedno dejal, da so naredili napako, ko so vztrajali pri tem imenu, saj bi bili mnogi Hrvati in Srbi z veseljem postali Bosanci, vendar pa ne muslimani. Od katolika ali pravoslavca vendar ne moreš zahtevati, da postane musliman. CORM: Mislim, da je edina rešitev v tem, da sklenemo vsakršen izgon prebivalstva razglasiti kot zločin proti človeštvu: da sklenemo, da na vsako preganjanje, rano ali smrt gledamo enotno, ne glede na to, kateri verski ali etnični skupini pripadamo: to je zločin proti človeštvu.
Pra v čudno je, da se nihče ne zgane in da se jim to zdi normalno. Zelo pretresljivo pri jugoslovanski zadevi pa je tudi to, da Zahod - in še posebej Evropa, ki je bolj prizadeta od Amerike - ni hotel dati srbski oblasti dovolj časa, da bi se lahko refor-mirala.
Tam, kjer ste pod pritiskom, ni več prostora za demokratične ljudi. Tis-temu, ki si drzne razmišljati, pravijo, da je izdajalec in to je tako kot v Libanonu. Mislimo, da prihaja do istih pojavov tudi v Jugoslaviji. TRIBUNA: Do popolnoma istih. Poleg
tega pa še čisto na novo pišejo zgodovino.
CORM: To je vendar nevednost, da ljudje ponovno pišejo zgodovino, kot jim ustreza. Prav zdaj prebiram neko knjigo z začetka stoletja (pred 1915), v katerem so vsi zgodovinar-jevi argumenti za združitev jugos-lovanskih narodov naslednji: »Na vsak način se morajo združiti. To je njihova želja. Želijo se združiti, da bi bili en sam narod.« Nato pa na več straneh opiše vse^ podobnosti Srbov, Hrvatov in Črnogorcev. Danes pravijo ravno nasprotno. TRIBUNA: V zadnjih letih je bila Jugoslavija edina država, kjer je bilo prepovedano^ biti Jugoslovan, vsaj na Hrvaškem. Ce si rekel, da si Jugoslovan, so te imeli za neodločenega. CORM: To se je zgodilo tudi v Libanonu, čeprav si prvotni Libanonci prav v ničemer niso želeli, da bi do tega prišlo. Prav zato, da ne bi bili več žrtve racij na barikadah, so iz osebne izkaznice črtali podatek o verski pripadnosti. Zgodilo pa se je, da so tistega, ki je imel ta podatek prečrtan, tepli in spraševali, zakaj se sramuje svoje verske pripadnosti. Tu gre za isto stvar. Toda pri vas gre za profesionalce; očitno je, da ti delujejo povsod.
Pomembno je, da se boriš, kolikor se pač da: s pisanjem in razkrivanjem vsega, kar se dogaja. Menim, da se približujemo dogodkom, ki bodo še hujši. Vendarle pa: bolj ko bomo pisali - in še bolj, ko se bodo nekoč ljudje zavedli slepe ulice, v katero so zabredli, in tega, da je treba nekaj spremeniti - bolj bo vse to, kar smo naredili, napisali ali povedali, pos-talo smiselnost. Kajti na neki točki se bodo stvari morale ustaviti. TRIBUNA: Za nekatere bo to prqpozno. CORM: Te vrste krizo smo imeli v Libanonu že v 19. stoletju, pa so se razmere umirile, ker so se velesile odločile tako. Končalo se je takoj nas-lednji dan leta 1861. Po dvajsetih letih nemirov ni bilo več niti enega strela. Vse se je spet postavilo na noge in popravilo. TRIBUNA: V Jugoslaviji ima vsakdo vsaj en kos orožja.
CORM: Še ena libanonska izkušnja: najboljši način za samozaščito je, da nimaš orožja. Povejte vašim ljudem, da jim to svetujem.
Prevedel in priredil: Žiga Arh
V   I    T   A    L
D    A    T   A
DEVISTVO
(Fortune, 29/6) Že tako je težko dobiti delo v današnjih časih, toda stvari so lahko tudi hujše! Vaš potencialni delodajalec bi utegnil uporabiti enak kriterij, kotga ima Air China pri najemanju spremljevalk in spremljevalcev letov: to je samski stan (kakor smo prevedli besedo virginity, ki poleg tega lahko pomeni tudi: nedotaknjenost, nedolžnost in - seveda - devištvo). Letalski prevoznik LR Kitajske je od kan-didatov nenadoma prenehal zah-tevati opravljanje fizičnih testov. Namesto tega njegovi predstav-niki sprašujejo učitelje stotin 19-letnikov, ki zaprošajo za delo vsako leto, in to o njihovih »randi navadah« oz. o tem, kako radi hodijo na zmenke. Če se zazdi, da nasprotnemu spolu »posvečajo« preveč časa, so izločeni iz nadaljnega kandidacijskega pos-topka. No, ko pa so enkrat zapos-leni, se jim ni treba bati, da bi delo izgubili, če se poročijo in imajo froce. Direktorica centra za izobraževanje spremljevalcev letov pri tej letalski družbi, Hao Yu-Ping, pravi, da so maturanti z malo »dating« (Ijubezenski randi) prakse boljši delavci in manj naklonjeni roman-tičnemu zapletanju s potniki. Feministke, brez razburjenja! Gospa Hao vztraja na tem, da zahteva po »čistosti« velja tako za moške kot za ženske. Dokazovanje nedolžnosti bo šetežkazadevica...
SUBARKTICNISTUD-ENTSKIPROBLEMI
Islandija je ena od tistih držav, ki smo jih na teh straneh bolj malo omenjali, zato naj vam tale novička toliko bolj tekne. Na vulkanskem otočku, ki ga še štejejo k Evropi, so se pred tedni
dobro segreli. Vsaj v parlamentu, ki je sprejel tam gori zelo sporen in precej kritiziran zakon o visokem šolstvu. Med parlamentarno debato so v stavbo vdrli študentje in tam prebrali odlomek iz eseja o izobraževanju, ki ga je nekoč spisal očka islandske republike, Jon Sigurdsson. Zakon so napadali z več strani, češ da predstavlja konec enakim možnostim za (univerzitetno) izobrazbo - celo nekateri člani vlade (sestavljene iz desnos-redinske koalicije) so priznali, da jih obhajajo zle slutnje - a je bil na koncu vendarle sprejet. Po novem bodo za svoje prvo leto študija morali študentje zaprositi za bančna posojila. Ki imajo seveda obresti. Razen seve, če imajo denar sami. Bruckam in brucom bo ta denar na koncu šolskega leta sicer povrnil islandski sklad za študentska posojila, vendar le pod pogojem, da uspešno opravijo vse izpite prvega letnika... Neka nova vrste selekcija na - najbrž prenatrpanih - visokošolskih inštitucijah Islandije torej. Vam je že kdaj kateri izmed prifuknjenih prfoksov zagrenil vpis v naslednji letnik? Na primer v prvem letniku, ko je vpisanih preveč? No, na Is-lančskem se v tem trenutku bolj bojijo tega, da bi tri črke, edinstvene pri njih, izločili iz med-narodnega standarda za računal-niške sisteme. Adaptiranje namreč drago stane.
PORTUGALSKE SRAKARIJE
Ostanimo na obalah Atlantika. Po izbruhu množične histerije med lizbonskimi osnovnošolci so sredi maja na nekaterih šolah morali patruljirati policaji, najbolj pazeč na številne najstniške bande. Skrivnostna bolezen se je začela
z izbruhom kolektivnega joka na osnovni šoli Sveti Abraham v liz-bonski četrti Queluz. Hkrati je šlo za govorice o skrivnostni figuri, znani pod imenom »Sraka«. Otroci so trdili, da straši na tem območju, da je nasilen, da ugrablja in posiljuje, da ima magične moči in da pojoč pesem »Vrane s čmimi krili ubijajo« izgin-ja skozi zidove. Policija je dejansko prejela eno samo pritožbo dveh osemnajstletnic, ki sta trdili, da jima je s pištolo grozil neznanec s črno čepico. Po tem so število patrulj povečali, saj se po ulicah potika vedno več najstniških gangov, oboroženih z verigami in koli. Lizbonski učitelji se podobnega izbruha histerije spominjajo izpred 30-ih let, ko so baje neki huligani (t.i. teddy boys) v rdečem kombiju ugrabljali in posiljevali mlade šolarke. Tako.
PRENAGLJENA POROKA
In naj prejšnjo zgodbico zač inimo s pikantnim zaključkom. Spet seks, boste rekli. Dandanašnji najstniki uživajo precej več spolne svobode, kot so si njihovi starši
mogli sploh zamisliti ali sanjati. Vsaj pravno. Seksualna revolucija iz 60ih let se v primerjavi z današnjo svobodo šmrkavcev zdi kot otroška igra. Čeprav je vseev-ropski trend permisivnejših prav-nih predpisov zajel tudi takšne države, kot je Švica, vsa zadeva zbledi in postane manj privlačna, če upoštevamo nevarnost aidsa. Če torej podjete, študentke in študentje, na počitnice ven iz Slovenije, pazite na to, kaj in s kom boste kaj počeli. V tabeli si poglejte spodnjo starost, pravno dovoljeno za poroko, najnižja dovoljena meja za seks pa gre takole: Portugalska, Španija in Nizozemska 12 let, Švica 13 let (vendar v tem primeru ne smete biti starejši od 16), Italija 14, Danska in Francija pri 15-ih, Luk-semburg, Nemčija, Belgija in Velika Britanija pri 16-em ter Irska pri 17- em letu. Če ste lejzba ali peder - pozor! - v treh državah so najnižje meje drugačne (= višje): Nemčija in Luskemburg pri 18-em ter Britanija šele pri 21-em letu. Sicer pa je bolje, da se z najstniki sploh ne zapletate. (Kakšen nas-vet!...) Kondome v žep in srečen fuk ter vesele počitnice!
M.D.
Najnižja meja za poroko:____________________________
Poljska__________________moški21,ženske 18_______________
Avstrija__________________moški21,ženske 16______________
Danska, Norveška_________moški 20, ženske 18_______________
Bolgarija, CSFR, Grčija, Italija, Nemčija, Švedska,
Švica__________________________18________________________
Finska___________________moški 18, ženske 17______________
Madžarska, Nizozemska,
Romunija_________________moški 18, ženske 16______________
Luksemburg, Belgija,
Francija__________________moski 18, ženske 15______________
Velika Britanija__________________1j>_______________________
Portugalska_______________fantje 16, dekleta 14______________
Spanija__________________mulci 14 šmrkle 12(!)______________
TOMŠICEVE NAGRADE SREDI BOJA ZA MEDIJSKI
PROSTOR
Kljub različnim in nasprotujočim si mnenjem v
Društvu novinarjev Slovenije o smotrnosti podel-
jevanja novinarskih nagrad Toneta Tomšiča, kar je
na koncu privedlo do odstopa njegovega predsednika
Andreja Pozniča, so tudi letos podelili slovenske
Pulitzerje.
Tako sta zlato odličje prejela Mimica Černič Javornik, dolgolet-na novinarka Pavlihe, in Lado Pohar, ki sodi med pionirje uvajanja televizijskega programa pri RTV Ljubljana. Nagrado Toneta Tomšiča za življenjsko delo sta dobila Stefan Kališnik, ki je že skoraj 30 let novinar in namestnik glavnega urednika Naših razgledov, ter Branko Senica, dolgoletni odgovorni urednik ted-nika 7D.
Komentator časnika Večer Mirko Lorend in sodelavka kulturno-umet-niškega programa TV Slovenija Majda Širca sta dobitnika nagrade za vrhunske dosežke v preteklem letu. Ker je bilo leto 1991 za slovensko državo in tudi novinarstvo nekaj izjemnega, je komisija izjemoma dodelila tudi dve kolekti vni nagradi. Novinarska skupina informativnega programa Radia Slo veni ja ter no vinarji, snemalci in drugi sodelavci Informativnega programa Televizije Slovenije so s svojim poročanjem med junijsko vojno dosegli visoke profesionalne kriterije. Nagrade iz sklada Toneta Tomšiča pa so dobila novinarska peresa Dragice Korade, komentatorke v notranjepolitičnem uredništvu dnevnika Večer, Darijana Koširja, novinarja v zunanjepolitičnem uredništvu Dela in Mirana Lesjaka iz notranjepolitične redakcije Dela.
Toliko torej o blišču v slovenskem
medijskem prostoru, ki ga je manj kot bede.
Televizijska trdnjava
Ker se boj za oblast prične z bojem za televizijo, je povsem upravičena jeza zdajšnjih opozicijskih strank zaradi neprimerne zastopanosti na malih zas-lonih. Čeprav je receptov več, bi v tem trenutku priporočil najbolj preiz-kušenega a la Janša. Pirnat, Podobnik ali Gros naj napišejo knjigo z naslovom Iz-miki, Odmiki ali Primiki in jo oglašujejo v »prime time« tik pred najbolj gledano televizijsko oddajo - Dnevnik 2. Ker je hiša, ki se razteza na Kolodvorski od 2. do 4. številke, povsem konfuzna us-tanova, ministru Janši pač ni potrebno sklicevati tiskovnih konferenc, na katerih bi zahteval delitev programov na pozicijski in opozicijski. Pa tudi v predvolilnem obdobju mu ne bo treba izdelati političnega spota, saj lahko rek-lamira ponatis premikov. In zopet v ter-minu pred Dnevnikom 2. In odgovorni bodo zopet iskali tolažbe pred kritikami pri Svetu RTV, ki je - mimogrede zapisano - generator zmede in bede na RTV. Z izgovorom, da komercialno oglaševanje knjige (v tem primeru slučajno politika) nima nikakršne zveze z informativnim programom nacionalne televizije, lahko samo potrdijo tezo o zmedi.
Sicer pa je Svet RTV vse bolj podoben nekdanjemu predsedstvu nekdanje
Jugoslavije. Vsaj če sodimo po tem, da so potrditev razrešitve generalnega direktorja RTV dr. Janeza Jerovška sprejeli brez tehtne razprave. To pa pomeni, da so sprejeli Jerovškovo argumentacijo, ki je izrazito politična in to za posel, ki je v prvi vrsti stvar stroke in sposobnosti. To, da se Jerovšek danes skriva za političnimi intrigami, je vprašanje njego ve osebne drže. Saj je konec koncev tudi sam prišel na managersko funkcijo ne po strokovni, temveč po politični poti. Zato je njegovo tarnanje, da so pritiski politike vse hujši, le sprenevedanje otroka, ki se s podarjeno igračo ne zna več igrati.
Skratka, Jerovšek je odstopil zato, ker je nezadovoljna politika, ne pa zaradi nezadovoljstva vRTVhiši. Ali čepovem z mislijo dr. Splichala ob podelitvi novinarskih nagrad: »Najslabše, kar se lahko zgodi novinarjem, je, da bi bila politična oblast z njimi zadovoljna. To bi bil nepreklicno konec novinarske av-tonomije.«
Kako misli z novinarsko avtonomijo opraviti opozicija, ki glasno zahteva svoj prostor na televiziji, ne vem. Vsekakor pa je pobuda o delitvi na prvi pozicijski in drugi opozicijski program bolj zapletena, kot je videti na prvi pogled. Opozicijske stranke zatrjujejo, razen redkih izpado v jastrebo v, ki nosijo rdeča očala, da so s poročevalskim poslom novinarjev zadovoljni. Motijo pa jih prispevki komentatorske zvrsti, ki so po njihovem mnenju izrazito naklonjeni sedanji poziciji in vladi. Torej bi za morebitni drugi, opozicijski program poročali isti novinarji kot danes, saj hiša ne bi prenesla novih zaposlitev. Za komentatorje pa bi verjetno povabili takšna novinarska peresa, kot je na primer Jadran Vatovec, komentator Slovenca, v prostem času pa poslanec Narodno demokratske stranke v mestni skupšdni. Avtonomna pozicija, ni kaj!
Ce je ena izmed taktik opozicije sklicevanje tiskovnih konferenc, s katerimi želijo priti v Dnevnik 2 in na katerih zmerjajo novinarje, da so boljševiki par exelence, potem je to pot, ki jo vodi na margino medijskega pros-tora. Veliko bolj premišljeni in izvirni bodo morali biti, če si želijo zagotoviti prostor na prvem ali drugem programu nacionalne televizije.
Branko Čakarmiš
PRED VRATI FAKULTET BO OS-TALO 4000 SREDNJEŠOLCEV
Diplomirana psihologinja Branka Lovrečičje bila najprej zaposlena v svetovalni službi osnovne šole na Vrhovcih, pozneje pa kot pedagoginja mentorica v Pionirskem domu v Ljubljani in postala leta 1986 direktorica te us-tanove. V tem času je Pionirski dom s svojim kakovostnim programom resnično postal Center za kul-turo mladih. Leta 1990 je postala predsednica mestnega komiteja za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kul-turo in telesno kulturo. Uspela je ohraniti kakovosten standard dela v vseh dejavnostih in ga obogatiti. Med od-mevnimi akcijami so bile: kandidatura Ljubljane za kul-turni mesec Evrope 1995, uvajanje novih vsebin v vzgojne programe vrtcev, reševanje prostorske stiske srednjih šol... Letos pa je bila na predlog Slavka Gabra im-enovana na novo delovno mesto, ki pa ga bo prevzemala postopoma, tako da delo na mestnem sekretariatu ne bo oškodovano v prostranstvu ljubljanskih dogodivščin.
TRIBUNA: Pred kratkim ste postali direktorica zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije in menda vas je ta ponudba ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra kar precej presenetila? LOVREČIČ: Seveda me je presenetila, kajti šolskega ministra Slavka Gabra do tedaj osebno še nisem poznala. Po drugi strani pa se je ustvarilo mnenje, da je to strokovno zelo zahtevna funkcija, jaz pa akademskega naziva nimam. Zato je bila tudi moja prva reakcija takšna, da nisem sprejela ponujenega delovnega mesta. No, kasneje sem si vzela čas za premislek in sem se nazadnje odločila, da prevzamem odgovor-nost za to zahtevno delo. TRIBUNA: Mcnda so vas predlagali zeJeni in Če so vas res, ali ste član njihove stranke? LOVREČIČ: Ne, niso me predlagali zeleni. Ne vem, kdo me je predlagal, tega pa mi ni hotel povedati niti minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, ki ni vedel prav nič o moji politični preteklosti. Menda me je min-istru predlagalo več Ijudi in ko sem se kas-neje z njim pogovorila, sem ugotovila, da imava nekatere skupne točke in izhodišča. Kajti eden od pogojev za sprejem funkdje je bil ta, da ni velikih odstopanj v pogledih na problematiko tako s strani ministrstva za šolstvo in šport kot s strani zavoda. To pa seveda ne pomeni, da se v določenih potezah ne bomo razhajali in imeli drugačnih mnenj.
TRIBUNA: Ena od vaših prvih nalog bo prcro gotovo razvijati čim bolj učinkovite odnose med posamczniki. In koiikorvem, ne boste uporabljali
metode čistk, ampak boste spremembe uvajali postopoma?
LOVREČIČ: Besede čistka sploh ne bi uporabljala, kajti ta termin so si izmislili nekateri novinarji, ki so to pričakovali od mene. Morda so to hoteli zato, ker se sedaj veliko govori o tem, kaj dela in kaj skuša spremeniti nova slovenska vlada. Moj način dela temelji na načelu sodelovanja, po drugi strani pa sem zelo zahtevna in imam visoke kriterije. Predvsem so pomembni rezultati dela. In če nekdo v določenem času v svojem delu ne doseže pozitivnih rezul-tatov, se lahko zgodi, da razgovor z njim poteka drugače, kot je to običajno. TRIBUNA: Kakšne pa so sploh naloge republiškega zavoda za šolstvo in šport? LOVREČIČ: Naloge so jasne: razvojno-svetovalna služba in razvoj didaktičnih pripomočkov. Globlje gledano pa je kon-cept zavoda še nerazčiščen. Problem je v tem, da je zakonodaja, ki opredeljuje njegove funkcije, različna in se med seboj izključuje. Še vedno velja zakon, ki je bil sprejet leta 1974 in po katerem ima zavod tudi funkcijo inšpekcijskih služb (nadzora, pregleda nad šolo). Pred leti je skupina, v kateri jebil tudi sedanji šolski minister Slav-ko Gaber, predlagala zakon o pedagoških službah, po katerem naj bi imel zavod funkeijo svetovanja, nadzora in razvoja. Zakon je bil zavrnjen, kajti prevladalo je mišljenje, da zavod ne more imeti svetovalne in nadzorne funkcije. Medtem pa v novem zakonu o državni upravi piše,
da ima zavod svetovalno, strokovno in poročevalno delo na področju organizacije izobraževanja. Ne ve pa se še, kaj bo z inšpekcijskimi službami. Po starem zakonu je inšpekcijska služba še vedno republiški zavod za šolstvo in šport, po novem pa ne in tu nastane ključni vsebinski problem. Zavod za šolstvo namreč nima nobenega vpogleda v to, kaj se na šolah dejansko dogaja. Želela bi si predvsem to, da bi si učitelje pridobili kot sodelavce, ki naj sami povedo, kaj je dobro in kaj ne. Tipičen primer neobveščenosti je filrn Nemi krik, ki je bil predvajan na šolah. Zavod je namreč predlagal programe strokovnemu svetu, ki jih potrjuje. Ni pa se vedelo, da se ravno film Nemi krik uporablja pri zdravstveni vzgoji. Zato niti ni čudno, da svetovalci pogrešajo več vpogleda v izobraževalne procese v šolah.
TRIBUNA: Kako je reŠljiva problematika prehoda s srednjih šol na univerzo, sajbo menda pred vratifakultet ostalo večtisočsrednješolcev? LOVREČIČ: Menim, da bi morali vsem, ki so končali srednjo šolo, omogočiti vstop na univerzo. Kolikor vem, je ministrstvo za šolstvo in šport do neke strokovne podlage to problematiko že obdelalo. še hujši prob-lem od pomanjkanja vpisnih mest pa vidim v tem, da ogromno število dijakov, ki se vpiše na fakultete, odpade že v prvem let-niku. Menim, da bi bilo potrebno vse skupaj postaviti ravno obratno in bi morali večini študentov omogočiti, da končajo šolanje v rednih rokih.
TRIBUNA: Od teh nekaj tiso軚tudentov«, ki ne morejo m faknitcto, se jc večina odločiia za študij zato, kcr ne najde zaposHtve. Ali se vam ne zdi, da je to eden od giavnih vzrokov, da mnogi ne končajo študija? LOVREČIČ: Vsekakor, če se seveda dijaki na fakultete vpišejo nemotivirani in predvsem zato, ker ne najdejo zaposlitve. Vendar pa si študente predstavljam kot ljudi, ki si hočejo z določenim nivojem znanja svoje življenje izboljšati in na njega vplivati. Problem pomanjkanja vpisnih mest je predvsem stvar univerze, ki bi morala omogočiti vpis večjemu številu študentov. Pomanjkanje delovnih mest pa je nato že stvar celotne družbe. Morate pa vedeti, da danes skoraj nihče noče v službo sprejeti nekvalificiranih delavcev in tudi če je nekdo brezposeln, si bo z višjo izobrazbo kvalitetneje uredil življenje in lažje poiskal zaposlitev. Prav tako bi bilo potrebno spremeniti študijske programe. Treba je namreč vedeti, da je matematično dovolj prostih mest za vse, ki želijo nadaljevati šolanje, ni pa jih glede na smeri študija. TRIBUNA: Glcde na vse. ovire perspektiva m)ad\h ljudi, kise vpisujejo (alipa ne) nafakul-tctc, verjeino ni kajprevečrožnata? LOVREČIČ: Po podatkih, ki sem jih dobila, bo pred vrati fakultet ostalo 4000 srednješolcev. Vendar pa niso vsi v enako slabem položaju, kajti še vedno primanjkuje ekonomskih tehnikov in maturantov tehničnega profila. Poznam okoliš, kjer so vsi fantje končali srednjo elektrotehnično šolo in niso šli študirat zato, ker takšne kadre drobno gospodarstvo zelo potrebuje. Iskani so tudi poklici, kot so naprimer frizerke (primorska regija). Slabše pa je za maturante družboslovne smeri, saj so ti dijaki predvsem splošno izobraženi in ne strokovno. TRIBUNA:   Kako kontentirate predlagani
pravilnik, po katerem naj bi bila prva možnost za napredovanje učiteljev delo v razredu in da bi bilo ntogoče po 25 letih korektno opravljeriega defo avtomatično napredovati v mentorja? LOVRECIC: Omenjeni pravilnik je pred kratkim predlagalo ministrstvo za šolstvo in šport. Pripomba zavoda pa je bila predvsem na del stavka, v katerem piše o avtomatičnem napredovanju. Menim namreč, da bi moral učitelj kljub vsemu le dokazati, da je bil zares dober v opravljanju svojega poklica. Ne odobravamo torej av-tomatizma, ampak to, da mora človek potrditi, da si je zaslužil napredovanje. Pedagoško delo se mora vrednotiti po nekih danih kriterijih in ne le po času opravljenega dela, ki mogoče niti ni bilo tako dobro opravljeno.
TRIBUNA: Imate kakšne ideje in novosti, ki naj bijih zavod v bodoče poskušal uresničiti?
LOVREČIČ: Ugotovila sem, da je na zavodu za Šolstvo in šport že ogromno idej. Sistem izobraževanja je namreč že zelo star, teče že vrsto let in težko je tu poiskati neke nove ideje, ki bi bile zares revolucionarne. Zato je potrebno ideje, ki so že tukaj, raz-vijati ter uvesti v prakso. To bo najtežji del naloge, ki jo bom poskušala po najboljših močeh realizirati.
TRIBUNA: Ne glede na to, da niste strokovnjak za področje univerze, pa verjetno spremljate nakopičeno študentsko probiematiko, ki preti, da bo eksplodirala z nepredvidenimi posledicami?
LOVRECIC: Seveda, saj sem bila tudi sama nekoč študentka. S študentskim centrom sem že sodelovala glede reševanja problemov prostorskih kapacitet za potrebe univerze. Obstaja seveda več možnost za rešitev problema, ki preti, da bo jeseni kar 6000 brucov ostalo brez strehe nad glavo. Seveda pa so vse rešitve probletna krvavo povezane s finančnimi zmožnostmi. Ena od možnih rešitev je gradnja novih študentskh domov (štirinajstica v Rožni dolini), druga možnost pa je iskanje kapacitet v dijaških in samskih domovih (predvsem gradbenih, saj so le-ti izpraznjeni). Tretja možnost pa so privatne sobe, ki jih je v Ljubljani dovolj, vendar pa so običajno za plitek študentski žep predrage. Zdi se mi, da v okviru študentskih domov delujeta dve agenciji za oddajanje sob - TAKEIT in USEIT, ki bosta bistveno pripomogli k razrešitvi situacije. Predvsem pa bi morali biti mešČani, ki imajo proste sobe, spodbujeni k temu, da jih začnejo oddajati študentom. Jasno je, da bi bili zato oproščeni davka, prav tako pa bi bil na tem področju potreben način sis-temskega spodbujevanja, da bi celotna zadeva stekla čimprej.
Domen Rant
A N K E T A
Študent naj je... ceneje
KLJUB POMANJKLJIVOSTIM - SUPER!
Študentska (zastonjkarska) hrana, kako dolgo še? Do prihodnjega šolskega leta je sicer še nekaj časa za zagotovitev dodatnih sredstev, ki bi omogočila nadaljevanje akcije, s katero je ŠOU zadel žebljico na glavico, saj je zanimanje med študenti preseglo vsa pričakovanja. Pojavljajo se sicer nekateri problemi in nedoslednosti pri izvajanju akcije (predvsem s strani gostinskih podjetij), študentom pa je seveda tega prav figo mar. Pomembno je, da za majhen denar relativno dobro jedo in tako prihranijo za kaj drugega. Koliko, kje in kako se prehranjujejo, pa smo poskušali izvedeti od čakajočih pred blagajno na Kersnikovi 4.
GOGIMEDJUGORAC, študent ALU: »Sploh ni slabo, čeprav bi bilo lahko tudi boljše. Predvsem bi predlagal enake oziroma skupne bone za vse restavracije, v katerih je mogoče jesti ceneje. Sedaj je namreč tako, da moraš na drugi konec mesta, če nimaš bonov za gostilne v delu, v katerem se nahajaš. S tem izgubljaš dragocen čas. Ne strinjam s predlogom, da bi imeli študentje, ki niso iz Ljubljane, pred-nosti pri bonih. To bi bila dis-kriminacija. Vsi smo študentje in prav je, da imamo iste ugodnosti.«
TANJA MARKOVIC, študentka matematike na Pedagoški fakulteti: »Hrana je zelo draga, zato je akcija dobrodošla. Enkrat dnevno si paČ moraš privoščiti topel obrok. Za raz-liko od mnogih mi je všeč, ker denarja ne vračajo več, saj so prej nekateri to izkoriščali. Pretežno jem na Pedagoški fakulteti, bila pa sem že tudi v Daj-damu in bistroju Lakotnik. Mislim, da se zaradi akcije odnos do gostov Študentov ni poslabšal, celo več, v nekaterih restavracijah opažam večjo prijaznost, saj se zavedajo, da je s povečanjem obiska tudi dohodek višji.«
ERIK SCHLEGEL, Študent matematike in fizike: »Akcija je seveda hvalevredna, saj omogoča študentom, da prihranijo Čas in denar. Ker se zadržujem v glavnem za Bežigradom, jem v Pinkiju in na Pedagoški fakulteti. Posebnih pripomb nimam, saj bi bilo za tako ceno iluzorno pričakovati vrhunsko raven storitev.«
CVETKA VARLEC, študentka agronomije: »Odlično, prihranek denarja in časa, saj se študentu ni treba ukvarjati z mislijo, kje in kako bo jedel. Doma kuham le še redkoy naj večkrat jem v Ma^imarketu, kjer se mi zdi izbira še najbolj pestra. Bila sem tudi drugod (GP Vič, GP Ljubljana), vendar nisem bila preveč navdušena, saj se predolgo čakar poleg tega pa se je hrana poslabšala. Poleti bom v glavnem doma, tako da ta mesec ne bom vzela maksimalnega števila bonov.«
PAVLINA ŠULIGOJ, študentka ar-hitekture: »To je ugodnost brez primere, kljub temu da sem iz Ljubljane, pa mislim, da bi morali imeti študentje, ki prihajajo od drugod, možnost nabave večjega števila bonov. V juliju bom prvič iz-rabila možnost cenejše prehrane, nisem pa se še odločila za gostinsko podjetje.«
LEANDER KOBAL, študent grad-beništva: »Super, glasujem tudi za komuniste, če bodo omogočili cenejšo prehrano. Šele drugič sem tukaj, naj-verjetneje se bom spet odločil za Mirje, ki mi je pač najbližje. Ne zaradi prih-ranka časa ali posebne kvalitete uslug, pač pa zaradi lenobe.«
ALEKS ČOTAR, študent matematike: »Šele prejšnji mesec sem izvedel za bone, tako da sem šele drugič tukaj. Prej sem si kuhal sam, zdaj pa se seveda bolj splača jesti v restav-racijah, ki nudijo hrano s popustom. Nimam pripomb, super je.«
lokalih GP Vič pa je precej bolje. Zagotovo bi morali poostriti nadzor nad uporabniki bonov, saj se prepogosto dogaja, da jedo z boni tudi neštudenti. Vendar pa ostaja odprto vprašanje, kako to izvajati, saj za preverjanje v gostilnah podjetja niso zainteresirana, poleg tega pa bi to izzvenelo diskriminatorsko in bi marsikoga odvračalo.«
LARA TRŠAN, študentka prava: »V redu. Vsak mesec izkoristim mak-simalno število bonov. Najbolj všeč mi je Pod lipo. Čeprav nekateri govorijo o nekorektnem odnosu v lokalih, sama problemov še nisem imela. Sicer pa si kuham tudi sama, saj večkrat ni časa, pa tudi število bonov je premajhno za celomesečno prehranjevanje.«
ALEŠ BAČAR, absolvent grad-beništva: »V Mirju in Pod vrbo mi je še najbolj všeč. Korekten odnos, dobra hrana, predvsem pa seveda privlačne cene - z boni, se razume. Vprašljivo pa je, kako bo z akcijo prihodnje leto. Ne verjamem namreč, da labko stvari, ki so tako ugodne, dolgo trajajo.«
ANEMARI KEKEC, študentka novinarstva: »Študentje končno jedo tako, kot je treba, kar bo mogoče vplivalo         na         izboljšanje
zdravstvenega stanja celotne populacije. Jem v Pinkiju, ker je blizu in glede na ceno nimam pripomb. Mislim pa, da bi morali imeti študentje, ki niso iz Ljubljane, še dodatne ugodnosti, saj bi lahko le na ta način premostili neupravičene raz-like v študentskem standardu, ki iz-hajajo pač iz dejstva, ali nekdo v času študija živi pri starših ali ne.«
LIDIJA PREDOVIČ, študentka politologije: »Najboljše je pri Starem tišlerju, sicer pa večkrat zahajam tudi v Pinkija, ker mi je pač najbližji. Odnos strežnega osebja ni najboljši, še posebej v Lovcu in Triglavu, kjer je poleg tega tudi čakalni čas predolg. Očitno gostin-ci niso bili pripravljeni na tolikšerv naval študentov, hkrati pa se ne zavedajo, da je ravno študentska populacija tista, ki jih v teh kriznih časih rešuje iz zagate in ustvarja dodatni dohodek.«
MATEJ OSET, absolvent živilske teh-nologije: »Vsak študent ima sedaj možnost pestrega in bolj zdravega prehranjevanja. Zdi pa se mi, da je kvaliteta hrane ponekod padla, kar še posebej velja za študentsko menzo v Rožni dolini. Ker pripravljam diplomi, sem več ali manj v Ljubljani, tako da izkoristim maksimalno število borvov. Z odnosom do gostov v Klasju nisem bil zadovoljen, v
ALENKA PODGORNIK, študentka agronomije: »Jem v Intermarketu in Pri lovcu. Zadovoljna sem, čeprav se hrana slabša. Bojim pa se, da bo denarja kaj kmalu zmanjkalo, saj je akdja kar preveč ugodna, da bi lahko verjela v njeno nadaljevanje tudi v prihodnjem šolskem letu. Sicer pa, dokler je možnost, jo je treba izkoris-titi. Mar ne?!«
Foto: Toni Laznik
CENEJSA PREHRANA ZA
ŠTUDENTE
CENIK KOSIL ZA STUDENTE
DAJ DAM
RIO LIVADA
EKONOMSKA CENA 240,00 SLT CENA BONA 50,00 SLT
EUROVAL PEDAGOŠKA AKADEMIJA
EKONOMSKA CENA 195,00 SLT CENA BONA 35,00 STL
ICA
EKONOMSKA CENA 240,00 SLT PRODAJNA CENA 60,00 SLT
KATRCA
EKONOMSKA CENA 250,00 PRODAJNACENA 85,00 SLT
KOTNIK FAGG
EKONOMSKA CENA 200,00 SLT PRODAJNACENA 50,00
INTERMARKET MENZA ROŽNA DOLINA
EKONOMSKACENA 200,00 SLT PRODAJNA CENA 60,00 SLT
KLASJE
LAKOTNIK STROJNA FAKULTETA
EKONOMSKA CEN A 240,00 SLT PRODAJNACENA 50,00 SLT
GPUUBUANA
TRIGLAV
LOVEC STARI TIŠLER PETKOVŠKOV HRAM
SODČEK UUDSKA KUHINJA
EKONOMSKACENA 230,00 SLT PRODAJNA CENA 55,00 SLT
PINKI
EKONOMSKA CENA 220,00 SLT PRODAJNA CENA 55,00 SLT
RESTATOPNIŠKA33 AŠKERČEVA 3
EKONOMSKA CENA 217,00 SLT PRODAJNA CENA 45,00 SLT
GPVIČ
MIRJE POD LIPO
EKONOMSKACENA 230,00 SLT PRODAJNA CENA 75,00 SLT
POD VRBO PRI VINSKI TRTI
EKONOMSKA CENA 220,00 SLT PRODAJNA CENA 65,00 SLT
AGROBAR BIOTEHNIČNA FAKULTETA
EKONOMSKACENA 180,00 SLT PRODAJNACENA 3O0DSLT
AAA
ELEKTRO FAKULTETA
EKONOMSKA CENA 170 SLT PRODAJNA CENA 30,00 SLT
EMONA
MAXIMARKET
EKONOMSKA CENA 220 SLT PRODAJNA CENA 45,00 SLT
KO-RA BAR
EKONOMSKA CENA 300 SLT PRODAJNA CENA 130,00 SLT
DIJAŠKI DOM Gerbičeva51
EKONOMSKA CENA 210,00 SLT PRODAJNA CENA 50,00 SLT
PARMA
EKONOMSKA CENA 200,00 SLT PRODAJNA CENA 60,00 SLT
IJS JADRANSKA
EKONOMSKA CENA 180,00 SLT PRODAJNA CENA 40,00 SLT
Cene so z dne 13.5.1992 in veljajo
do spremembe ekonomskih cen
gostinskih podjetij. Vse omenjene
bone lahko dvignete na Kersnikovi
4 - dopoldne delata po potrebi
dve blagajni.
Uradne ure:
8.00-14.00
občetrtkih 15.00-19.00
Bone lahko dobite le ob pred-
ložitvi veljavnega indeksa (ali
domske izkaznice) in osebne izkaz-
nice ali potnega lista. Maksimalno
število bonov na mesec je 20.
MAKING MONEY 1
Make money je angleška glagolska fraza, ki pomeni »dobro zaslužiti oz. obogateti«. Med kopico naslovov za poimenovanje te strani, ki bo krasila Tribuno vsaj še nekaj številk, se je ta zdel še najprimer-nejši. Ne zamerite za anglicizem - če se bo kdo spomnil česa boljšega, bomo naziv te rubrike radi spremenili. V prvi
MLADI DOMISLJAVCI
Ljudje, ki mastno siužijo (in obogatijo), še ko so tnkdi, morajo pričakovati, da bodo poimenovani kot yuppieji. Ta termin je abreviacija besed youngurban proffesional, kar v sloveriščini dobesedno pomeni tnladi mestni strokovnjak. Prvičso ga uporabili v ZDA v času predvolilne politične gonje 1984 za označbo mkdostnih privržencev Garyja Harta, ki seje tedaj boril z Walter-jem Mondaleom za kandidaturo Demok-ratske stranke za ameriškega predsednika. Te mkdeniče, ki niso hoteli imeti ničesar z interesnimi skupinami, kot so na primer sindikati ali feministične skupine (ti so pod-pirali Mondaiea), so sprva ločili od yum-pijev (younguoivardly mobile proffesionals oziroma mladi navzgor tnobilni strokovnjaki), vetidar pa se je že po nekaj niesecih za oboje ustalil izraz yuppie. Ko je to itne prekoračilo Atkntik in se ustalilo v Britaniji, kjerje v tistem času Thatcherjeva silno vzpodbujala socialno tnobiinost, na Otoku sicer nezaželjeno na obeh koncih kon-zervativne druzbene kstvice, se je oprijeio zlasti mladih oseb, ki so zrastle v nižjem sloju in nato obogotelc v Cityju (londonski in evropski bančni cetiter). Ce je v ZDA yuppie torej substitut za mlado osebo, ki potratno troši, za že ustaijeni življenjskistil, je v Angliji zaničevan - ker (pač) pridobiva več detmrja kot njegovi nadrejeni. Bolj pejorativna je beseda yuppie, ko zveni kot zloženka iz young puppy (mlad gizdalin, domišljav fante) - to frazo radi uporabljajo starejši za grajo vihravih »'.** nesramnih mladeničev. Le-ti so ta stare poimenovaii old fogcys (stari omejenci, ozkosrčncži, puščobneži). Ime fo.gcy oz. fogy (strahopetnež, čudak, sitnež, filister), prvič rabljeno na Škotskem kot označba za starega norca in bedaka ter v slengu za vojaka, odpnščenega zaradi invalidnosti, je postal pogovoma beseda za človeka, ki bolj ceni navade in nazore iz svoje maldosti kot karkoli drugega, bolj modrega.
Termin Youngfogey, izpričevan od 1979 za rnlade konzervativce, je pridobil v 80-ih nov pomen in se nanaŠa na intelektualce, ki imajo radi oblačih ter prepričanja svojih dedkov in babic.
vrsti bo namenjena tistim študentom, ki želijo postati uspešni poslovneži, managerji, podjetniki itd. Zato sem najprej imel v glavi naslov MANAGE-MENT. Preveč pusto. Še kaj zraven. MANAGEMENT PAGE? Ne. MANAGEMENT STRAN? Tudi ne. Prvi problem - kaj je pravilno: MANAGEMENT, MENEDŽMENT ali celo MENADŽMENT? Če hodite po knjigarnah, boste pritrdili, da na tem podrčju vlada zmeda. Sem eden od tis-tih, ki vztraja na originalni verziji. Management ne bi smeli preveč podomačiti, moti tisti »dž«. Saj tudi L. A.-ja ne napišemo kot Los Endželes... Potem sem si rekel: BUSINESS (PAGE) ali morda BIZNIS JE BIZNIS. Spet ni ustrezalo, POSLOVNI KOTIČEK in POSLOVNE STRANI pa sta pri nas že
nekako izrabljeni frazi. Kaj bi torej naj-bolj sodilo v Tribuno, študentski časopis? Smoter te strani je namreč podajanje osnovnih pojmov iz poslov-nega sveta in življenja sploh, ki jih v knjigah ne boste našli. Vsaj v Sloveniji ne. STUDENT MANAGER, STUDENT LEADER, NOVIINTELEKTAUALEC, KAJ MORA VEDETI USPEŠNI DIPLOMANT itd.? Na koncu se je MAKING MONEY zdel še najbolj nevtralni izraz. In najustreznejši. Saj so nas konec koncev polna usta raznih »know-howov«, »softwareov«, »marketinga« itd. V tej številki boste imeli priložnost prebrati, kaj se skriva za nekaterimi pomembnimi besedami, povzeto pa je po članku Leofranca Hol-forda-Stevensa in iz The Economista. Priredil: Miodrag Djurdjevič
TOP MANAGEMENT - ZMEDA V POIMENOVANJIH
Nikjer niso bolj kot na vrhu največjih svetovnih podjetij pomembni nazivi poklicev. Morda je prav zato tam takšna zmeda in neurejenost tega, kako naj se vrhunski managerji poimenujejo. Kratck vodič skozi labirint:
CHAIRMAN (po slovensko prcdsednik, morda bolj predsedujoči). Čeje (a) Američan injali (b) »izvršne« (»exccutive«) sorte, potem je šef v podjetju prav on. Neizvršilni (non-executive) predsedujoči so v Ameriki redki, zato pa popularni skoraj povsod drugod. Njihova specialnost je udeleževanje sestankov odborov in nadziranje dejanskega šefa (glej spodaj). V kontinentalni Evropi ima precej velikih dmžb dva predsedujoča. Ker imajo pač dva odbora (nekatere družbe tudi pri nas): nadzornega, v katerem so vključeni tudidclavci in predstavnikizunanjega okolja, ki nadzira upravni odbor - ta dcjansko vodi podjetje. Na Japonskem so predsedujoči rmj-bolj znani po svojih spretnostih v golfu.
VICE-CHAIRMAN oz. DEPUTT CHAIRMAN (karje podpredsednik). Ta titula khko pomeni in zaobsega vse od »prestolonas-lednika« (dediča kstnikn podjetja) do bivšega šefa, ki čaka na upokojitev.
PRESIDENT (pač: predscdnik). Na Japonskem je dejanski šef, včasih je zet pred-sedujočega! V Ameriki je pogosto drugi v hierarhiji korpomcije (number tzoo), razeti če »chairman« sam ne zahteva,daga hkrati kličejo tudi predsednik. Včasih je predsednik nanovo izvoljeni predsedujoči oz. predsedujoči tik pred izvohtvijo. Ponekod se tej funkciji izognejo. V Britanijije ta naziv dejansko neznan.
CEO^ - CHIEF EXECUTIVE OFFICER. Dolgo časa je bik v naših logih ta kratica
neznanka; še lani spomladi je za njen potnen vedela le peščica Slovenk in Slovencev. Prevedli bi jo khko dobesedno kot glavni izvršilni upravitelj (GIU?), vendar tega nihče ne počne. Če najdete takšen naziv v ameriški firmi, je potemtaketn pravi šef prav on-a. Zaradi tega je predsedujoči pogosto tudi CEO. CEO-je (po naše generalne direktorje) se teoretično sicer da nadzirati s strani neizvršilnih direktorjev v odboru. Ti pa so v praksi pogosto CEO-ji drugih družb in prav mogoče njihovi prijatelji, ki jim ne bodo (pre)križali računov.
COO - CHIEF OPERATING OFFICER. Skoraj popolnoma neznan izraz pri nas. Dobeseden prevod: glavni operativni upravitelj, glavni operativec. Tudi ta denotacija se uporablja večinoma v Ameriki, kjerje COO (pogosto predsednik - president) tisti, ki dejansko vodi podjetje iz dneva v dan in o tem poroča CEO-ju. Lani jeseni so to titulo prevzele tudi nekatere velike britanske družbe.
MANAGING DIRECTOR (najboljši prevod bo spet generalni direktor). Je ta pravi šef v Veliki Britaniji in je kot tak sinonim CEO-ju. Na Japonskem itnajo - če to denominacijo upombijo - »nmnaging direc-torja s posebnitni kompetencami« (kar je na grobo ekvivaient CEO-ja) ali pa »generalnega direktorja z navadno odgovornostjo« (=COO). Nekatere japonske firme imajo vec managing direktorjev (kar bi lahko prevedli tudikotupravnidirektorjializgoljdirektorji).
The Economist si želi enostavnega med~ narodnega standarda glede teh imen in pred-laga:ena,dva,tri...
Črnec pri nas
IDRIS OSMAN ALI
IZ KASSALIJA V SUDANU
»Tu, pri vas, mora človekposlušati tako glasbo, ki dvigne njegovo telesno temperaturo.«
Kassali. Vzhodni Sudan. Afrika. Tam je bil rojen očetu iz etnične skupine Saikija in materi iz skupine Džaliin. Kljub sovražtvu med tema etničnima skupinama sta se njegova starša poročila. Ljubezen ne pozna ovir. Zivljenje pa ga je poneslo v širni svet.
Sedaj študira arhitekturo na Univer-zi v Ljubljani. Lepo govori slovensko in s posebnim leskom v tem-nih očeh pripoveduje o svoji domovini. Daje ga domotožje. Zanimive dogodke iz otroštva, doživljanje našega sveta, njegova razmišljanja - smo skušali ujeti v pričujočem intervjuju.
LEV IN MANGO
TRIBUNA: Narava v Sudanuje drugačna od narave pri nas. Kot otrok si gotovo doživel kaj takega, kar mi kot otroci ne bi mogli.
IDRIS: Ži vim v mestu. Ne vem sicer, kaj si ljudje predstavljajo, ko rečeš mesto v Afriki. Mesto je enako kot tukaj - cement, promet itd. Za tigre, leve in druge živali izvemo iz pripovedovanja ravno tako kot tukajšnji otroci. Če hočeš žival videti, moraš z avtom daleč iz mesta.
Takrat sem imel okrog 10 let. Med reko, ki teče skozi Kassali, gozdom in hišami, je veliko igrišče. Bilo nas je okrog 30 otrok. Igrali smo se razne igre, v skupini, kjer sem bil jaz, smo igrali nogomet. Preden pa povem vso zgodbo, moram omeniti še nekaj. Pri nas imamo samo pse pasme doberman. Okrog 99 odstotkov je dobermanov. Ostali so, kakor jih jaz imenujem, čudni psi, kakršne videvam tukaj. Pri nas takšnih psov ne vidiš na cesti. Lastniki jih imajo vedno doma, v hiši, ker se bojijo zanje. Tak »čuden pes« je drag, pripeljali so ga
od kdove kje. Dobermanov pa je kolikor hočeš.
No, do takrat sem samo dvakrat videl nemškega ovčarja. Ko smo torej igrali nogomet, sem v grmovju mimogrede opazil veliko žival. Ker sem gledal žogo in le mimogrede žival, se mi je zdelo, da je ta nemški ovčar. Tudi drugi so mislili tako. Ko smo prekinili z igro, smo odšli nazaj, da bi se prepričali, kaj je v resnici. Nekdo je rekel, da to ni pes, ampak lev. Ko smo še nekaj časa tako stali in gledali, smo videli, da je res lev.
Kaj sedaj? Spustili smo se v tek, zagrabila nas je panika, nismo vedeli, kam naj gremo. Namesto proti hišam smo tekli proti reki. Lev pa za nami. Ko se za trenutek ustavimo, se ustavi tudi lev. Eden od nas je odhitel na policijo in tam povedal, da nas je napadel lev, da nas bo ubil in ne vem še kaj. Preden pa je policija kaj ukrenila, je prišla neka Ev-ropejka, mislim da Angležinja, in se začela pogovarjati z levom. Nato ga je
odpeljala s seboj.
Kasneje je bilo vse jasno: bil je njen udomačeni lev. Pripeljala ga je s seboj iz Kenije, čez Sudan, in ker je bil ogromen, se je odločila, da ga bo pustila v mestnem živalskem vrtu. Prosila je, naj ga pustijo na prostosti, ker ni nevaren. V živalskem vrtu pa so ga spravili za ograjo. Lev je podivajal, podrl ograjo in pobegnil
TRIBUNA: Otroci pri nas rabutajo jabolka in hruške. Kako
pa to izgleda pri vas?
IDRIS: V mestu je polno plantaž. Sploh nam ne bi bilo treba rabutati. Greš na plantažo, pozdraviš lastnika in ješ sadje, kolikor hočeš. Nič pa ne smeš vzeti s seboj, ker bi potem to lahko prodajal. Tega lastnik ne dovoli.
Kljub temu da nam je bilo dovoljeno, smo, ne vem zakaj, hodili čez ograjo in rabutali pomaranče, mango, grenivke ipd. Nekoč nas je lastnik zalotil. Takrat sem imel 12 ali 13 let. Prepovedal nam je, da bi še kdaj lahko prišli na plantažo.
»Tu smo rabutali mango.«
Nam to ni bilo pogodu. Zato smo se dogovorili, da bomo kljub prepovedi vseeno odšli na plantažo.
Ob lOh dopoldne gre lastnik ponavadi domov. Takrat smo šli noter. Delavce, ki so delali na plantaži, smo poznali in ti so nam dovolili, ker ni bilo lastnika. Spravili smo se na mango, ki je visoko drevo. Tedaj se je lastnik nenadoma vrnil nazaj na plantažo. Hodil je gor in dol po plantaži, mi pa smo obstali na drevesu. Potem je odšel v kočo, ki jo je imel na plantaži, in prinesel »hamok« - polatno posteljo - ravno pod naše drevo. Ni nas opazil, ker je krošnja od spodaj gosta. Nato je zaspal.
Delali smo načrte, kako bi pobegnili, da nas ne bi videl. Odločili smo se, da splezamo z drevesa na drevo in potem uidemo. Sklenili smo, da gremo. Eden je še držal v roki mango, ki ga je že napol pojedel. Ko se je hotel prijeti za vejo, mu je padel iz rok naravnost na lastnika. Prebudil se je, očistil mango s trebuha in zaspal nazaj. Mislil je, da je mango vrgel z drevesa kak ptič.
Zopet smo se odločili, da gremo. Naj-manjši je šel prvi. Nenadoma se je veja pod njim zlomila in zgrmel je na lastnika. Bil je že star človek, tako se je ustrašil, da ješe sreča, da ni umrl. Poklical je delavce, ki so fatna prijeli, in nato ga je pretepel. Nato je vzel puško, ki jo je imel vedno pri sebi, in nam ukazal, da gremo dol eden po eden. Tako so nas pošteno pretepli.
TRIBUNA: Ali ste potem še kdaj poskusili 2 rabutanjem?
IDRIS: O ja, samo ne več na mangu. Šli smo na drugo stran reke, kjer je imel lubenice. Hitro smo si izbrali kakšno
veliko in odhiteli proč. Lansko leto sem slišal, da je lastnik umrl, kar me je zelo razžalostilo.
OD KASSALIJA DO ________SARAJEVA________
TRIBUNA: V kako veliki družini si bil rojen, kako ste živeli doma? IDRIS: Imam 5 bratov in 5 sester. Ko je leta 1966 umrl oče, sem bil še čisto maj-hen, bratje in sestre pa še v šolah - ali dijaki ali študentje. Takrat je eden od bratov pustil šolo in se zaposlil, da nas je lahko preživljal in smo vsi dokončali šole.
TRIBUNA: Kakšne šole si opravil doma, kako izgleda vaše šolanje? IDRIS: Osnovna šola traja šest let. Potem sem se vpisal na srednjo, ki traja tri leta, nato še na visoko srednjo šolo, ki traja prav tako tri leta. Skupaj dvanajst let. Potem sem se hotel vpisati na medicino, vendar nisem naredil sprejemnih iz-pitov. Odločil sem se, da grem študirat v tuijino. Pri nas šolnine ni. Študent ima izkaznico, s katero uveljavlja razne pravice: do stanovanja v študentskem naselju, hranjenja v menzi. Vratarju pokažeš izkaznico in potem lahko ješ, kolikor hočeš in kar hočeš. TRIBUNA: Zakaj si se odločil za Slovenijo oz. bivšo Jugoslavijo?
IDRIS: Dobil sem informacijo, da je naj-cenejša varianta študija v Evropi prav Jugoslavija. Dal sem prošnjo na jugos-lovansko ambasado v Kartumu. Prošnje sem oddal tudi za v Italijo, švedsko in nekaj drugih evropskih držav, vendar je prvi prispel odgovor z jugoslovanske ambasade.
Dobil sem vizo. Eden izmed uslužbencev mi je dal več napačnih in-formacij, ki se jih bom še dolgo spomin-jal. Vprašal sem, koliko šolnine moram plačati, pa je rekel, da je ni. Na prvi pogled manjša napaka, a zame pravi šok, je bilo naslednje: Vprašal sem ga, kakšno je podnebje v Jugoslaviji. Rekel je, da je poletje - takrat je bil mesec november. In tako sem odpotoval. Z letalom sem prišel do Aten, potem z JAT-om do Beograda. Bil sem v majici in kratkih hlačah. Ničesar nisem občutil, dokler nisem prišel do vhodnih vrat na letališču. Z letala se je šlo po predoru v halo. Preko vhodnih vrat sem šel le nekaj centimetrov, ko sem se že vrgel nazaj. Spraševali so me, kaj mi je, dokler niso videli, kako sem oblečen pri -20C. Bil sem čisto iz sebe. Nato sem poklical taksi, ki me je prišel iskat čisto do vrat, tako sem hitro vstopil in smo se odpel-jali. Kupil sem si jakno in bundo. Takoj nato sem odšel na ambasado in klical domov, da bi dobil tistega človeka, ki mi je dal te podatke. Rekli so, da je dobil odpoved.
Počasi sem se le privadil na podnebje. Prvo leto sem nosil po več srajc in bundo. Potem sem sprevidel, da od tega ni koris-ti. Srajca, pulover, bunda - to je dovolj. Tako ali tako čutiš mraz.
TRIBUNA: Nato si odšel v Sarajevo in tam končal en letnik arhitekture. Ali je razlika med Slovenci in Sarajevčani?
IDRIS: Tri leta sem živel v Sarajevu. Slovenci so bolj hladni in to mi bolj ustreza. Tu imaš svoje privatno ži vljenje, ki ga tam nimaš. Ljudje te na cesti »napadajo«, ustavljajo in se hočejo pogovarjati s teboj, kot da te poznajo že 10 let. Ko končaš z enim, pride drugi. Če si kam namenjen in ti ostaja ura časa, to ne bo dovolj. Moraš se pogovarjati, povedati, od kod si ipd. Tu, v Sloveniji, pa nihče ne gleda na to, kdo si.
TEŽAVE Z JEZIKOM, KUL-TURO, BARVO KOŽE
TRIBUNA: Ali se je bilo težko naučiti slovenščine?
IDRIS: Bilo je težko, ampak se jo da naučiti. Tečaj sicer traja 6-8 mesecev, vendar od njega ni nobene koristi. Ko sem že bil v Ljubljani, so mi pošiljali pisma z Ministrstva za šolstvo, naj grem na tečaj. Dogovoril setn se tako, da grem samo na zadnji izpit. Prepričan sem bil, da ga bom jaz naredil, tisti, ki hodijo na tečaj, pa ne. Jezik je sik s ljudmi, ne s knjigo. Tistega, kar se naučiš na tečaju, nikdar ne rabiš. Mogoče le nekaj najos-novnejših besed.
Doma sicer govorimo arabsko, prvi tuj jezik pa je angleščina.
TRIBUNA: Kako si doživljal kulturni pres-
kok?
IDRIS: Hitro sem se navadil, ker je bilo tisto, kar sem srečal tu, tisto, kar sem tudi pričakoval doma. Na začetku je sicer bilo nekaj težav. Nekaterih stvari nisem mogel razumeti. Npr. to, da se fant in punca poljubljata sredi ceste. Tega se pri nas ne vidi.
Druga stvar je mestni promet, promet nasploh. Tukaj je bolj urejen kot pri nas. Pri nas je prečkanje ceste smrtno nevar-no, kljub semaforjem. Vozniki so nori. Vozijo skozi rdečo luč. Ko prečkaš cesto pri zeleni luči, vidiš, kako se ti bliža av-tomobil. Misliš, da bo ustavil, on pa samo švigne mimo tebe. Zato policija povsod nadzoruje promet. TRIBUNA: Kaj pa glasba? IDRIS: Pri nas se posluša vse, kar se da kupiti v trgovinah. Le heavy metala in drugih težkih glasb nihče ne posluša. To je zaradi vročine. Človek ima tam drugačno psihologijo kot tukaj, kjer je bolj hladno. Tu mora človek poslušati tako glasbo, ki dvigne njegovo telesno temperaturo. Pri nas še posluša počasen ritem, kot recimo reagge ali stari rock ipd.
TRIBUNA: Si imel kdaj probleme zato, ker sičrn? IDRIS:Ja,sem. Ampakjaznegledamna
to tako, da so vsi Slovenci taki. To so, kako se reče (dolgo časa išče po angleško- slovenskem slovarju pravo besedo op.p.) - kot tukaj piše - izmeček Slovencev. Ljudi, ki imajo čudno frizuro, ali ki so drogirani ali pijani, se izogibam. Ne pogovarjam se z njimi. Nekoč sem skoraj ubil enega človeka. Imel sem srečo, da je preživel. Obljubil sem si, da se kaj takega ne bo več ponovilo.
VOJNA
TRIBUNA: Ali razumeš, kaj se dogaja na Balkanu? So ti razprtije'razumljive; kako si doživljal vojno v Sloveniji?
IDRIS: Da, razumem dogajanje. Prav-zaprav sem to pričakoval. Prvič sem nekaj začutil na jugoslovanski ambasadi doma, v Sudanu. Fantje, ki so delali na ambasadi, so bili verjetno iz različnih republik. Med njimi je bilo več konflik-tov. Potem sem to videl v Sarajevu, ko je prihajalo do konfliktnih situacij. Nihče ni hotel reči, da je Jugoslovan. Vedno so se opredeljevali po narodu: Srb, Slovenec, Hrvat. Bilo mi je čudno. Tudi pri nas imamo različne etnične skupine, vendar vsi rečejo, da so Sudanci. Moja kultura je sudanska. Nihče se ne želi odcepiti. Sudan je ena država in konec.
Slovensko vojno pa sem doživel na
kratko takole: po treh dneh sem se prijavil v TO. Bil sem pripravljen pod številko 038.
TRIBUNA: Kaj pravijo o tem doma? IDRIS: Mislijo, da je tu še vedno vojna, čeprav sem jim že tisočkrat povedal po telefonu, da je Slovenija sedaj samostoj-na država, priznana, ima svoj denar. Verjetno so za to krivi časopisi in TV. Vedno ko omenijo vojno v Jugoslaviji, gre Slovenija zraven.
DOMOTOŽJE
TRIBUNA: Kje se bošpo končanem šolanju zaposlil? Ali itnaškaj domotožja? IDRIS: Od leta 1987, ko sem prišel v Jugoslavijo, sem bil doma dvakrat Sedaj že tri leta nisem bil. Nimam denarja za potovanje, sicer bi šel domov vsak drugi dan. Ja, kar težko je včasih.
Po študiju mislim takoj nazaj domov in se tam tudi zaposliti. V našem mestu imamo ogromen park, veliko je plantaž, ki razbijejo monotonost mesta. Če greš na goro nad mestom (2000 m), se ne vidi drugega kot zelenje. Plantaže banan, pomaranČ, mango. Lepo mesto je Kas-sali.
Tomaž Kovšca
SLOVENSKOHRVASKA LJUBEZEN, KIJENI
Tisti, ki so pred letom dni trdili, da je takrat naravno zavezništvo med Slovenijo in Hrvaško zgod-ba, ki se ne more nikoli končati, so bili pretirani optimisti. Zadnji ukrep hrvaške vlade - povišanje
cen za slovenske izdelke - je
dokončno potrdil, da ljubezni ni
več.
Kljub prepričevanju slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, da se vse sporne reči med Slovenijo in Hrvaško rešujejo s t.i. tiho diplomacijo, se težave samo kopičijo oziroma stare še niso razrešene. Od Elana do ponarejenih bankovcev iz Promdej banke, tu se še zapleti z deviznimi varčevalci Ljubljanske banke v Zagrebu, ribiški spor, nerav-novesje v medsebojni trgovini, varnost slovenskih turistov, status slovenskih premičnin in nepremičnin na Hrvaškem... Skratka, težav je več kot preveč, da bi lahko z neznosno lahkostjo govorili o zglednosti slovensko-hrvaških odnosov. Nezdrži več niti argument, da je moč vse te težave reš;ti za zaprtimi vrati, daleč od javnosti in z vztrajnimi pogajanji. Saj sta se tri dni pred
uvedbo višjih hrvaških carin srečala Dmovšek in Gregurič (za zaprtimi vrati), toda očitno se nista razumela. Pa ne po krivdi prevajalke.
Čeprav je Slovenija suverena država prav toliko kot Hrvaška (če zamižimo in spregledamo tretjino njenega ozemlja, ki je bodisi v srbskih bodisi Unproforjevih rokah) in ji s tega stališča ne gre ocitati niti zavračanja ratifikacije gosjx>darskega sporazuma niti zvišanja carinskih stopenj, so njene poteze naletele v slovenskih političnih in gospodarskih vrstah na precej čudne od-meve. Kot da se še niso privadili, da je hrvaško tržišče zunanje, da je sosednja država zaradi vojnih razmer še posebej občutljiva, da je njena ekonomija izčrpana in da je treba državno blagajno ob 30- odstotni mesečni inflaciji napolniti. Tudi s slovenskimi dajatvami.
Ker se je obdobje spektakularnih pod-vigov v slovenski zunanji politiki izčrpalo, so na vrsti majhni koraki, ki ne vzbujajo veliko medijskega prahu. Pompoznost odstopa mesto spretnosti, blišč vztrajnosti.
Eden izmed pogojev normalnega komuniciranja je vzpostavitev diplomatskih odnosov na veleposlaniški ravni. Hrvaška stran je že imenovala bivšega podpredsed-
nika vlade, prenovitelja dr. Zdravka Tomca, sicer dolgoletnega prijatelja slovenskih politikov z levice. Kdaj bo slovenska stran storila isto, se še ne ve, saj - kot je v šali dejal zunanji minister - se na razpis ni javil niti eden primeren kandidat. Drugi je in-stitucionalni pogoj in zadeva oblikovanje ministrstva za zunanjeekonomske odnose. Omogočiti gre tudi javno razpravo o odnosih med sosednjima državama, ne pa da se predvsem v imenu ohranitve neomadeževanega imena slovenskega prvega diplomata to razpravo subtilno umir-ja, če že ne ovira. Ko je ob ratifikaciji gospodarskega sporazuma s HrvaŠko v slo venski skupščini glasno in argumentirano protestiral le poslanec liberalcev Vitomir Gros, so ga kolegi poslanci (ne prvič) razglasili za nergača in grmovnika. Vendar je njegovo gromovništvo v primerjavi z vreščanjem HDZ-jevskih jastrebov mala nocna glasba. Posland hrvaškega sabora so z dvakratno preložitvijo podpisa gospodarskega sporazuma slovenski suverenosti in naglici zadali udarca, od katerih mlada država Še vedno cveti.
Mirkojuvan
DVIGNJEN PALEC JE VSE, KAR POTREBUJETE
Če vam je že počil f ilm od neprestanega razmišljanja kam in kako v tem poletju, ali pa ste se že odločili, da je najbolje, da ostanete doma, ponovno razmislite. Obstaja alternativa. Lahko boste potovali »brez meja«. Ce svojega potovanja in cilja ne planirate, toliko bolje. Na takem potovanju boste spoznali zanimive ljudi, doživeli lepe stvari. Vse to za majhen denar. Ali ne zveni privlačno? Tako, odločili ste se, da letos vendarle greste na morje. V sebi imate precej avanturis-tičnega duha. Ravno prav, kajti za avtoštop je potrebna doza poguma in odločnosti. Razen avionskega je avtostop hitrejši prevoz od av-tobusa ali vlaka.
Kljub nekaterim prepričanjem avtoštop ni tako nevaren, kot se zdi. Tudi za dekleta ne. Vendar pa je kljub temu potrebna previdnost. Dekle mora avtomobile izbirati, ni nujno, da vstopi v vsakega. V primeru, da štopata dve dekleti, se lahko držita enostav-nega pravila, da ne vstopita v avtomobil, v katerem sedita dva ali trije moški. Najbolje je, da dekleta štopajo s kolegom ali prijateljem, torej, soavtoštopar naj bo moškega spola.
Avtoštoparje ponavadi ustavljajo dobri ljudje, ljudje, ki imajo radi mlade. Ali imajo radi avtoštoparje ali ne, to ni pomembno. Najbrž se jim zdi zanimivo, kako je nekdo rešil problem prevoza. Med potovanjem bodite prijazni, se lepo pogovarjajte. Lahko pa se zgcxii, da us-tavijo ljudje, ki štoparje sovražijo. V takem primeru je previdnost še posebej na mestu. Vsako njihovo mnenje ali trditev morate potrditi, predvsem pa pazite, da ne dajete nobenih podatkov o sebi. Vsaka informacija lahko voznika vznemiri. Trudite se, da se izog-nete kakršnemukoli konfliktu ali nesporazumu, kajti tako bo avtoštop lepši in prijaznejši. Po stotih kilometrih lahko iz takega avtomobila mirno izstopite. Še nekaj, ne nosite s seboj hladnega orožja, noža ali podobnih stvari, kajti nikoli ne morete vedeti, na koga naletite. Vaš namen pa ni, da bi koga ubili ali da bi vas kdo ubil.
Vozniki - poseben sloj
Ljudje, ki ustavljajo, kakor tudi tisti, ki štopajo, pripadajo posebni skupini ljudi. Pra vil ni. Ustavljajo različni, tudi dekleta, ki bi se morale avtoštoparjev po nekih splošnih merilih bati; starejši in slavni ljudje, ljudje na visokih položajih, ki imajo polno denarja in hitre avtomobile. Z njimi se najhitreje pripelješ do cilja. Od takih ponavadi ne pričakuješ, da bodo ustavili. Vendar pa ti v avtomobilu povedo, kako so pred petindvajsetimi leti preštopali marsikatero državo. Torej, bodite pripravljeni na vse.
Fantje imajo lahko težave s homoseksualci, ki ponavadi niso nasilci, so pa neprijetni ali tečni. Dekleta se srečujejo s frajerji, ki so zal-jubljeni v svojo moškost in p hočejo na vsak
način tudi dokazati, pa čeprav gre le za štoparko. V skrajnih primerih se dogajajo tudi posilstva, zato dekleta bodite previdne. Pa tudi same ne koketirajte z vozniki. To ni moraliziranje, ampak le previdnost.
Včasih se zgodi, da nastane problemzaradi sporazumevanja, ker neznate nobenega tujega jezika. To ni tako hudo, kajti vozniki v tujini pona vadi obvlada jo angleški jezik. Če pa res ne znate niti besede angleško, nosite s sabo zemljevid. Vozniku pokažete, kam ste namen-jeni in zapreka sama po sebi izgine. Znanje tujih jezikov je zelo priporočljivo, tudi zaradi tega, da poklepetate s šoferjem. Poveste mu o svoji deželi, o prijetnih turističnih krajih in ga po vabite, da jo kda j obišče. Nenapisano pra vilo je, da s šoferjem, ki vam je ustavil, govorite. S tem vam je namreč naredil uslugo, poleg tega pa tudi sam želi dmžbo in kako besedo.
Kje in kako štopati
Koristen nasvet: nikoli ne štopajte v skupini, večji od dveh. Ko ste v skupini, pomeni, da se morate dogovarjati, in to lahko otežuje ali upočasni potovanje. Če na nekem mestu vidite več avtoštoparjev, najbolje, da se nekoliko oddaljite, drugače boste dolgo čakali, da vam kdo usta vi. Če se vam zgodi, da vas na poti ujame dež, izkoristite priložnost in štopajte. Ljudje se te ponavadi hitreje »us-milijo«. Če ne dobite štopa takoj, ne postanite nestrpni, kajti drugače boste postali razočarani nad seboj, avtoštopomin ljudmi. Vednoupajte. Vsak avto, ki pripelje mimo, vam lahko ustavi; le palec iztegnite, malo se priklonite naprej in se nasmehnite. Najbolje je, da štopate na ben-cinskih črpalkah, mejnih prehodih ali podob-nih mestihe Izogibajte se štopanju v najbolj vročih popoldanskih urah. Najprimerneje je začeti ob šestih ali sedmih, na predvečer. Naj se vam nikamor ne mudi. Naraiite kakih pet-deset ali sto kilometrov in v manjšem mestu
prespite. Mnogi mislijo, da je bolje štopati čez dan in se izogibati noči. To ni ravno točno. Podnevi je vsekakor boljše, ampak izkoristiti je treba tudi noč. V času noči lahko ujamete »lift« dvesto ali tristo kilometrov. Ponavadi us-tavljajo tovornjakarji ali Ijudje, ki gredo na dolge ture. Edina neprijetnost je, če stojite na cesti, ki ni prometna, in morate čakati kar debelo uro, da kdo pripelje mimo.
Na določenih mestih je štopanje prepovedano. Sem spadajo avtoceste, prvič zaradi policije, drugič zaradi velikih hitrosti. Pri hitrosti stodvajset vam nihče ne bo ustavil. Ne dovolite, da mora nekdo pri hitrosti osem-deset na uro naenkrat ustaviti. Ravno tako ni priporočljivo usta vljati v breg ali navzdol, kajti to so težki položaji za voznike. Raje štopajte na mestih, kjer se plača cestnino ali so moteli. Iz razgovora lahko ulovite, kam kdo potuje, in se dogovorite za prevoz.
Brez posebnega načrta
Avtoštop brez cilja je ponavadi najlepši. Spoznate mnogo novih prijateljev. Naprimer, vidite avto, pogledate registracijo, in če želite iti v njegovo smer, ga štopate.
Nekateri se štopanja bojijo, ker jih je nekdo prestrašil ali so slišali po radiu ali prebrali v časopisu, kako so nekega avtoštoparja okradli ali ubili. To je seveda tveganje, na katerega morate računati, če štopate. Dogajajo se lepe in manj lepe stvari. Če radi spoznavate ljudi, nove kraje, potujete, vam bo avtoštop všeč, ker so avtoštoparji iz posebnega sloja - to so mladi ljudje, željni dogodivščin in novega. Uživajte na avtoštopu!
Irena Cunja
FRB-VBo UKLINOPIS
MHOTIH c. PIPBLJARA


<V/>
OVO MUE FC/K NE60 ELK
6flMo BIOSKop 5KS//V4   S/MSAM
P/SL AMcOK
^
READ BETWEEN THE LINES
Gate na glavo pa dva svinčnika u nos. To še najbolj ustreza opisu povprečnega novinarja. Seveda, Tribuna je nadpovprečna. Nadpovprečni novinarji za nadpovprečne študente. Upam, da ste vsaj malo ekstra, če ne, naj greuniverza v vražjo mater.
Tokrat vam bom pisal malo o sebi, da boste videli, kako luštno je škrabat za časopise.
Kot pubertetnik sem imel ene čudne freudovske manije za pisanjem res-nice in sem §el v novinarsko šolo, ki jo je organizirala ZSMS in nek out časopisek. Ampak niso bili cool. Čeprav so rekli, da oni objavijo Čisto vsako laž, samo da je resnična, je zelo velik odstotek člankov ostal out. To sem pripisoval mojemu slabemu pisanju, potem pa, ko mi je šlo bolje, sem spoznal, da je cenzura v "demok-raciji" lahko prekleto ostrih zob. Cen-zuro u menzuro, jest pravim, pa pok-rit in zgnit! Višek vsega pa je bil, ko je izginil moj članek na temo droge. Mind you, takrat je bila to VELIKO bolj škakljiva tema, kot je danes. Pus-til sem tisti cajtung in Šel naprej. Pri Mladini sem naletel na drug način dela. Mladino fura en zelo močan klan in ne pustijo zraven nikogar od zunaj. Tako sem pri njih objavil samo en kratek člančič, moj honorar pa so zadržali zase in me odjebali. Potem je Ruža vodila Tribuno. Ruža, yes, yes, guuut legs. Še preden sem se ji lahko pridružil, je Ruža odružila in sem tako imel čast delati s Tomijem Groz-dom Malvazijo osebno. The rest is his-tory.
Všeč mi je, ker lahko Gimpel Eck reče, kar hoče. Tudi tisto, kar si pred parimi meseci v intervjuju s Sex & Violence Theatre RTV- jevd niso upali objaviti: "Peterle is a cunt."
Včerajarestantdaneskomandant Janša je bil predavatelj na naši šoli novinarstva. Takrat je bil še kar kul tipo.
Naučil me ni seveda čisto nič, ker sem takrat, ko je imel predavanje, nadstropje nad predavalnico mrcvaril eno damo, povrh vsega pa sem bil poln ene sparjene Vekije. Ce bi bil jaz takrat na predavanju, bi se Janši obrnil želodec in bi od alkohlapov preč prišel in ne bi bil nikoli aretiran in nikoli min-ister in bi bili še zmeraj Jugoslaviiijooo. A vidite, mater vam, rešil sem Slovenijo pred propadom. JAZ! Ahaha, zdaj se lahko po prsih trkam, tako, kot pijančki po lokalih, čeprav so se med vojno prid-no skrivali, jaz pa ne.
Vedno sem hotel pisati o glasbi in o bendih, ampak se je zmeraj našel kak drug novinar, ki mi je pobral ideje in glasbene rubrike. Vse do danes. Tokrat, ekskluzivno za Gimpel Eck, članek o alter rock skupini ZA ZMERI SKREGANI. Jeeeeee!!!
Delujejo že rvekaj let. Špilajo eno muzko, ki ima zahvaljujočbasistu rahlo ajrnmejdnast saund, drugače pa ružijo nekaj punkastega. V bendu se matrajo štirje Gurenci: Tomac (vrešči in solira),
Gorčy (razbija), Cet (ritn kitara) in Mar-jan - Sid (izigrava Viciousa). Niso taki kot skupina Infarkt, ali pa Don Žvan, ki cuza cash od folka s tretjerazredno paraglasbo. Saj veste tisto od Helene Blagne: ljubila sem ednoga čefurja, od tega polt me obliva kurja... Da Naceta Jumfra in raznih Pofl Dizajna ne omen-jam. Za Zmeri Skregani špilajo samo svojo muzko, tako kot jim paše in ne jebejo komerciale. Kakšni so njihovi koncerti? Imajo kar nekaj izkušenj, kar pomeni, da je saund na koncertih na taki ravni kot na njihovih posnetkih. Pripravljajo novo samostojno plato, kaseto, CD... Na svetovno turnejo so šli do Ilirske Bistrice, kjer so jih odjebali slabi organizatorji. So rekli, pridite igrat skupaj z Junk Fish (some fuckin' tourists from fuckin' Belgium), in ko so prišli, so njim odpovedali, Junk Ribam pa ne. Za Zmeri Skregani, kaj se če. Nasploh je bila turneja Junk Fish & Skregani en sam totaln šit. Organizator-ji so pizde. A veste, kaj je množina od pizde? Pizda, dve pizdi, parlament. Also, organizatorji so bili en sam velik pofukan PARLAMENT! Dovolj šimfan-ja.
Skreganci se z vsemi in vsem zrav-sajo. Edina stvar, s katero se štekajo, so žurke, babe, ede bibe lude, jest - pit -kavsat. Trenutno nimajo problemov s policijo. Včasih so udrihali čez sistem in pisali take tekste, da so se bali podpisati god njih, danes pa tega ne počno več. Casi so se spremenili in mularija ne jebe več takih fint.
Zakaj tak bend? Taka muzika? Zakaj si pes liže jajca? Zato, ker si jih lahko in ker mu paše.
Marjan je svoje povedal, jaz sem svoje napisal, zdaj pa redte, da to ne bi bil dober glasbeni članek!
Tako. Končal sem. Prišlo mi je. Grem na počitnice v Dubrovnik, malo sončka nabirat, pa turistke jagat...
Easy Mucy
FX2 - UMOR S TRIKOM
Akcijska kriminalka Richarda Franklina z Bryanom Brownom in Brianom Denehyjem vglavnih vlogah.
...lov na manijaka, ki ubija osamljene ženske, je bila le past...
DINAMIČEN ZAPLET
& NAPETIPRIZORI
& OBIUE FILMSKIH TRIKOV
Vbližnji »pos-tholokavstni« pri-hodnosti (Zemljo očitno doleti ekološka katastrofa, saj je do skrainosti kon-tammirana z radioakti vnim žarčenjem), o kateri govori film Pošast iz računalnika, znanstveniki družbe Fair-Isle Corporation izdelajo prototip robota bojevnika, ki ima z vsemi svojimi pritiklinami tolikšno uničevalno moč, da mu nadenejo poetično ime »Mark 13«, saj na nek način pooseblja razdejanje (»No flesh shall be spared«), o katerem govori zgornji apokalipticni citat Gre za droida, ki s svojo monstruoznostio prav nič ne zaostaja za Terminator-jem, slednjega celo prekaša po dveh svojih značilnos-tih: deli robota lahko »živijo« sami zase in neod-visno od celote tudi morijo, obenem pa se lahko ves robot rekonstruira iz enega samega dela (droid je torej prava umetniška stvaritev rn to »hologramske« vrste); druga poseonost Marka 13 pajenjegova opremljenost s smrtonosno drogo, ki žrtvam omogoča, da svoje umiranje doživljaio kot vrhunsko naslado (kar je domislica, ki se je ne bi sramoval sam D.A.F. de Sade; v tej zvezi glej npr. njeeovo Justine ou Les Malheurs de la vertu, kjer libertinski Roland izvede empirično preverbo povezave med smrtjo z obešenjem in orgazmom: »ce ne furent que des symptiimes de plaisir qui se peignirent sur son visage, et presque au meme instant des jets rapids de semence s'^ancerent a la voute«). In kakšno je poslanstvo Marka 13? Namig v tem oziru dobimo na začetku (ko je pri poročilih naz-nanjen vladni program zaustavitve narascanja števila prebivalstva, im-enovan »A clean break vvith proceation«) in na koncu filma (vlada se odloči za množično proiz-vodnjo robotov tipa Mark 13). Namene vlade pa naj-lepše povzema izjava kiparke Jill (Stacey Travis), ki jo izusti v premoru med
POSAST IZ
RACUNAL-NIKA
Hardivare
V. Britanija/ZDA, 1990. Palace Prods./Millimeter
Films/British Screen, BSB/Wicked Films.
Režija: Richard Stanky.
Scenarij: Richard Stanlei/, Mike Fallon, po zgodbi
»SHOK!« SteveciMcManusain Kevina 0'Neilla.
FotografijarStevenChivers.
Clasba: Simon Boszvell.
Igrajo: Di/lan McDermott, Stacei/ Travis,John Lynch,
William Hootkins, Iggi/ Pop, Carl McCoy.
Apokalipsa apostola Janeza je najbolj znan opis vizije konca sveta iz Svetega pisma Nove zaveze, vendar še zdalečni edini, saj ometnbe Antikrista in Sodnega dne najdemo tudi v Zgodovinskih knjigah (Evangeliji in Apostolska dela) in v Poučnih knjigah (Pisma apostolov). Na enega takšnih - laični javnosti manj znanih - opisov vsesplošnega opustošenja pred Poslednjo sodbo naletimo v 13. poglavju Evangelija po sv. Marku: »Kajti vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; potresi bodo po krajih in bodo lakote. Začetek nad-logam je to... Izdajal pa bo brat brata na smrt in oče sina, in otroci bodo vstali zoper roditelje in jih bodo morili... A kadar ugledate gnusobo mzdejanja, da stoji, kjer ne bi smela (kdor bere, naj razume!), tedaj naj tisti, ki so vjudeji, zbeže na gore... Kajti tisii dnevi bodo stiska, kakršne ni bilo od zacetka stvar-jenja...«
poizkusi, da bi uničili morilskega droida,. (ta jo napade v njenem stanovanju, potem ko se je rekonstruiral iz glave robota, ki jo je dekle dobilo kot darilo od svojega fanta): »To je torej njihov nadzor nad naraščanjem števila prebivalstva!«
Pošast iz računalnika je impresiven prvenec režiserja Richarda Stan-leya, ki se je tako že na samem začetku izkazal z bleščečim»high-tech thril-lerjem«. Ce je film naletel na dokaj odklonilno stališče ameriške filmske kritike (Variety, The Hol-lywood Reporter), pa so Britanci celovečerec svojega rojaka ocenjevali precej bolj pozitivno, ver-jetno še najlepše pa je vse njegove kvalitete zaobjel Mark Kermode v Monthly Film Bulletinu. Razen že navedenih biblijskih aluzij v Pošasti iz računalnika najdemo številne žanrske reference: ves film se koplje v klavstrofobični »globoko rdeči« svetlobi (kar predstavlja »hom-mage« Dariu Argentu in njegovim           Rdečim
glob inam / Profondo rosso/Deep Red, 1975/); design Gilliamovega Brazila (1985), ki je zmes futuristične tehnologije in mašinerije v slogu 40-ih let; hoteno melodra-matični, stripovski dialogi, radijska poročila, ki so stalno prisotna v ozadju dogajanja. Names-to zapletene narativne zgradbe nam film nudi »pop-promo« produk-cijsko shemo, ki jo izdatno podpira izvrstna »mehan-ična« glasba kot ozadje zelo učinkoviti robotski animaciji (slednja je delo Image Animation). Virtuoz-ni primerek »trash« es-tetike oziroma z drugimi besedami skrajno niz-kobudžetni izdelek z videzom visokoproračun-skega filma.
Igor Kernel
SPORED
LJUBLJANSKE
KINOTEKE
17.07. - 19.07.92
FX - UMOR S TRIKOM (F/X), ZDA, 1986. Režija: Robert Mandel. Glav. vl.: Bryan Brown, Brian Dennehy.
RICHARD    GERE    (20.07. 26.07.92)____________________
[          20.07.-23.07.92           |
ČEDNO DEKLE (PRETTY VVOMAN), ZDA, 1990. Režija: Garry Marshall. Glav. vl.: Richard Gere, Julia Roberts.
BREZ MILOSTI (NO MERCY), ZDA, 1986. Režija: Richard Pearce. Glav. vl.: Richard Gere, Kim Basinger.
RIDLEV SCOTT (27.07.-31.07.92)
27.07.-28.0792
LEGENDA (LEGEND), V. Britanija, 1985. Režija: Ricley Scott. Glav. vl.: Tom Cruise, Mia Sara.
29.07.-31.07.92
DETEKTIV IN DAMA (SOMEONE TO VVATCH OVER ME), ZDA, 1987. Režija: Ridley Scott. Glav. vl.: Tom Berenger, Mimi Rogers.
l           01.08.-03.08.92          \
HOT SPOT - VROČE MESTO (THE HOT SPOT), ZDA, 1990. Režija: Dennis Hopper. Glav. vl.: Don Johnson, Virginia Madsen, Jennifer Connelly.
l            04.08. - 05.08.92            \
PRIDI Sl POGLEDAT RAJ (COME SEE THE PARADISE), ZDA, 1990. Režija: Alan Parker. Glav. vl.: Dennis Quaid, Tomlyn Tomita.
CIKLUS FILMOV JOHNA
CARPENTERJA
(06. -16.08.92
06.08. - 08.08.92
KRISTINA (CHRISTINE),  ZDA,
1983. Režija: John Carpenter. Glav. vl.: Keith Gordon, John Stockvvell.
l           09.08.-11.08.92          |
MOŽ Z ZVEZDE (STARMAN), ZDA,
1984. Režija: John Carpenter. Glav. vl.: Jeff Bridges, Karen Allen.
|             12.08. - 13.08.92            |
VELIKA ZMEŠNJAVA V KITAJSKI ČETRTI (BIG TROUBLE IN LITTLE CHINA), ZDA, 1986. Režija: John Carpenter. Glav. vl.: Kurt Russell, Kim Cattrall.
I             14.08. - 16.08.92    ~     |
PRINC TEME (PRINCE OF DARK-NESS), ZDA, 1987. Režija: Jchn Carpenter. Glav. vl.: Donald Pleasence, Lisa Btount.
Pridržujemo si pravico
do spremembe programa. Prosimo gledalce, da ne zamujajo _____predstav.
BISERI    ZA    OGRLICO
RIDLEY SCOTT
Najprej v Angliji dela reklame. Prvi celovečerec (Dvobojevalca, The Duelists) pos-name v Evropi, produdral ga je David Put-tnam. NadaljujevHollywoodu. Alienpostane horror kult, Scott demonstrira, kaj mu je ostalo od snemanja reklam. Blade Runner gre še korak dalje - manj specialnih efektov, več dizaj-na in več atmosfere. Detektiv in dama (Some-body to VVatch Over Me) sestopi v sedanjost, žanr je melodrama. Legenda se zdi nekoliko zgrešena, čepravje slog nezmotljivo scottovski. Crni dež (Black Rain) je Scottov ekskurz v policijski thriller in v drugo kulturo. Ostane še Thelma in Louise, ki prihaja na spored poleti in kateremu v uvod sta namenjeni projekciji Legende in Detektiva in dame v dvorani Kinoteke.
Kaj so osemdeseta prinesla filmu? Narko gangster (Al Pacino v Scarface je gotovo naj-boljši med njimi); yuppie (Michael Douglas v Wall street kot zgodnji primer yuppieja -produkta pohlepnih in egocentričnih osem-desetih); Madonna, ki je bolj kot filmski pop fenomen, ampak ko govorimo o osemdesetih, pač ne gre brez nje;   horror, predvsem v
množici poceni produkcij, katerih arhetip sta serijalki oJasonu in Freddyju Krugerju. Temu površnemu seznamu je treba dodati vsaj še vizualni stil Ridleya Scotta. Hladnost in od-tujenost, ki sta konstanti v dekorjih njegovih filmov (Detektiv in dama je seveda najlepši primer), sta pojma, ki praktično definirata minulo dekado. Trditi, da je Scott postavil prevladujoč trend v osemdesetih, bi bilo seveda pretirano. Toda stvari so povezane.
Sodeč po Thelmi in Louise pomeni novo desetletje za Scotta tudi nov stil. Eksterierji namesto interierjev, sončna svetloba namesto neona. Čakajoč na njegovega Kolumba o zasuku lahko le spekuliramo, medtem ko gledamo njegove stare filme. Detektiv in dama, pa tudi Legenda, sta kar pripravna za obujanje spominov.
Uroš Prestor
P.S.
Ridley Scott ima tudi brata režiserja. Tony Scott režira big- budget uspešnice (Top Gun, Dnevi grmenja), vendar ostaja v bratovi senci. Vsaj kar se tiče kultne slave.
O LILIJAH, NAGELJNIH IN
VIJOLICAH
Vuvodnih sekvencah filma V zadnjem trenutku režiserja Phila foanouja (poznamo ga po celovečercih U2/U2 Rattle and Hum, 1988/ in Stanje milosti /State of Grace, 1990/) mlada Diana Baylor (Uma Thurman) svojemu psihoanalitiku, dr. Isaacu Barru " (Richard Gere), izpoveduje svoje sanje. V njih ima opravka s tremi vrstami rož: z lilijami, nageljni in vijolicami. Skupaj jih položi na mizo, pri aranžiranju pa uporablja nežen, svilnato mehak papir. Če naj bi se slednji (kar kot možno raz-lago sarkastično sugerira Diana sama) nanašal na sramne dlake, pa se pomena zgornjih treh vrst rož v svojem referatu dotakne ena od udeleženk simpozija o Sigmundu Freudu, kjer sodeluje tudi dr. Barr. Omenjena predavateljica na sim-poziju očetu psihoanalize zameri njegovo teorijo, da je ženska nekomplet-no bitje, rojena mučenica, katerc osnov-na funkcija je, da služi moškemu, da pri tem trpi, vendar obenem v taistem trpljenju tudi uživa. Kombinacija treh vrst rož v na vedenih sanjah naj bi s svojo značilno simboliko jasno odražala prav ta prirojeni ženski mazohizem: lilije pomenijo čistost in nedolžnost, rdeči nageljni pa meseno poželenje; ker sta ti dve težnji sami po sebi nezdružljivi, je potrebno vpeljati še tretjo, to je željo op
posilstvu, ki jo predstavljajo vijolice (iz lat. »violare«). Da negovorimo o mizi, na kateri so rože (»oprostite izrazu«) »položene«.
Dr. Barra ljudje dolgočasijo, saj naj bi jim kot psihoanalitik znal »brati misli«, zato si želi spoznati nekoga, ki bi ga »presenetil«. Ta »nekdo« v njegovem življenju postane Dianina sestra Heather (Kim Basinger), katere oseb-nost sestavlja pravi zbir najrazličnejših patoloških značajskih potez: kot mladoletnico jo je zlorabljal lastni oče, zato mu - medtem ko pijan zaspi v svoji postelji - podtakne ogenj, da živ zgori; daje jo »patološka intoksikacija« (dr. Dušan M. Jevtič jo v svoji Sudski psihopatologiji/1966/ navaja kot »delirium alcoholicum acutum«); seveda je (le kako bi ne bila?) tudi mazohist. Dr. Barr (kljub svoji sposob-nosti »branja misli«) te kvalitete svoje izvoljenke odkriva le postopoma (in še to ne po svoji zaslugi) in vsakič posebej predstavljajo zanj »presenečenje«; največji šok pa doživi na koncu, ko odkrije, da ga je ves čas imela za bedaka. Odpustil bi ji lahko, če bi ga prevarala »zaradi zloma pod hudimi psihičnimi pritiski« (beri: če bi bila nora), ne more pa prenesti, da je bila lahko do njega, »ki bi   vse  storil  zanjo,  tako  hladno
preračunljiva« (beri: pametnejša od njega). Dr. Barr si ves čas domišlja, da mora Heather »rešiti« pred njenim možem Jimmyjem (Eric Roberts), nasil-nim »pravoslavnim gangsterjem« (Roberts je od vseh nastopajočih verjet-no še najbolj prišel na svoj račun: tako popolnega »sleazy« negativca že dolgo niso videli), v resnici pa je Jimmy za Heather idealni mož; njegova edina napaka je, da ji ne daje denarja (ki ga niti nima, saj je do vratu v dolgovih). In ko se Heather ponudi priložnost, da preko moževega trupla pride do štirih milijonov dolarjev, to možnost seveda izkoristi. Jimmmyja je sicer »sovražila«, vendar je obenem potrebovala ravno tisto, kar ji je nudil, in ker je to vedela, ga je »sovražila« šebolj (»sovraštvo« kot izraz svojega nasprotja, kar izhaja iz enega od treh osnovnih pravil Freudove metode »svobodnih asociacij«), med-tem ko ji dr. Barr »ni p>omenil ničesar« (glede na »terapijo«, ki jo je ubral, to niti ni nenavadno). Richard Gere bi se s Kim Basinger/Heather kosal kot Dennis Peck (Policaj pod nadzorom/Internal Affairs, 1990, r. Mike Figgis/), kot dr. Barr pa nima proti njej nobenih možnosti. Popoln polom dr. Barra in absurdnost njegove pretekle zaverovanosti vase se simbolično odražata v razpletu na svetil-niku. Heather mu grozi z nabitim revolv-erjem (»Revol ver pomeni penis, krogle pa spermo«, bi Freuda posmehljivo parafrazirala Diana), dr. Barr pa se nemočen (»oropan moškosti«)brani tako, da Heather še v zadnjem trenutku poskuša psihoanalizirati (prim. naslov V zadnjem trenutku oziroma Final Analysis\). Ali je kaj čudnega, če se dr. Barru takoj zatem vdrejo tla pod nogami (dobesedno in v prenešenem pomenu te besede?)
Kaj pa Uma Thruman/Diana? Lepša je od svoje filmske sestre, »dobrega dok-torja« si ves čas prizadeva zdramiti iz njegove toposti. Kljub temu Richard Gere namesto klasične lepote (prim. La Rkolino, izdelek fontainbleaujske slikarske šole, zbirka G. Wildensteina) Ume Thruman izbere prostaški seksepil Kim Basinger. In potem ko Diana dr. Barra še zadnjič reši pred svojo sestro, se izkaže, da je bila v njegovih očeh v resnici ves čas le »gosenica«, Heather pa »metulj«. Zato ji na koncu ne preostane nič drugega, kot da »metulj« postane tudi sama.
Igor Kernel
ZIVLJENJE SO SANJE
V Zhuang Ziju, obsežnem zborniku klasičnih filozofskih naukov, ki ga kitajsko izročilo pripisuje daoističnemu nesmrtniku istega imena (sinologi so sicer mnenja, da ni v celoti njegovo avtorsko delo), med drugim najdemo tudi zgodbo o možu, ki je sanjal, da je metulj, in se potem sprašuje, če ni morda v resnici metulj, ki sanja, da je človek. Zhuang Zi se s to svojo »anekdoto« -na svoj značilno neposreden način -obregne ob dejstvo, da ljudje običajno jemljemo t.i. »budno« stanje kot edino »nor-malno«, vsa druga stanja zavesti pa predstavljajo zgolj odstopanje od tega nor-mativa.
Režiserju Wesu Cravenu, ki je sicer že od svojega otroštva obseden od sanj (tako si redno, vsako jutro, zapisuje svoje sanje v sanjski dnevnik: glej A Conversation ivith Wes Craven, director, Movie/Tv Marketing, 7/88,12s), gre zasluga, da je z Moro v ulici Brestov (A Nightmare On Elm Street, 1984), enim od najbolj izvirnih hor-rorfilmov sploh, sprožil serijo, ki z načinom obravnave sanjskega sveta in prepletanja sanj z »resničnostjo« presega tisto, kar Car-los Castaneda v svojih osmih knjigah o Yaqui šamanu don Juanu piše glede »dreaming« tehnik, metod obvladpvanja sanj ter kontrole »sanjskega telesa«. Čeprav ima sanjski svet pomembno vlogo tudi v drugih Cravenovih filmih (Kača in mav-rica/The Serpent and the Rainbovv, 1988/, Napadalec/Shocker, 1989/, pa tudi The Hills Have Eyes Part 11/1985/, Smrt po smrti/Deadly Friend, 1986/), se bomo tule osredotočili le na serijo Mora v ulici Bres-tov. V prvem delu (edinem, ki ga je režiral Craven) spoznamo iznakaženega psihopata Freddyja Kruegerja (Robert Englund), morilca otrok, ki so ga pred leti starŠi mlade Nancy Thompson (Heather Langenkamp) in njenih prijateljev Živega zažgali. Freddy se naseli v nočne more najstnikov, le da ne gre za navadne sanje, saj Freddyjeve žrtve tudi v resnici doleti smrt, enaka tisti, o kateri so sanjali. Drugi del, Maščevanje v ulici Brestov (A Nightmare On Elm Street, Part 2: Fredd/s Revenge, 1985, r. Jack Sholder) se odvija v
istem kalifornijskem mestecu (Spring vvood), vendar pet let kasneje. V tem filmu Freddy obsede (»You've got the body, I've got the brains«) telo Jesseja (Mark Pat-ton), fanta iz družine VValsh, ki se je naselila v hiši Thompsonovih. Šele Mora v ulid Brestov III (A Nightmare On Elm Street 3: Dream VVarriors, 1987, r. Chuck Russel) je »sequel« v pravem pomenu te besede, saj se direktno navezuje na izvirnik: spet namreč nastopita Nancy Thompson in njen ata (John Saxon). Potrdi se tisto, kar smo ves čas na tihem sumili: Freddy Krueger je »the bastard son of a hundred maniacs«, kot se nam izpove duh nune Amande Krueger (Nan Martin), Freddyjeve matere, žrtve skupinskega posilstva krdela norcev. A Nightmare On Elm Street 4: The Dream Master (1988, r. Renny Harlin) predstavlja prelomnico v smislu, da Freddy umori še zadnje tri preživele otroke staršev, ki so se pred leti znesli nad njim in si zato izbira nove žrtve, v petem delu, A Nightmare On Elm Street: The Dream Child (1989, r. Stephen Hopkins), pa se neuničljivi monstrum neuspešno poskuša polastiti telesa nerojenega otroka glavne protagonistke, Alice »The Dream Master« Johnson (Lisa Wilcox). Po nepričakovano skromnem finančnem rezultatu, ki ga je dosegel peti del (B.O. rezultati ZDA/Kanada /najemnina/: 1. del - 9.337.942 USD, 2. del - 13.500.000 USD, 3. del - 21.345.000 USD, 4. del -22.000.000 USD, 5. del - 10.000.000 USD)
je postala nadaljna usoda serije negotova in šele po dveh letih premora so posneli šesti del - Freddyjeva smrt: Poslednja nočna mora (Freddy's Dead: The Final Nightmare, 1991, r. Rachel Talalay). Fred-dy nadaljuje svoje poslanstvo iz 4. dela in Springvvood postane mesto, v katerem ni niti enega otroka več, tako da si mora Krueger iskati nova lovišča (»Every town has its own Elm Street«). Film je nekakšna sinteza prejšnjih in postreže nam z razkritjem, da je imel Freddy otroka (ki je sedaj odrasla oseba), v zvezi s katerim ima seveda svoje načrte, vendar pa se »sad njegovega telesa« obrne proti njemu in ga (dokončno?) uniči. Ker se je Nancy Thompson že v 1. delu domislila, da je treba Freddyja iz sanj potegniti »na suho« in to - kot smo videli kasneje - ni delovalo, je seveda vprašanje iz pesmice med od-javno špico - »Do you really believe Fred-dy is dead?« - več kot na mestu. Kljub tej pomanjkljivosti v scenariju pa gre za eno boljših nadaljevanj iz serije, ki povrhu vsebuje še posebej duhovit »gimmick«: sekvence finalnega spopada s Freddyjem so namreč posnete v 3-D tehniki (in si je pri tem treba natakniti posebna očala), kar pomeni, da so sanje tridimenzionalne, »resničnost« pa le dvodimenzionalna - z drugimi besedami, gre za jasen namig v Zhuang Zijevem slogu, da utegnejo sanje bitibolj »resnične« od »resničnosti« same.
Igor Kernel

¦      Dve imeni, vendar se za drugim
¦ skriva prvo; Grant Hart je bivši bob-
¦ nar razvpitih Husker Du, skupine, ki (
¦ je morda najbolj močno zaznamovala j jameriški off rock v osemdesetih in j
¦ pustila močne korenine za naprej. j 2 Samostojno ali s svojimi zasedbami j 2 delujeta torej kitarist Bob Mould in pa j 2 bobnar, ki je v roke vzel kitaro, Grant | 2 Hart. Na prvi, leta '89 objavljeni samos- j
¦ tojni plošči Intolerance je postavil v j 2 ospredje klaviature, h kitari pa se je; 2 vrnil z zasedbo Nova Mob na nas- j 2 lednjem diskografskem projektu.Novo ] j| Mob pa si  lahko ogledate 21. julija v j 2 Ajdovščini (glej napoved). Intolerance ] 2 odlično, The Last Days... dobro.           |
¦   ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^* I
¦      Če bi bili Kiss že pod zemljo, bi se!
¦ ob  predelavah  z gornje ploščel 2 vsekakor obračali, če ne že kar vrteli! 2 v grobu. No, na plošči je zbranih kar! Inekaj nam precej dobro znanih ben-!
¦ dov. Vodijo vsekakor Nirvana, sledijo !
¦ pa jim All, Hard Ons, Skin Yard, Mel-! 2 vins, Coffin Break, poleg njih pa so tu ! ! še Bullet LaVolta, Smelly Tongues,!
¦ Hulabaloo in ostali. Skratka nekaj! 2 starih in nekaj novih imen, ki vam ob !
¦ poznavanju   vedno   maskiranih! 2 glamerjev ponujajo precej bolj kot!
¦ manj bizarne priredbe omenjene!
¦ skupine. Zanimivo.                           !
2 EAmČNI«AmiB#mTO  i
:l        REcxmas>       -,;
¦                                                                  I
2     Plošča bi pravzaprav lahko nosila J
1 naslov A Tribute To Velvet Under- \
2 ground; razen ene skladbe, in sicer J 2 Bovviejeve Andy VVarhol, so ostale iz | 2 repertoarja VU. Sicer pa neznana |
1 založba in §e bolj neznani bendi, ki pa, J
2 roko na srce, sploh neigrajo tako siabe | 2 muzike. Ki je prej pop kot rock. In zato J
¦ tudi za to kompilacijo velja enako kot! 2 za prejšnjo - zanimivo.                       |
¦                                                            n' ^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦l
TRNFEST
POLETJE V KUD FRANCE PREŠEREN
lij, avgust, september 1992)
a razliko od preteklih let, ko si je tudi     skozi celo poletje - od začetka julija do
fKUD France Prešeren v poletnih mesecih privoščil počitnice in s tem sodeloval pri konstituiranju Ijubljanskega poletnega mrtvila, smo se letos odločili delovati tudi preko poletja ter z raznovrstno kulturno ponudbo zapolniti prostor in čas, ki že vrsto let (vsa j od ukinitve Izreza poletja pred Metalko) ostaja prazen.
Svoje poletno delovanje smo si zamis-lili dokaj širokopotezno. Različni kultur-ni dogodki (koncert različnih vrst glasbe, video večeri, razstave, gledališke predstave, prireditve za otroke - lutkovne predstave...) naj bi se vrstili pred prostori KUD-a ali pa (pač odvisno od narave prireditve) v njih
konca septembra Vstopnine za posamezne prireditve ne bo, s čemer smo hoteli doseči pred vsem to, da bi bile prireditve dejansko dostopne vsem, ki bodo poletje zaradi kakršnegakoli že razloga preživljali v Ljubljani.
Kljub temu da je zadnja leta vse manj sredstev za tovrstne projekte, smo uspeli v koprodukciji s Studentsko or-ganizacijo Univeize Ljubljana ter ob podpori MSRIKŠ - enota kultura Ljbul-jana izbrati dovolj kvalitetnega programa za izpeljavo letošnjega prvega trnovskega poletnega festivala TRNFEST-a.
KONCERTI:
16. julij MARKOBRECELJ&JAVNA
TRAJA (SLO)
17.   julij BRATKO  BIBIČ (SLO)
solo/harmonika
18.  julij   FLEXATONE (NL)   sound
performance 21. julij   NOVVHERE BLOSSOM
(Kanada) country-rock 24. julij ELEKTROFEST(SLO) 14. avgust HOVVITZER (SLO) rock 21. avgust   GARAGE MONSTERS
(CRO) rock 28. avgust   STRELNIKOFF (SLO)
hard core
29. avgust TRNFEST MARATON (SLO)
Za TRNFEST MARATON zbiramo prijave mladih neafirmiranih ben-dov, ki naj pošljejo prijave s posnetki na KUD France Prešeren - za TRNFEST, Karunova 14, Ljubljana, do 10. avgusta.
3. sept. ONCE UPON A TIME (Avstralija/Berlin) darkrock
ll.sept.KAIN(NL)
19. sept. VOMITO NEGRO (Belgija) inDIVE elektro
25.sept.TEKTON(SLO)
CHUMBAWAMBA
30. JUNU, KLUB K4
Ena redkih priložnosti, ko je klub K4 spet, mislim da kar po dolgem času, popolnoma služil prvotnemu namenu svojega obstoja in gostil angleško off pop zasedbo Chum-bavvamba. Korenine zasedbe segajo v prvo polovico osemdesetih, ko so igrali pod imenom Crass; nato so delno razpadli in del jih je kot Chum-bawamba izdal prvi LP, izjemno konceptualno zasnovano ploščo Pic-tures Ot Starving Children Sell Records, s katero so opozorili na bistvo projekta Live Aid. Naslednja Never Mind The Ballots prav tako bazira predvsem na tekstih, s pred-zadnjo Slap pa so se podali v glasbene
vode in se muzike lotili z aparaturo, ki je močno ožigosala glasbo osem-desetih; gre seveda za sampler.
V K4 so Chumbawamba predstavljali svojo četrto ploščo Shhh, ki je izšla pred nekaj dnevi, tako da smo novosti slišali v živo. Domiseln, duhovit, samozavedajoč, inteligen-ten, zabaven, lahkoten ... in še je pridevnikov, ki bi jih lahko prilepil samostalniku nastop. Chumbavvam-ba, zagnani socialistični ideologi, ki izdajajo plošče pri lastni založbi Agit pop, so nastopili v napol praznem ali napol polnem K4 brez tehno krame in pasuse, ki jih na ploščah vzorčijo, kar sami odpeli in odigrali v živo.
Zares smo lahko slišali, kaj imajo skupnega Elvis, Rolling Stones, Kylie Minogue, Free, Abba, T. Rex in še bi lahko našteval. Ostra kritika, razgal-janje socialnih sitemov in glasbene in-dustrije. Na zanimiv način in z vsemi že naštetimi pridevniki. Izvrstna
predstava v K4.
Igor Ivanič
P.s.: Škoda, da Chumbawamba niso prišli pred dvemi leti; seveda škoda zaradi benda samega, kajti tak-rat bi lahko povsem uradno nastopili v sistemu, ki ga zagovarjajo. Sicer pa tudi ta ni kaj bistveno drugačen.
PRIHAJA LEGENDA
Joe Cocker - ime, ki ga pozna vsak ljubitelj rock in popularne godbe, pričenja v sklopu svetovne turneje, imenovane Night Calls VVorld Tour '92 ,17.7. na koncert v Ljubljano. Na stadionu za Bežigradom se obeta ena največjih rock prireditev v naših krajih, ki bo morda prekosila rekor-den obisk na koncertu Boba Dylana (1991) in se gotovo zelo približala tehničnemu in estetskemu op-timumu, ki sta nam ga s svojima kon-certoma pričarali skupini Dire Straits (1985) inTheCure (1989).
Joe Cocker se je rodil 20. maja v Sheffieldu v Angliji in že v poznih petdesetih pričel nastopati po klubih na lokalni sceni, najprej z bratom in njuno skupino, kasneje pa s svojim bandom The Ca valiers. S skupino The Avengers jeleta 1963 nastopil tudi kot preskupina Rolling Stonesom na njiho vem koncertu v Sheffieldu. Joe je najprej prepeval klasike rock'n'rolla in se kasneje posvečal bluesu. Tako se ga je kmalu prijel nadimek »Le Petit Ray Charles«. Cocker je koncem šestdesetih s Chrisom Staintonom us-tanovil The Grease Band. Predelava
beatlovske klasike Vfith A Little Help From My Friends je Joeja uvrstila med zvezde, ki so že okusili slast prvih mest na lestvicah popularnosti. Vse skupaj pa se potrdi z legendarnim nastopom na festi valu v VVoodstocku. Cocker je po prvem vrhuncu kariere v sedemdesetih letih še naprej snemal plošče, vendar podobnega uspeha kot leta 1969 še zdaleč ni dosegel. K temu je vsekakor pripomogla zas-vojenost z vsemi možnimi opoj-nostmi... Veliki come-back pa je začetek osemdesetih, ko se je Joe
Cocker v duetu z Jeniffer Warnes in čudovito temo iz filma Oficir in gentleman Up VJhere VJe Belong prvič povzpel na vrh ameriške top lestvice. V prejšnjem desetletju Joe Cocker posname pet zelo tiražnih albumov, na katerih sodeluje cela vrsta znanih imen iz rockovskega sveta. Naslovi kot Civilized Man, Cocker, Joe Cocker Live, One Night ofa Sin in Unchain My Heart med albumi in niz uspešnic naj-bolj razpoznavnemu moškemu vokalu v show businessu utrdijo zvezdniško pozicijo.
Joe Cocker je ob koncu lanskega leta izdal še en album z naslovom Night Calls, s katerega se še zdaj cedijo hiti. Prav ta plošča pa je povod za turnejo, na kateri Cockerja spremlja šest vrhunskih glasbenikov, dve spremljevalni pevki, fascinantna scena z odličnim svetlobnim parkom... V Joejevem repertoarju pa ne manjka noben štikl, ki ste si ga vedno želeli slišati v živo.
Sevidimo!! Matjaž Ambrožič
GREMO
Juhuhu. Prišle so počitnice. Po Belem svetu so fuzbalerji, utrujeni od evropskega prvenstva, svoje štadiona prepustili rokerjem, ki mlatijo bajes-lovne honorarje za uro in pol pos-kakovanja na odru, ki ga razen tistih v prvih vrstah tako nihče ne vidi. Ampak nič hudega; večer hitro mine v dolgih vrstah za pivo, kolo in stranišče. In vsi so zadovoljni. Pri nas je takih veselic bol j malo, obeta se nam le gospod Joe Cocker, če se ne bo med-tem tudi on ustrašil. Pogosteje si Iahko tovrstne dogodke ogledajo satelitsko priključeni televizorji, ki razumejo komando Sky Movies Plus. Omenjeni program si je namreč omislil posebne dogodke v obliki prenosov & posnet-kov mega koncertov mega zvezd.
Za tiste, ki nimajo taprave antene, pa ostaja edina alternativa pot na morje. Ampak katero?
Gary Gray se je za Vas tokrat odpra vil na slovito slovensko riviero, ki se raz-teza od Debelega rtiča, do nekega drugega rtiča, ki je nekaj kilometrov bolj
južno. Tu nekje med tema dvema točkama naj bi se nahajalo vse, kar vam pade na pamet, ko pomislite na morje; od velike luke do eksotičnih & mon-denih plaž. No, luka je res tam, plaž pa je bolj malo, še manj pa mondenih, ali, uh, eksotičnih. A nič ne de, pravi žurerji
NA
& alkoholiki nismo nikoli pretirano tripali na praženje na soncu in šofotanje po umazani vodi. Zato so se vsi nočnih avantur željni, predvsem seveda teenagerji, trumoma valili na bližnjo domačo obalo, do katere se da brez problema priti na štop ali z av-tomatikom ali na kakšen drug priročen nadn.
Dobrodošlica v biserih slovenskega obmorskega turizma je pregovorna: toplo pivo & počasni natakarji, a ker je časa na počitnicah ponavadi dovolj, to niso usodne prepreke.
Vendar pa me je letos krepko presunil novi štimung, ki vlada na obali - kot da v koprski mestni hiši ne
KONCERTNA NAPOVED ZA VROCE DNI
Tom Merkl in bobnar Mark Retish. Prvi LP The Last Days Of Pompeii so lani promovirali na evropski turneji in ob lastnem repertoarju z venčkom Husker Du hitov in nekaj priredbami nastopili tudi vZagrebu in Beogradu.
Letos Nova Mob predstavljajo pred dnevi objavljeni mini-album Shoot in prihajajo v Ajdovščino, kjer bodo nas-topili v torek, 21. julija. Koncert or-ganizira ŠKUC BUBA.
Nekaj let po razpadu Husker Du se marsikdo sprašuje, kje so člani najboljše indierock skupine osemdesetih,kakor so jih imenovali številni rock konzumenti. Razen basista sta tako kitarist Bob Mould kot bobnar Grant Hart nadaljevala s solo karierama.
Grant je bobne zamenjal za kitaro in \eta '89 izdal ploščo Intolerance, delo pa je nadaljeval lani s skupino Nova Mob, v kateri poleg njega igrata še basist
bi sedeli ta rdeči, ampak, tako kot v Ljubljani, ta črni. V Portorožu so ukinili zloglasnotržnico,kijebilasicernavadna štala, vendar jeomogočala, da si tudi ob najbolj nemogočih nočnih urah srečal kakšnega znanca ob šanku. Mulci se sedaj pretepajo pred pivnico ali na kakšenm drugem punktu slovite promenade,ampakpravegažara&krvi, ki ju je bilo mogoče videti vsako nočna tržnici, ni več. Tako glavna (in edina) portoroška ulica že kakšno uro po polnoči zeva prazna, najbolj vztrajni pa se zabarikadirajo v predrage diskače z nemogočo muziko. Saj veste: štump-
štamp, štump-štamp. Če me uho ni prevaralo, so bolj ali manj ukinili celo milozvočneterasnebende.
Še huje je v Piranu, ki je sicer še vedno cool & f ancy mestece, ampak na naključne nočne obiskovalce deluje pretežno morbidno. V tistih nekaj prijetnih lokalčkih, ki funkcionirajo do polnoči, vladata aristokratski mir in tišina, najglasnejši hrup pa bi s kihan-jem utegnil povzročiti kakšen preh-lajen gost.
Ja, vse to je nedvomno v funkciji pridobivanja prestižnih in petičnih tujih gostov, ki so glavni trip slovenskih turističnih delavcev. Po televiziji celo upravniki najbolj zanikrnih turističnih domov pljuvajo po množičnem turizmu in prisegajo na nivo & nobleso. Problem je le, da tujih turistov nikakor noče biti, niti onih sin-dikalnih Švabov, ki so proslavili mineralno vodo s tremi srci.
Gary Gray
AL DiMEOLA & WORLD SIMPHONIA
Poletno glcdališčc Križank, 29.6.1992 Al DiMeola je tudi po dvajsetih letih članstva v idealnem moštvu jazzovskih kitaristov še kako pri izvajalski moči, čeprav njegova glasba ne predstavlja več nikakršne inovativne reference. Njegov prvi projekt v tej dekadi, VVorld Sim-phonia (2 albuma), tako ni naletel na vzpodbudne kritike, kljub temu da je spoj jazza in afr-latino-azijskih vplivov na akustičnem nivoju stilski evergreen. V tem precepu je tudi ocena njego vega kon-certa, ki je ned vomno imel nekaj zelo svet-lih virtuoznih trenutkov. Na žalost pa je
izstopal le sam DiMeola, medtem ko je slavni bandoneonist Dino Saluzzi pokazal bore malo. Enako negotov je bil tudi prekusionist. še najboljša kom-binacija v konceptualno zelo natrgani predstavi so bili dueti DiMeole in drugega kitarista Christopberja Car-ringtona, ki so ob pomoči kitarskih efek-tov ustvarili zadovoljivo stabilno zvočno slikp.
Če pa DiMeolov koncert postavimo ob bok lanskim nastopom Johna Mc-Laughlina in Pata Methenyja... raje ne! MatjažAmbrožič

NEMOGOCE JE NEMOGOCE
zbornik Vzgoja tned gospostvom in analizo; uvodne študije napisala, izbrala in uredila Eva D. Bahovec; Krt, Ljubljana,
1992.
Duhovni dedek pričujočega zbornika je seveda veliki Sigi, ki s svojimi suges-tibilnimi podmenami oplaja generacije mislecev na vseh družboslovnih področjih. Tudi vslovenskem prostoru,ki po prodornosti in pronicljivosti nekaterih glavnih protagonistov sodi na sam svetovni teoretski Parnas. Psihoanaliza s svojimi subverzivnimi potenciali presega običajno pozitivistično logiko človekove samoumestitve v družbo, njune »akomodacije«, za obe stranki »nujnega« prilagajanja. Gospostvo, vzgoja in analiza so, je zatrjeval Freud, že v temelju zgrešeni poklici, projekti. Pri njih se proces nikoli ne izide, zanje sta obe skraj-nost, če parafraziram Jeklenega, slabši, napačni.  Vladanje,  poučevanje  in
analitično zdravljenje so torej vselej nemogoča podjetja.
Ta globoka opazka ima še kako daljnosežne implikacije. Vzgoja prihajajočih nadobudnežev združuje dva tesno prepletena sklopa, prenašanje ved-nosti in oblikovanje subjektivnosti. Oba pa temeljita na t.i. tranfserju, (Ijubezenskem) razmerju med učencem in učiteljem, na identifikariji, začaranosti prvega z osebo drugega. Tako postanejo odvečne dileme o (ne)premisivnosti, na kar je posebej opozoril C. Lasch (katerega eno od poglavij iz slovite Narcistične kul-ture je tudi vključeno v izbor): več kot je »svobode«, bolj ko se »osvobajamo« av-toritete, tem hujša, neosebno mistificirana in obscena postane prisila konformizma. Učitelj govori s pozicije vednosti, je Lacanov »sss«, »subjekt, za katerega se predpostavlja, da ve«, in verovanje vanj vzpostavlja njegovo brezpogojno av-toriteto. Oziroma, kot zatrjuje C. Millot, »vzgojitelju ni treba vedeti, kaj dela, da bi bil dober vzgojitelj«.
Intencionalna pedagogika, vedno novi izobraževalni umisleki, so glede tega
prekratki: relacij med učečim se in poučevalcem ne gre zamejiti v nekakšno direktno, zavestno vplivanje; ti učinki se vselej prelamljajo skozi sfero nezaved-nega. Celoten izbor besedil v knjigi sledi natanko tej poti: od razgradnje pedagoških mitologij (Milner) prek al-thusserjanskega razumevanja šole zgolj kot še enega ideološkega aparata države, Laschove analize zloma avtoritete in Donaldove recepcije foucaultovske »mik-rofizike oblasti« v Angliji, do psihoanalitičnega uvida (in zaključka?) te problematike. Ta pristane na subjektovo konstitutivno razcepljenost, kar pa je njen edini in najbolj lastni modus izkazovanja. In s tem povezanega neizbežnega nelagodja v kulturi.
Zbornik, ki ga je konceptualno zgledno sestavila Eva D. Bahovec, je še en primer, kako se lahko vsaj delno ublaži pomanjkanje izdaj posameznih študij v slovenščini. Izbrani prispevki vizzivalnih obrisih osvetljujejo obravnavana področja. Za kaj več pa je pač treba poseči po originalih.
Mitja Velikonja
KN      Jl      GE i KN      i||   HB|[|
ŽENSKE, REVOLUCIJE IN OSTALO
Vlasta Jalušič: DOKLER SE NE VMEŠAJO ŽENSKE...,
Krt, Ljubljana, 1992.
Vsi, ki bi želeli zaznati šarm manifes-tacije žensk zdaj in dosti prej, ste pričakovani kompas izpod peresa politologinje in sociologinje Vlaste Jalušič končno dočakali.
Revolucija sama po sebi nima nikakršnega smisla v luči kolesja, ki se neumorno vrti, a zgodovina priča o ničkoliko žrtvah, ki polnijo tovrstni svetovni akvarij, kadarkoli se napreza preusmeriti (naravni?) tok dogodkov.
A kaj se zgodi z revolucijo, če se vmešajo ženske?
Pri tem gre seveda za vlogo žensk v zgodovinskem toku, ko so reprezentirale določeno energijo družbenega.
Z Ženskim subjektom, zaobsegajočem francosko revolucijo ter pravice žensk oziroma žensko vrlino in vladavino ali »kar ni nikoli bilo in nikoli ne bo«, zvemo o ženskah predvsem s plati izvensis-temskega, družbenonaravnega elementa, a pogoja revolucionarnega prevrata, čemur pod Razcepljeno žensko sledi naprej: razgaljajoč manko revolucij, iščoč vire ženske podrejenosti ob t.i. »javni morali« ter navezujoč vse na Sirši zgodovinski prostor.
»Žensko vprašanje« v pravem smislu besede pa se pojavi z marksizmom. Ta daje vtis, da poleg moškega in ženske obstaja še utelešenje Človeka: »Spolna razlika je nekonstituti vna za človeški rod, izvržena, lahko je edino zrcalo, v katerem se ta narcisoidno identificira s samim seboj, je zrcalo razvoja. Človek se ogleduje v naravi, moški v ženski.«
Narava ženske obsega razmerja zunaj in znotraj družbenega. Oziroma ali je žensko gibanje v patriarhalni družbi lahko kaj več kot subjekt feminizma? In še oziroma: je le-to kaj več od samo »poženščenja« in: kaj lahko stori pozicija, naklonjena pravicam žensk: doprinese k razvoju pri njih samih ali oblikuje splošno situacijo?
Kako zabrisati razlikovanja med in-dividualnim, intimnim, zasebnim, jav-nim, političnem v vlogi ženske?
Svet je s tem delom spetmanjši in zaob-segajoč spekter širšega zgodovinskega pogleda, je spet zapolnil del mozaika, ki kot nemočna karikatura odstira zaveso.
Aktualno, vsekakor! S kokardami in vsem...!
Petra Radovič    I
BUDIZEM
Za budizem bi težko trdili, da je religija v pravem pomenu besede.
Bolje ga označimo, če govorimo o njem kot o življenjski filozofiji, s
pomočjo katere se lahko vsak človek osvobodi sebičnosti, poželjivosti
in nevednosti.
BUDA
Vas Lubini pod Himalajo, 5. stoletje pr. n. št. Maya, žena radže šudhodana, neko noč sanja, da je v njeno telo vstopil bel slon. Devet mesecev pozneje. Vaški gaj se koplje v svetlobi polne lune. Zemlja se trese. Kraljica Maya ob prisotnosti nad-naravnih bitij rodi otroka, Gautamo Budo, ki dobi ob rojstvu ime Sidharta (tisti, ki je dosegel svoj cilj). Maya sedem dni po porodu umre, saj je z rojstvom tega otroka izpolnila pos-lanstvo, ki ji je bilo dano.
To je legenda o rojstvu Bude, us-tanovitelju budizma. Buda se je torej rodil v kraljevi družini. Odraščal je v velikem razkošju in blišču, ob-varovan pred vsemi zunanjimi vplivi, njegova resničnost so bile naravoslovne znanosti in umetnost.
Mlad se je poročil in dobil sina. Ven-dar ga razkošno življenje v palači ni osrečevalo. Odpravil se je na potovanje, kjer je spoznal trpljenje in ugotovil, da je to skupna usoda vseh Ijudi. Trpljenje se mu je pokazalo v treh oblikah: videl je betežnega star-ca, od bolečin izčrpanega invalida in pogrebni sprevod. Kot Četrtega je srečal zadovoljnega revnega meniha. To srečanje je bilo zanj odločilno. Od-povedal se je razkošnemu življenju in se odpravil v samoto, kjer je hotel doseči resnično spoznanje, želel je najti pot, ki bi človeka osvobodila iz kroga smrti in ponovnih rojstev.
Sprva je hotel to doseči s strogim postom, zato je šest Iet preživel v skrajni samoodpovedi in strogi dis-ciplini. Rezultat te stroge askeze je bil, da je skoraj umrl od lakote in si uničil zdravje ter končno spoznal, da to ni prava pot. Kmalu zatem, ko se je odpovedal aksezi, je preko globoke meditacije        dosegel najvišje spoznanje  in postal Buda (prebujeni oz. razsvetljeni). Svoje spoznanje     je     nato prenašal naprej in kmalu pridobil številne učence, ki     so     pozneje    kot misijonarji širili Budov nauk.
Budisti so v svoje vrste sprva sprejemali le moške. Ženske so se zdele Budi nevarne, ker so pri moških zbujale slo po življenju in s tem oh-ranjale krog ponovnih rojstev. Slednjič pa se je le omehčal ter črnogledo napovedal, da se bo zaradi žensk njegov nauk obdržal le 500 in ne 1000 let. Pa se je očitno zmotil. Do konca življenja je Buda potoval po Indiji in
oznanjal svoj nauk. Umrl je v starosti 80 let, utrujen od nenehnih potovanj. Legenda pripoveduje, da je ob upepelitvi Budovega telesa nastal strašen potres.
BUDOV NAUK
Buda je svoj nauk izrazil v obliki štirih resnic. Trdil je, da:
- obstaja trpljenje,
- obstaja vzrok trpljenja,
- obstaja konec trpljenja,
-  obstaja pot, ki vodi h koncu trpljenja.
Splošna izkušnja človeka je trpljenje, duševno, čustveno ali teles-no. Vsako trpljenje je posledica pretekle karme. Za Budo je vsako življenje eno samo trpljenje: »Rojstvo je trpljenje, staranje je trpljenje, bolezen je trpljenje, zaskrbljenost, beda, bolečina, stiska in obup so trpljenje; ne doseči, kar si človek želi, je trpljenje.«
Vzrok oz. izvor trpljenja je v tem, da človek hrepeni po napačnih stvareh ali pa skuša prave stvari doseči na napačen način. Človek nima občutka za prave vrednote.
Poglavitna naloga budizma je, da trajno odpravi trpljenje. Človek se reši trpljenja takrat, ko se osvobodi kroga večno ponavljajočih se ponov-nih rojstev in stopi v blaženo stanje -nirvano. Zato mora stopiti na »plemenito osmero pot«, ki zapoveduje:
- pravo spoznanje, t.j. priznavanje štirih resnic;
- pravo mišljenje, zaradi katerega je človek dobrosrčen, miroljuben, nedojemljiv   za   čutne   užitke, sovraštvo in hudobijo;
-  pravo govorjenje izključuje laž, prazno besedičenje in opravljanje, govorec je dolžan govoriti modro in resnicoljubno;
-  pravo obnašanje prepoveduje prešuštvo, krajo in umor;
prava zaposlitev mora zagotavljati preživetje, vendar ne sme ogrožati sočloveka;
-  pravo prizadevanje pomeni spodbujanje dobrih misli, ki se nato razvijajo v plemenite besede in dejanja,
- prava razsodnost zahteva skrben premislek   o   željah,   besedah, delovanju in čustvih.
Pravo zbranost duha lahko človek
doseže z intenzivno koncentracijo. Buda je veliko svojega časa posvetil tudi razmišljanju o ponovnih rojstvih ali reinkarnaciji, kar je odsev hinduistične miselnosti, ki je bila že takrat v Indiji izredno močna in je gotovo vplivala tudi na Budo. Od tod je Buda v svoj nauk prenesel zakon karme, ki določa, v kakšni obliki se bo posameznik ponovno rodil: dobra dela prinašajo dobro reinkarnacijo, slaba pa slabo. Karma pomeni »delo, dejanje«, izraža pa se v mislih, be-sedah in dejanjih. Ker je po budistični miselnosti življenje izenačeno s trpljenjem, je prvenstvena želja vsakega budista, da se ustavi proces ponovnih rojstev, kar lahko doseže vsak, ki se osvobodi oblasti karme in preusmeri svoje življenje. Ustvarjati začne t.i. »dobro karmo«.
Človeška osebnost ni enotna, ampak je sestavljena iz stalno spreminjajočih se, različno raz-porejenih sestavin, ki tvorijo svet. To razmišljanje je pogojeno z idejo o dharmi, ki vlada vsem obstoječim moralnim in fizikalnim elementom. Dharme so npr. štiri prvine: voda, zrak, zemlja, ogenj; barve, zvoki; čustva; biološki procesi. Človek v bistvu predstavlja tok dharm, ki se stalno spreminja in se po smrti prerazporedi    in   nastane   nov
posameznik.
Cilj življenja je nirvana. V budis-tičnih spisih je opisana takole: »Nir-vana je območje, kjer ni zemlje, vode, ognja in zraka; ni niti območje nes-končnega prostora niti neskončne zavesti, ni niti območje čistega niča, ni niti ta svet niti drugi svet; tam ni niti sonca niti Iune. Ne bom rekel, da prihaja in odhaja, niti da miruje niti da izginja. Je brez začetka, brez nadaljevanja in brez prenehanja. Je konec trpljenja.«
RAZŠIRJENOST BUDIZMA
Za časa Budovega življenja njegovih govorov niso zapisovali, budistične nauke so širili z ustnim izročilom. Po Budovi smrti pa je nas-tal problem interpretacije teh naukov, zato so se Budovi učenci odločili, da jih bodo zapisali. Kljub temu je kmalu prišlo do razcepa med budističnimi menihi. Nastali sta dve smeri. Teravadski ali hinayanski budizem je bil zelo ortodoksen, iz-redno je bila poudarjena disciplina, asketizem in odmik menihov od pos-vetnega življenja. (Hinayana pomeni »mali voz«, na katerem se vozijo samo menihi.) Druga smer je mahayanski budizem, ki uči, da mora menih pomagati ne le sebi, ampak tudi drugim, ne le bližnjim, ampak vsem živim bitjem. Za ta cilj naj bi se menih v skrajni sili odrekel celo svojemu lastnemu         razsvet-
ljenstvu. (Mahayana je »veliki voz«, v katerem se lahko peljejo vsi Ijudje razsvetljenstvu naproti.) Ob svojem nastanku se je budizem hitro razširil po Indiji zlasti zato, ker ni priznaval kastnega sis-tema. Kljub temu pa je ostal zaradi preprostim ljudem primernejšega hinduizma v 11. st. n. št. praktično brez vpliva. Bolj            ortodoksen
hinayanski budizem se je do danes ohranil na Šri Lanki, Burmi, na Tajskem, v Kampučiji in Laosu. Manj strogi mahayanski budizem je
danes prisoten na Kitajskem, v Koreji, Vietnamu, Mongoliji, na Japonskem in Tibetu.
Največ zaslug za razširjenost budizma na Zahod ima Teozofsko društvo, ustanvljeno 1875 v New Yorku. K širjenju budizma je močno pripomogel tudi velik val kitajskih in japonskih priseljencev v Ameriko ob koncu 19. stoletja. Nastajali so budis-tični templji, šole premišljevanja, samostani, ki so danes večinoma združeni v Budistični cerkvi Amerike.
Filozof Arthur Schopenhauer je »kriv«, da je budizem spoznala tudi Evropa. Vplival je na številne mislece in umetnike (npr. skladatelja Wag-nerja). V začetku 20. stoletja je bilo ustanovljeno Angleško budistično društvo.
V naše kraje so budizem zanesli kitajski priseljenci, ki so danes še maloštevilni in slabo organizirani, imajo pa velike načrte. K nam so prišli iz različnih razlogov: eni skušajo pri nas obogateti z izdelavo in prodajo kitajskih suvenirjev, drugi pri nas študirajo, spet tretji nas raz-veseljujejo s pripravljanjem pristne kitajske hrane. Lagali bi, če bi trdili, da so ti Kitajci, ki jih lahko srečate na ljubljanskih ulicah, pravi, verni budisti. Socialistična revolucija in vlada Komunistične partije Kitajske je pri mladi generaciji opravila svoje. Vera je postala prepovedana. Kljub temu bi bilo iluzorno misliti, da je izgubila vso veljavo. Budizem je preživel ravno zato, ker je bolj kot vera življenjska filozofija, način življenja, tradicija. Čeprav mladi Kitajci danes le redko pokažejo svojo vero navzven, jo nosijo v sebi kot del kulturnega izročila svojega okolja, kot del sebe. »Slovenski« Kitajci so danes še dokaj zaprta skupina. Največja prepreka za vzpostavitev stikov z domačini je jezik, ki jim povzroča največ težav. Vendar pa si vsi prizadevajo, da bi se čim prej odprli in svojo življenjsko filozofijo posredovlai čim širšemu krogu ljudi. V ta namen nameravajo odpreti Kitajski kulturni center, vendar imajo probleme pri iskanju primer-nega prostora in zaradi financiranja. Trudijo se tudi s prevajanjem kitajskih (tudi budističnih) tekstov v slovenščino.
Nives Špeh
VROCI SINAJ
Razočarano sem stnnel v vrhove     C^b Sueški ožini, ki približuje dve    še kako pomemben. Po poteh, kjer so
tankerjev, ki so neslišno pluli       ^-'morji in veže dva kontinenta,    puščavo s svojimi vojščaki prečkali
skozi prostranstvo puščave.         se )e !Judem že davno porodila misel,    egipčanski kralji davno pred našim
Fatamorgana? Ne ni bil privid!      da bi PrekoPali ozek del kopnega in    štetjem, da bi si pokorili Palestino in
Takšen ie ooeled na Wžki '      takoodprlipotladjamizSredozemlja    SiriJ°/ so se leta 1967 v nasprotno
™wT      * u-             Sf    , •       V IndiJski ocean- Že stari Egip&ni so    smer valili izraelski tanki, ki so se
prekop iz zabje perspekhve, ki      izkopali prekop, ki Pa je potekal od    umaknili šele v začetku osemdesetih
sem ga bil delezen le nekaj trenut-    Rdečega morja proti Nilu. Obnavljali    let. Vmes pa so čez pusto pokrajino
kov, preden je avtobus izginil v      so ga v ptolomejski, rimski in arabski    paradirale    vojske    Aleksandra
tunelu pod slavnim prekopom.      dobi' z odkritjem pomorske poti v    Velikega, Hetitov, Babiloncev, Perzij-
Hladnokrvni šofer s kopico iz-       IndiJ° pa so ?a °Pustili- Leta 1869 so    cev, Grkov, Rimljanov, turških sul-
raelskihposjovneievvredniimel   g^^^^tKS   %L&%L? * V ^ *
pravnikakrsnegarazumevanjaza    80metrov.                                           Polotok je domovina številnim
mojozeljopokratkempostanku.         Sinaj,    košček    zemlje    med    Beduinom,    katerih    nomadsko
Se dolgolasec, ki je na ves glas       Sredozemljem in Rdečim morjem, je    življenje se danes hitro spreminja,
navijal Doorse, pri čemer so se       Poln kontaistov: na severu močvirja,    čeprav skopa zemlja omogoča rast le
arabskemu sopotniku vidno iežili    Palme' peščene plaže, čudoviti koral-    skromni vegetaciji, ki komaj zadošča
lasie ie bil ob moiih m-iradpvan      m greben v Rdečem morJu' vmes Pa    ovcam in kozam, ki spremljajo
mVdXJSS^v         PUSta P°krajina Z rdeČe" ^^0 Obar"    beduinska P^mena. Vedna njihovih
jihvidefaastobrezbrizen.Sicer      vanim gorovjem. Večina od okoli    prednikov je prišla z Arabskeea
pasetakomzanikogarzmenil,      100.000 prebivalcev polotoka živi v    polotoka. Njihove navade, vera,
saj se je z glasnimi vzkliki čisto      oazah in ob obali severnega dela, kjer    zakoni in izredna gostoljubnost so se
vživel v ne vem kateri del Ramba     ]eži tudi največje mesto El Arish.          izoblikovali v izoliranosti, težkih
navideu^kiiebilkarpravšnii       c-    • VSex °? čafOV faraonov )e bil    klimatskih razmerah ter neprestani
uvod za ootnikp nampniPnP                l P" ? številnim spopadom, saj    potrebi po preseljevanju.
uvoazapomike,namen)enE        predstavlja   nekakšen most med       Mnogi še danes živijo v šotorih,
proti lzraeiu.                   Azijo m Afriko in jebil zato strateško    vendarpanomadskoživljenjeopušča
vedno več »otrok puščave«. Tudi vlada se trudi, da bi se jih čim več ustalilo. S tem namenom so zgradili šole, bolnišnice in socialne centre ter namestili zaloge vode tam, kjer so želeli, da bi se Beduini naselili za stal-no. Tako danes velik del teh skriv-nostnih Ijudi goji dateljne, obdeluje zemljo ali pa skušajo zaslužiti v raz-vijajočem se turizmu.
Sina) je seveda tudi dežela »svetih dogodkov« in številnih »čudežev«. Že samo ime Sinaj spominja na boga: Sin je bil bog meseca v stari Mezopotamiji, katefe prebivalci so tudi prečkali peščena brezpotja znamenitega polotoka.
Tu je tudi gora Sinaj, kjer naj bi človek prvič govoril z bogom. Seveda je ravno zato cilj mnogih, ki zaidejo v osrčje sinajskega polotoka.
Pot na sveto goro se začne pri samostanu sv. Katarine, kjer naj bi bog iz gorečega grma spregovoril z Mojzesom. V 1400 let starem samostanu živi kakih pet-najst menihov, katerih življenje v izolaciji ni nič kaj osamljeno. Popot-nikov, ki se pred vzponom ustavljajo tukaj, je iz leta v leto več in ni čudno, da so se temu tudi sami prilagodili. Za nekaj egipčanskih funtov ti shranijo            pretežak
nahrbtnik, ki ga ob vzponu na goro vsekakor ne potrebuješ, dobro pa so založeni tudi z raznimi brošurami o samostanu, ki si ga delno lahko tudi ogledaš.
GORA SINAJ
Z            zaničevalnim
pogledom sem ošvrknil kamele, ki so jih Beduini pod visokim samos-tanskim obzidjem ponujali manj samozavestnim popotnikom. Otovorjen le s spalko sem zagrizel v strmino v družbi dveh Nemcev, ki sta ravno tako nameravala prespati na gori. Pot do vrha je res bolj položna, toda po nekaj tednih lagodnega življenja mi je že pošteno jemalo sapo, preden sem dosegel 2285 metrov visok vrh. Ravno sem še uspel ujeti sončni zahod in enkraten pogled na
okoliške vrhove, ki so spreminjali barve kot kamniti kameleoni. Z zatonom sonca je izginilo še tisto malo toplote, ki so jo nudili zadnji žarki. Tudi spalna vreča, ki sem jo razgrnil ob mali cerkvici na vrhu, me ni mogla dovolj ogreti. Le kdo bi pričakoval tak mraz v Egiptu? Vseeno sem nekako zadremal ob
prijetnih mislih na barvit sončni vzhod, ki se je obetal.
Namesto čudovitega jutra sem navsezgodaj doživel pravo invazijo turistov. V manj kot pol ure je vrh zasedlo staro in   mlado. Veselo so
škljocali s fotoaparati proti vzhajajočemu soncu, sam pa sem razočarano počakal, da se razgreti fotografi malo umirijo. Mraz je opravil svoje in kmalu sem bil na vrhu ob grški ortodoksni cerkvici spet skoraj sam. Le pod bližnjo mini-aturno mošejo so Beduini še vedno vztrajali ob plinskem kuhalniku in čakali na zapoznele turiste, katerim je topel čaj, tako kot meni, prišel še kako
prav. Šele po prvih požirkih tople tekočine sem se lahkp v miru razgledal po okoliških vrhovih in se pripravil na sestop preko 3000 kam-nitih stopnic, ki predstavljajo drugo možno pot na goro Sinaj. Pot je vsekakor primernejša za sestop, saj vzpon preko neskončnega stopnišča nikakor ne more biti preveč prijeten. Po tej mrzli noči sem si res zaželel morja, ki na srečo ni bilo daleč. Dahab, na zemljevidu velika pika, je v resnici le velika zaplata asfalta, ki predstavlja av-tobusno postajo v ozadju katere se diskretno skriva turistično naselje za petične goste.
Na srečo je le nekaj kilometrov iz »mesta« beduinska vas, poleg katere so zrasli nekakšni bungalovi. Vse udobje, ki ti ga nudijo, so majhne slamnate kolibe. Nekatere so celo zidane, vendar pokrite s trsjem, saj dežja tudi tukaj skoraj ne poznajo. Tanke penaste blazine na peščenih tleh kar spodob-no nadomeščajo postelje. Elektrike seveda ni, vodo pa dobiš v najbližjem vodnjaku.
Obalo krasi edina gruČa palm daleč naokoli, tako da ima drugače pusta pok-rajina tukaj res eksotičen videz. Med palmami so raztresene številne male restavracije, zgrajene iz trsja, bambusa in palmovih debel. Vse skupaj je od daleč videti kot prijetno urejeno naselje brodolom-cev.               Notranjost
provizoričnih restavracij je povsod enako preprosta: na tleh preproge, blazine in nizke mizice ter obvezna glasba, večinoma stari rock. Številni psi, mačke in celo kakšna opica, ki se stalno vrtijo okoli miz, nikogar pretirano ne motijo, pa čeprav se pogosto stepejo za ostanke na krožnikih, ki jih lenobni lastniki nikoli ne uspejo pospraviti dovolj hitro. Za malo denarja lahko tnkaj uživaš v prvovrstnih morskih dobrotah, od jastogov pa do različnih velikih rib, katerih imena si tako ali tako ne moreš zapomniti. Tako ni čudno, da se ne preveč zahtevni
popotniki ustavljajo tukaj tudi za več tedriov. Klima ob morju je prijetna, saj stalno pihlja veter, morje pa je toplo čez celo leto, tako da tudi pozimi ni zadrege. Eno izmed preprostih restav-racij vodi celo Avstralec, ki se mu je ta košček obale tako prikupil, da se vsaj še nekaj let ne misli vrniti. Ob stalnem stiku s popotniki s celega sveta mu nikoli ni dolgčas, našel pa si je tudi izbranko in okoli stolov že racata prikupni hčerki. Z družino se namerava vrniti šele, ko bosta deklici dovolj stari za v šolo.
V prijetnem naselju pa bi se slej ko prej začel dolgočasiti, če ne bi bilo koral^ega grebena, ki ob-daja južni del polotoka. Razprostira se le nekaj metrov od obale, kjer lahko z masko in plavutmi občudujeŠ fantastične oblike in čudovite barve koral. Tako lepih in nenavadnih rib ni nikjer drugje kot le na koralnih grebenih. Rumene s črnimi pikami, progaste, vijolične z rumenimi plavutmi, pisane papagajevke in številne druge ribe vseh mogočih barvnih kombinacij se dvigajo kot bleščeči cvetovi in ob
nevarnosti bliskovito izginejo za koralne vejice in v varne kotičke prave koralne džungle. Med ribjimi lepoticami so nekatere tudi hudo strupene, zato je najpametneje, če se ničesar ne dotikaš! Pa tudi korale niso čisto nedolžne, saj te lahko nekatere opečejo vsaj tako kot koprive.
Prijetna klima in lenobno življenje
v malem naselju ti tako zelo zleze pod kožo, da se le stežka odločiš zapustiti kotiček, ki je tako daleč od vsakdanjih problemov in težav. Toda turistična viza se je počasi iztekla in treba se je bilo pripraviti na dolgo pot proti domu.
IZ2IV ZA BRALCE
Egipt je ena izmed dežel, kjer se da čisto lagodno preživeti s kakimi 500 DEM na mesec, kar zadostuje za spanje (okoli 5 DEM na noč), hrano, potovanje po deželi, pa še za kak suvenir bi lahko ostalo. Povratna letalska vozovnica iz Aten znaša okoli 400 DEM, do Aten pa se lahko odpravite tudi na štop. Slednjega po Egiptu ravno ne priporočam, saj domačini na to niso najbolj navajeni in običajno pričakujejo za vožnjo plačilo. Po drugi strani pa je štopanje vseeno lahko priložnost za spoznavanje domačinov... Torej za kakšnih 1000 DEM si lahko privoščite že kar lepe počitnice, čeprav ne v ravno razkošnih hotelih, vedno čistih rjuhah in ob dunajskih zrezkih. Med-narodna študentska izkaz-nica vam lahko pomaga do kakšnega popusta pri letalski vozovnici, če vas mikajo muzeji, boste deležni polovičnih cen, popusta pa boste deležni tudi na egipčanski železnici.
Igor Fabjan
INDONEZIJA
DEŽELA TISOČERIH OTOKOV
Indonezijski arhipelag, ki se
razteza vse od Malajskega
polotoka na JV Azije pa do
Avstralije, se ponaša z več kot
13.000 otoki, katerim je največkrat skupno le to, da
pripadajo isti državi. Od Sumatre do Timorja se srečuješ z nekdanjimi lovci na človeške
glave, muslimanskimi
skrajneži, starodavno kulturo
Jave, čudovitimi templji in
obredi skrivnostnega Balija,
množico še vedno aktivnih
vulkanov, nepreglednimi
deževnimi pragozdovi...
Pravijo, da je prav vsak malo
večji otok dežela zase, saj so
ljudje, običaji, kultura, pok-
rajina in podnebje povsod tako
različni.
Džakarta, milijonska prestolnica na otoku Ja vi, je le še eno izmed velikih mest, kjer živi pisana paleta ljudi, od bogatašev v razkošnih vilah do brezdomcev v zasilnih bivališčih, kjer se tkejo žalostne usode prem-nogih, ki se v upanju na boljše življenje zgrinjajo v veliko mesto. Ljudje s podeželja šele tu postanejo reveži v pravem pomenu besede. Mnogi so doma preživeli z ob-delovanjem koščka rodovitne zemlje in nekaj bananovci, v mestu pa je treba za hrano najprej zaslužiti. Toda kakršnegakoli dela za neuke prisel-jence običajno preprosto ni.
Med popotniki je Džakarta še posebej znana tudi kot prestolnica žeparjev. Že v Singapurju sem poslušal zgodbice o skupinah, ki z britvicami najraje operirajo na vedno natrpanih mestnih avtobusih. Denar za pasom ali okolli vratu še zdaleč ni varen! Nepridipravi so že tako izurjeni, da
prerezane hlače opaziš šele, ko izstopiš iz avtobusa, takrat pa je običajno že prepozno! Pri svojem delu so celo tako spretni in natančni, da iz skrivališča poberejo le denar in čeke, potni list in ostale nepotrebne papirje pa običajno pustijo nesrečnemu lastniku. Vse to mi je odvrnilo vsakršno željo po podrob-nejšem spoznavanju mesta, še p>osebno ko sem že prvo jutro zalotil falota, ki se je z britvico lotil mojega nahrbtnika. Takrat sem se odločil, da zapustim »nezdravi kraj«, kot so ga imenovali že v časih kolonije Holandcev, ko so Ijudje v nekdanji Bataviji množično umirali zaradi malarije in drugih tropskih bolezni.
Z VLAKOM ČEZ JAVO
Potovanje čez Javo je lahko dokaj preprosta zadeva. V vsakem večjem mestu je moč najti kup avtobusov, ki vozijo tudi na bližnjega otoka Bali in Sumatro. Cene so zmerne, vožnja pa kolikor toliko znosna, če odmisliš
samomorilsko razpoložene šoferje in neznansko radovedne domačine. Vlak je še najcenejša in najvarnejša varianta, vendar pa občutno počasnejša.
In tako sem oborožen z vodo, šopom banan, zavitkom keksov in obilico potrpežljivosti zavzel sedež takrat še presenetljivo čistega vagona. Knrvalu sem se lahko prepričal, da so Indonezij-ci resneverjetno družabni in neznansko radovedni ljudje. Ob vsaki priložnosti se zapletejo v živahne pogovore, Če pa je pri roki tujec, pa še toliko bolje! Vsakdo, ki zna vsaj nekaj angleških besed, hoče preizkusiti svoj besedni zak-lad. Seveda so vprašanja vedno bolj ali manj enaka. Ko me že stotič sprašujejo, kje je Jugoslavija, kaj je Slovenija, kam grem, kako mi je ime, kaj dela moj oče, mama, brat, sestra..., se delam, da ne razumem angleško. Toda tudi to ne pomaga kaj dosti, saj očitno še niso naleteli na tujca, ki ne bi govoril tega jezika.
Zelo pogosto je izrečeno vprašanje: Kam greš? To mi je šlo še posebno na živce. Kasneje sem izvedel, da je to nekakšen pozdrav, kot npr. kako si kaj. Na to vprašanje je najbolje odgovoriti »jalan, jalan« (hodim, kar tako), kar spraševalcem vedno privabi na obraz zadovoljen nas-meh.
Ob naslednji poplavi vedno enakih vprašanj pras-nem v smeh in cela štorija se še enkrat ponovi. »Kam greš, kako ti je ime?...« Na koncu se sprijaznim z usodo in večer mine v prepevanju ameriških uspešnic, vse dok-ler me pred radovedneži ne reši prepričljiv spanec.
Če imaš še to smolo, da se odločiš za vlak ob kakšnem večjem prazniku, se lahko potovanje spremeni v pravo moro. Takrat so vagoni natrpani do zadnjega kotička in lahko si srečen, če se sploh uspeš zriniti na vlak! V vsesplošni gneči povzročajo dodatno zmedo še prodajalci raznih priboljškov, ki se vztrajno prebijajo med prepotenimi telesi. Z velikimi pladnji in košarami krožijo sem ter tja po vagonih, vse dokler niso zadovoljni z iz-kopičkom ali pa utrujeni občepijo v kakšnem kotu umazanega vagona.
Nikoli mi ni bilo čisto jasno, kje živijo vsi ti ljudje, saj so s svojimi košarami pogosto vztrajali na vlaku tudi 500 kilometrov in več. Ponudba neutrudnih krošnjarjev je res neverjetno pestra: voda, Coca-Cola, sadje, vmes priskoči kak fantič ali kar cela skupina, ki ti s kitaro zabrenka nekaj taktov najnovejše uspešnice in če je potrebno te osrečijo še z ne ravno ubranim petjem, dokler se jih
ne rešiš vsaj z drobnim kovancem. Že spet je nazaj domačin s pijačo, sledi mu naslednji s plišastimi medvedki, nekdo ponuja časopise, knjige, pred nogami se mi razkomoti črnolaska s pladnjem riževih dobrot, obenem pa mi drugi prodajalec kar preko rame ponja
slaščice. Zatem sledijo ure, verižice, prodajalec papagajev, čistilec čevljev... Ob tako raznoliki ponudbi krnalu ni nikogar več, ki ne bi nekaj grizljal. Razni olupki, peške, kosti, papir pa seveda brezbrižno romajo na tla ali v rvaj-boljšem primeru skozi okno. Ko se po tleh nabere nekaj centimetrov smeti, se skozi vagone sprehodi uslužbenec z veliko metlo in na prvi postaji vse skupaj pomete skozi vrata vagona in
stvar je urejena za naslednjih sto kilometrov.
Java, najgosteje naseljeni otok in-donezijskega arhipelaga, tako domačinom kot tudi številnim turistom rvudi rrvarsikaj. Otok je ena sama veriga bolj ali manj dremajočih vulkanov. Zemlja je tako plodna kot le malokje. Bogata koncenfracija mineralov, ki so jih v tisočletjih iz drobovja zemlje iztrgali vulkani, in vlažna tropska klima sta idealna kombinacija za bujno rast. Nekateri predeli so še vedno neprehodni gozdovi, v katerih živijo eksotične živali, od nosorogov pa do netopirjev, ki merijo čez krila več kot meter!
Antična Java je bila dežela kmetov, ki so pridelovali ogromne presežke, ki so se porabili za palače kraljev in gradnjo velikih svetišč. Prvotni prebivalci so verjeli v duhove prednikov in animistične sile. V stikih z Indijci se je tudi tukaj pričela hindujsko-budistična kolonizacija, ki je trajala kar 1400 let in je bila zaradi simbioze kultur obojestransko koristna. Znanost in kul-tura sta se v tem času pospešeno raz-vijali.
BOROBUDUR
V letih razcveta je nastal daleč na jugu otoka Borobudur, velik tempelj, ki naj bi služil meditaciji in čaščenju. Gradili so ga skoraj sto let. Tesarji, zidarji in klesarji so prihajali iz vseh koncev takrat omikanega sveta.
Orjaška, na videz monolitna gmota jcvideti kot piramida, zgrajena okoli vrha griča. Nad kvadratno osnovo se druga za drugo dvigajo terase. Prvih šest je kvadratnih, potem sledijo tri okrogle, čisto na vrhu pa se bohoti mogočna stupa. Na okroglih terasah stoji 72 manjših stup, podobnih rešet-kastim zvonovom, v katerih sedi Buda v naravni velikosti. Stene ogromnih kvadratnih teras so obdelane s preko 2500 kamnitimi reliefi, ki ponazarjajo zgodbe Budove poti skozi njegove in-karnacije, govorijo o arhitekturi, oblačenju, kmetijstvu, borbenih veščinah, plesu in umetnosti iz tistega
časa. Kralji, sveti možje, navadni ljudje, graciozne lepotice, bojevnice z meči, sloni, eksotična drevesa se vrstijo pred teboj kot skrivnosten film iz daljne preteklosti. Kamniti reliefi so skupaj dolgi kar pet kilometrov!
Danes je Borobudur pravo romarsko središče, od zore do mraka preplavljeno s trumami radovednežev.
Tisti dan, ko sem prispel pred vhod mogočnega templja, je bil za ogled še posebno neprimeren. Soparne meglice, tiransko sonce in gneča prepotenih teles mi je kmalu ubila vsako voljo do razis-kovanja in s prvim avtobusom sem jo mahnil v višje predele, kjer je zrak čistejši in se temperature tudi podnevi spustijo pod 20C Planota Dieng leži pod 3000 metrov visokimi brun-dajočimi vulkani. Pokrajina tod okoli je resnično nenavadna. Divje robato skalovje, ostanki nekdanjega kraterja, je poraslo z mahovi, evkaliptusi in zveriženimi borovci, stalno zavitimi v mrzle meglice. Iz težkih oblakov kar naprej prši, iz tal pa se tu in tam dvigujejo po žveplu smrdeče pare. V kotanjah se skrivajo čudovito obarvana mineralna jezerca, sikajoči gejzirji in brbotajoče vrelo blato. Delovanje naravnih sil je tako mistično prepričljivo, da ni čudno, da so na ta kraj hodili častit bogove že od nekdaj. Tako kot vreme so se mi zdeli tudi 1 judje nenavadno hladni. Drugod te na
vsakem koraku ogovarjajo radovedneži, tu pa se prav nihče ni menil zame.
Cesta, ki se z visoke planote strmo spušča v dolino, se vije med terasastimi polji, ki se zajedajo v strme bregove. Prav vsaka ped zemlje je videti skrbno obdelana. Koliko truda in dela je bilo vloženega v te njive, da so jih ljudje iztrgali iz pobočja z najbolj preprostim orodjem! Zaradi hladnejšega podnebja gojijo tod podobno zelenjavo kot pri nas. Takrat je bila na višku sezona krompirja in tako ni čudno, da mi je ta konec Jave ostal v spomuni kot »krom-pirjeva dežela«.
V Jogjakarto sem prispel pozno ponoči. Prijetno je bilo spet čutiti topel veter. Kljub pozni uri se je vsepovsod trlo ljudi, ki so se sprehajali, posedali in jedli v provizoričnih restavracijah, ki oživijo ponoči na širokih pločnikih glavne ulice. Prav na vsakem koraku se je nekaj peklo, jedlo, prodajalo, raz-kazovalo... Toliko zadovoljnih obrazov že dolgo nisem videl.
Pisano mesto je bilo polno pasti in skušnjav za mojo ne preveč polno denarnico. Ljudje so bili začuda veliko manj vsiljivi kot drugod in celo rikšaši me niso oblajali s svojo ponudbo na vsakem koraku. Odločil sem se, da bom vsaj eno dopoldne čisto običajen turist, in tako sem se posvetil ogledu sul-tanove palače. Pomešal sem se med
skupino nemških turistov, ki so pridno snemali in fotograf irali, da jih je bilo kar veselje gledati. Toliko smešnih frisov, kot jih najdeš med navdušenimi fotografi, lahko vidiš le še redkokje! Ko sem se začel dolgočasiti, sem stopil do prikupne indonezijske vodičke in jo napadel s kopico tipičnih vprašanj: od kod si, kako ti je ime, ali si poročena, kaj dela tvoj oče... Le začudeno se je smehljala in kar ni ji šlo v glavo, da so lahko tudi tujci tako zeloooo radovedni. Jogjakarta, eno največjih in-donezijskih mest, velja za nekakšno kulturno središče Jave. Vsak teden je tu priložnost za kraljeve ceremonije ali pa nov festival drame, plesa, glasbe... Cela četrt se ukvarja z izdelovanjem usnjenih in lesenih lutk, s katerimi uprizarjajo celonočne predstave iz svoje nenavadne kulture. Tu izdelujejo tudi čudovite filigrane in slike v batik tehniki. Še rikše so lepše kot drugod, nekatere pa so celo poslikane z raznimi motivi, ob katerih sem se spraševal, ali gre za kič ali za pravo umetnijo. Mesto je idealno za nekajdnevni počitek, saj so tudi prenočišča in hrana med naj-cenejšimi v Indoneziji. Poleg tega sta blizu tudi mogočna templja Borobudur in Prambanan, za osvežitve željnega tudi do morja ni več daleč.
Igor Fabjan
DARILO NILA
Deželo starodavnih civilizacij, piramid in f araonov so skozi vso
njeno bogato zgodovino im-
enovali darilo Nila. Zgodovina
Egipta je nerazdružno povezana z
reko Nil. Minevala so ljudstva, kulture, vladavine, ostal pa je Nil,
oživljajoča reka, ki tisočletja podarja življenje tej nenavadni oazi sredi puščave. Reka je nav-
dihovala in pogojevala ekonomsko, versko, socialno in politično plat življenja. Dežela
f araonov je preživela kar
sedemindvajset stoletij, v čemer je
ni prekosilo nobeno kraljestvo
starega sveta. Okoli leta 1000
pr.n.š. je bila egipčanska moč za
vedno strta, ostala pa so svetišča,
gigantski spomeniki in molčeče
grobnice, katerih arhitektura je
bila vredna kraljev in bogov.
Tekom stoletij so celi rodovi stav-
benikov prekrili bregove Nila, od
njegove delte pa do Nubije na
1300 km oddaljenem jugu, s kam-
nitimi spomeniki.
Danes se Egipt sooča s številnimi problemi. Poleg nezavidljive ekonomske situacije povzročajo gotovo največ težav verska nasprotja. S slabšanjem ekonomskega položaja mnogi vidijo rešitev v vrnitvi k tradicionalni kulturi in veri, ne pa v uvozu zahodne tehnologije in njim tujega načina življenja. Slabše je stanje, več ljudi se zateka k veri in vedno več je pristašev muslimanskih skrajnežev. Med njimi je tudi veliko mladih iz vrst študentov, ki so spoznali, da tudi z izobrazbo ne bodo prišli do boljših položajev.
Turizem prinaša državi lepe denarce, toda najrevnejši so zopet deležni le skromnih drobtinic bogatega turističnega kolača ali pa še tega ne. Denar se steka v žepe domačih in tujih mogočnežev, ki so postavili drage hotele in pripeljali razkošne ladje, ki s petičnimi gosti križarijo med Kairom in Asuanom. Manj premožnim domačinom ostane boj za skromnejše turiste, ki so zadovoljni tudi s preprostejšimi hoteli, v katerih nihče preveč ne sitnari zaradi hladne
vode, umazanih tapet...
Televizijske antene so obešene po vseh strehah, od visokih zgradb v Kairu do ilnatih domov kmetov -felahov. Tuje televizijske oddaje imajo na vsakdanje življenje močan vpliv. S pritiskom na gumb se družina v skromni hiški iz ilnate opeke nenadoma preseli na ulice ameriških velemest ali pa v razkošen svet bleščečih filmov. Življenje, kakršnega si v skromnem okolju še zamišljati niso mogli, nenadoma oživi na malem zas-lonu in zaseje seme nezadovoljstva. Mladi tako dobivajo predstavo o blagostanju v mestih, kjer vidijo v zaposlitvi možnost drugačnega, boljšega življenja. Posledica tega je, da velika mesta, kot so Kairo, Alek-sandrija, Asiut, preplavljajo vedno nove množice ljudi.
KAIRO
Avtobus je obmiroval sredi prometne zmede in ni bilo videti, da se misli kaj kmalu zganiti. In tako sem začela spoznavati milijonsko mesto. Kljub pozni uri ni bilo videti, da bi
utrip velemesta že kaj zamiral.
Kairo je res pravo srce Egipta, ki neutrudno bije že stoletja. Le malo je mest, kjer so nasprotja med vzhodom in zahodom, modernim in tradicionalnim, novim in starim tako očitna in prisotna na vsakem koraku. Molitveni klici mujezinov se mešajo s hrupom kaotičnega prometa in moderno glasbo, tako arabsko kot tudi zahodnjaško. Velike poslovne zgradbe in razkošni hoteli za premožne tujce se dvigajo in šopirijo nad ulicami, polnimi hupajočih vozil ter sem in tja pohlevnih osličkov, ki še vedno kljubujejo pločevinasti reki. Nedaleč \z mestnega središča pa že lahko naletiš na im-provizirana bivališča, ilnate hiške in blatne ulice revnejših predelov. Tu se tkejo žalostne usode premnogih, ki se v upanju na boljše življenje zgrinjajo v milijonsko mesto. Toda zgolj pridne roke še zdaleč niso dovolj za preži vetje, zato se sanje mnogih kmalu razblinijo v bedi in obupu zasilnih bivališč.
Egipt, pravzaprav Kairo, je tesno povezan s piramidami. Mogočne priče preteklosti vsak dan oblegajo množice turistov in raznih mešetarjev, tako da se obisk navadno spremeni v beg pred vsiljivimi trgovci in lastniki vseh mogočih jezdnih živali. Saj moraš do piramid po mnenju teh zadnjih na vsak način odjezditi na kameli, konju ali vsaj osličku.
S piramido so stari Egipčani primer-jali strukturo človeške družbe. Na vrhu je bil faraon, hkrati kralj in božanstvo. Pod njim so si v vedno nižjih plasteh sledili dvorjani, visoki uradniki, pisarji, obrtniki, trume delavcev in velika množica kmetov. Faraon je bil utelešenje bogov in duša države. Odgovarjal je za naraščanje in upadanje Nila, za letno žetev, za srečo v gospodarstvu in za mir. On je delil zemljo med podložnike, razvrščal delovno silo pri gradbenih delih in delil pravico. Za egipčanske razmere je bil tak absolutni vladar brezpogojno potreben, kajti samo kralj z nadčloveškim ugledom je lahko v 1300 km dolgi deželi uveljavljal in ohranjal tako težko doseženo enotnost.
H gradnji takšnih grobnic je faraone vodilo verovanje v posmrtno življenje. Piramide pa niso bile le grobnice
vladarjev, ampak so bile tudi simbol življenja in smrti, neizbežno znamenje absoultne in večne moči bogov. Kar sedemdeset dni je trajalo, da so umrlega pripravili za posmrtno življenje. Truplo so z mešanico solitra, dišav in smole spremenili v mumijo, le to pa so povili s trakovi iz tanko tkanega blaga. Tako so nekdanji vladarji na nek način vendarle rvašli
nesmrtnost.
Največ pogledov gotovo pritegne mogočna, 137 metrov visoka Keop-sova piramida, ki so jo dogradili leta 2690 pr.n.š. Približno 2.500.000 kam-nitih blokov, povprečno težkih 2,5 tone, je bilo potrebnih za velikansko grobnico. Množica matematikov, kamnosekov, zidarjev, nadzornikov in sužnjev jo je gradila več kot 25 let!
Khan el khaili je poleg piramid, ki so že od nekdaj zaščitna znamka Egip-ta, gotovo eden glavnih ciljev nakupo v željnih turistov. Velikanska tržnica z labirintom ozkih ulic gotovo lahko zadovolji navdušene zbiralce spominkov. Pred trgovinicami se kopiči raznovrstno blago, ki še bolj maši že tako skoraj neprehodne ulice. Nekateri predeli so prave pasti z vsil-jivimi in agresivnimi trgovci, ki skušajo izvleči iz tebe, kolikor je le mogoče. Prodajalci rinejo vate in so včasih že prav nesramni. Na vsak način ti hočejo prodati »več tisoč let stare kamne«. Komaj se rešiš enega, te že napade drugi, ki je še vztrajnejši in še bolj nepopustljiv. Grabi te za roke, obleko, nahrbtnik in obenem žlobudra mešanico nekaj svetovnih jezikov.
Kar oddahnem si, ko se spet znaj-dem na blatni ulici, kjer me obkrožajo le bosonogi otroci. Spet je tu večna prošnja za bakšiš, ki lahko pomeni slaščico, neverjetno so mahnjeni na
svinčnike, najraje pa imajo seveda denar. Bakšiš je v Egiptu nadvse pomembna zadeva: otroku privabi na obraz širok nasmeh, natakarja napravi prijaznejšega, v polnem hotelu ti pomaga do proste postelje..
POTOVANJE PROTI JUGU
Mogočni kip Ramzesa vzbuja pozor-nost pred vedno živahno železniško postajo. Skozi okna vlakov, večinoma brez stekel, se bašejo spretnejši in lahko so srečni, če uspejo zasesti vsaj prostor nad sedeži, ki je običajno sicer namenjen prtljagi. Ogromne cule in vmes kakšna kletka z nemirno perutnino so romale v natrpane vagone, ko je vlak že začel kazati znamenja življenja.
Tudi jaz sem se odpravila dalje, proti jugu, proti Asuanu, kjer velja, da je Nil najlepši.
V Egiptu je lahko potovanje z vlakom vsaj drugega raz-reda tudi čisto prijetna in udobna zadeva. Prvi hip me je pravzaprav vse minilo, ko sem pred blagajno zagledala nepregledno vrsto prerivajočih se Arab-cev. Prešinilo me je, zakaj so v vrsti čisto sami moški, saj je na vlakih vendarle tudi precej žensk, torej očitno potujejo tudi one. Cutila sem radovedne poglede in obšel me je zoprn občutek. Spet se je zvrstilo nekaj vprašanj, od kje sem in če sem poročena, ko se je končno od nekje vzel prijazen fantič in mi prišepnil, da je za ženske druga vrsta, čisto posebej in tudi precej krajša da je. Mimogrede me je še poprosil, če kupim karto še zanj, saj ni upanja, da bo tu prišel na vrsto pred odhodom vlaka. Kar je čisto držalo.
Tako kot na postaji je seveda gneča tudi na vlaku. Sicer pa sem spet občutila prednost, saj so temnopolti Arabci kar tekmovali, kdo mi bo odstopil sedež. V zameno sem se potem skoraj celo pot morala pogo var-jati z njim, ampak še vedno je bolje sedeti in se pogovarjati, kot pa stati in molčati. Arabci imajo o zahodnjakin-jah mnenje, ki ga pridobijo iz televizije. Najlažje je potovati, če vztrajno zatrjuješ, da si poročen in imaš doma vsaj dva otroka. Potem, nejeverno sicer, pokažejo malo več spoštovanja, drugače pa ti kaj hitro začnejo pošteno parati živce.
Marija Demšar
NEKAJ BEŽEČIH TRENUTKOV
VESELJA - NEPAL
Po tridesetih urah letenja in
presedanja po letališČih smo pris-
tali v Katmanduju. Daleč od Ev-
rope. Krave, sprehajajoče se po
sredini cestišča, vožnja po levi
strani, gost promet, zvoki av-
tomobilskih hup, umazanija so
postali realno dejstvo. Zmeda in
nered. Le kako se bom tu znašla,
sem se spraševala. Čas je izgubil
vrednost. Sedenje in čakanje je
nekaj, s čimer lahko preživiš dan.
Sprijateljem sva se na kolesih kar hitro znaŠla v prometu brez prometnih znakov, kjer vozniki av-tomobilov namesto smernika uporabljajo roke. Lepoto budisitičnega templja sva odkrivala z vrha hriba, saj je vstop dovoljen le budistom. Krave so tu res svete. Poleg glavnega svetišča je udobno Iežala bela krava, z zlate tridelne stene pa so se odbijali sončni žarki. Veliko vernikov se umiva v reki, ki teče poleg svetišča, nekatere ženske
pa tu perejo tudi perilo. Na istem obrežju sežigajo trupla vernikov, ovita v belo blago. Šele kasneje sem izvedela, da je to drag način pokopa, ki ga ne more kupiti vsak. Pepel vržejo v reko, ki se kasneje izliva v sveto reko Gan-ges. (Za grmado pa uporabljajo prijet-no dišeč les sandalovino). Po dveh dneh smo že dobili tako imenovane »treking permite«. Posebna izkaznica, dovoljenje za vstop na obmoČja, ki so odprta za turiste. NaŠa pot se je zaČela v Pohari, mestu, ki je dvesto kilometrov oddaljeno od Katmanduja. Turistični avtobus pa je za to pot porabil celih dvanajst ur. Vožnja po makadamski cesti ob prepihu v av-tobusu nas je zelo utrudila. Naše volje pa ni omajal niti grozeč plaz, ki je od-nesel del poti, nam pa potovanje začinil z enourno hojo po vročini in z vso prtljago na ramenih. Da, potem smo tudi preklinjali. Start je bil pred nami. Pohara pa je dva dni zbujala tipično hipijevsko nostalgijo. Svoboda in mir.
Anaporne tu že kažejo svojo veličino. Nekaj prtljage smo pustili v hotelu, vzeli najnujnejše stvari in najeli taksi, ki nas je zapeljal do konca makadamske ceste. Od tu dalje je bila le še dobro uhojena utrjena pot. Nič več avtomobilov, koles, rikš, le domačini, karavane konj in mul, ki do mesta nosijo' domače pridelke, v hribe pa tehnično blago, in seveda tudi reka turistov.
Naš cilj je bil Jomosom, 120 km oddal-jena vas. Območje, po katerem smo hodili ves teden, se imenuje Mustang. Čisto na severu pokrajina že vstopa v Tibet, za turiste pa je še vedno zaprta.
Machapuchhare je ostajal za nami, jezero ob Pohari je postalo ogledalce, vročina dneva in nahrbtnik sta pos-tajala vse težja. Hodimo, hodimo. Vročina, sopara, premočena majica in bolečine v ramenih. Kot protiutež je vsak nov ovinek prinašal nov pogled na čudovito         pokrajino,
prepleteno s terasastimi pobočji.
Znajdemo se na makadamski cesti. Strahota. Rana v terasasta pobočja. Sveže nezaceljene rane. Plazovi kamenja. Nema drevesa na vrhu hriba pa stojijo in molčijo. Škoda.
Ritem hoje so spremljali pozdravi »namaste«. Kot da bi vsakič nekdo rekel: »Pridite in poglejte.« Naša prva postaja je bila lesena hiša na kamnitih temeljih, krita s slamo. Stala je na vrhu hriba in nekje daleš spodaj so se srečevale tri doline. Res je lepo živeti sanje. Jutro po nevihtni noči je to potrdilo. Saj poznate majske barve. Nizko drevje in grmovje vse bolj izgin-ja, odtenki rjavih pobočij so odkrivali masiv nepalskega gorovja.
V prostoru, ki so ga omejevale le surove deske, sva pojedla obvezen zajtrk, čutare napolnila s čajem, plačala in odšla. Slutila sem, da bo tudi ta dan vroč in oblekla kratke hlače in majico.
Nagdanda, Chanrdrakot, Ulleri, Sikha - vasi, ki so si precej podobne. Raz-potegnjene po pobočju. Domačini pov-sod živijo svoje življenje in se ob množici turistov ne pustijo motiti. Skrbijo za vsakodnevno hrano, govedo in delo na terasastih njivah. Pogosto orodje je srp in nekakšna motika na kratkem ročaju. Lesen plug ni prav nič redek.
Pot je ta dan vodila navzdol, kar se mi je zdelo popolnoma logično, saj smo dva dni hodili le v hrib. Najraje bi se nekam usedla in gledala, gledala. Sredi dneva sva imela počitek in čas za kosilo. Izbrala sva hišo, na kateri je visela tabla New Daulagiri Lodge, na zunaj pa je bila prav tako preprosta kot
druge kmetije, ki sva jih že prej srečevala. Kamnita hiša z rdeče rjavo prebarvanimi okni. Samo starec z rev-matičnim telesom, ogrnjen s kosom blaga, z otrokom v naročju je sedel za mizo, sicer namenjeno turistom. Prisedla sva in pozdravila.
Ni se dal motiti. Sedel je in zibal otroka, zanimanje za naju pa je pokazal šele, ko si je Marjan prižgal cigareto. Mislila sem, da je sam in sem stopila v
hišo. V velikem mračnem prostoru je v kotu stala miza, v drugem polica za posodo, v tretjem pa ognjišče. Gospodinja me je opazila in mi ponudila zvezek, v katerega sem zapisala najini imeni. Lepo, sem si mis-lila in odšla ven. Otrok je postal nemiren. Mati gospodinja ga je dvig-nila v naročje in ga začela dojiti, potem pa ga celega slekla in namazala z oljem. Mir v tej ženski se je prenesel na otroka. Vedela je, da čakam na kosilo. Naenkrat sem zagledala gospodarja, oblečenega v zelen pajac, podoben tis-tim, ki jih nosijo uslužbenci Petrolovih črpalk, s poleni v naročju. Takrat nisem le povsem obupala, dogajanje me je spravljalo v smeh. Potem sva bila presenečena, saj sva kosilo dobila v eni uri. In še dobro jebilo. Saj veste zakaj, ali ne? Paradižnikova juha, tako imenovani tibetanski kruh, špageti z zelenjavo in bela kava. Samo domače vino je pok-varilo okus sicer dobrega kosila. Slivov-ka v moji Čutari pa je bila v Nepalu res nekaj posebnega. Domačini so se čudili, kako lahko pijemo tako ostro in pekočo tekočino. Sama sem si mislila: okus po domačem.
Po treh dneh smo prišli do prve kontrolne točke. Vasi so postajale bolj strnjene in grajene cele iz kamenja. Tudi pot skozi vas je tlakovana s kamenjem, dvorišča pa oklepajo zidovi. Bolj hladno je tu. Policist v oliv-no zelenih hlačah in puloverju je svojo pisarno postavil kar ob poti sredi vasi. Miza in preprost stol. Vse njegove kretnje mi govorijo: Ali veste, da ste le
tujci v moji deželi in nikar si je ne skušajte prisvojiti!
Ne, saj si je ne, si v mislih odgovorim.
Verjetno je res, da smo prišli sem iskat tisto izvirnost, ki je pri nas že izginila. Vi ne veste, vi jo še imate, se mi vsiljujejo misli. Od tu naprej, od Vadi Tatopani pot ni več tako težka. Ko smo si utrujene noge blagodejno osvežili v toplem vrelcu, smo se odpravili naprej. Hodili smo ob porečju reke Kaligandaki. Nekaj časa po levi in nekaj časa po desni strani, prečkanje pa so nam včasih omogočili tudi nevarni viseči mostovi. Ogromna struga označuje globoko dolino reke (globina 2200 m), na eni strani stoji mogočna Anapurna, na drugi strani pa Daulagiri (oba vrhova sta visoka okoli 8000 m).
Gozda je vse manj, iglavci zamenjujejo listavce. Veter je vse bolj mrzel, poteze domačinov pa drugačne. Vse bolj spominjajo na Tibetance s širokimi ličnicami. In mnogo zgaranih obrazov. Kontrasti barv so vse večji. Rjavo peščena barva pobočij, beli zasneženi vrhovi in čisto modro nebo. Vladajočo tišino motijo Ie žvižgi vetra in otovorjene karavane. Na koncu poti, v Jomosomu, je bilo le malo turistov. V Moon Light lodgeju smo počakali na letalo. Polet nazaj do Pohare je trajal le dvajset minut. Vsa mogočnost gora je dobila drugačen zorni kot. Napori enotedenske hoje pa so postali neznosno lahki.
Nepal je bil čudovit. Svoboda in trgovci z različnim blagom so stali na tehtnici mojega razpoloženja. Prah in umazane obleke, sedenje na prašnem pločniku in tekanje za turisti - način življenja sicer uspešnega trgovca. Skrivnostno zaviti v nekaj neznanega in preprosti so bili domačini. Všeč so mi bili. Njihovi otroci so mali bogovi -eni od deklic je bila ime Puza. Na koncu je sprehod po prepolnih ulicah Katmanduja pomenil pravo zabavo. Srebrnina, preproge, Ijudje z vseh kon-tinentov. Reka ljudi. Samo hotelska soba v Thamelu je bila zavetišče, kjer sem kradla trenutke miru. Predmestje Katmanduja pa je pokazalo pra vo sliko Nepala.
Na napol porušeni hiši se je bleščal napis Pepsi - choise of generation. Moč civilizacije ali ne? Ker je sosedovo vedno boljše, Mona Lisa karakteristika lodgejev. Paradise, Hungry eyes, kičasti okraski Nepala. Izvirnost se tudi tu umika in izginja.
Marija Žigon
INDIJA V OCEH NEKEGA
ISKANJA
Asociacije, preden smo se odpravili na pot. Nekje daleč in neznana, velika uganka. Fantje so me prepričali in skupaj smo se vkrcali na Airbus Kathmandu - Nevv Delhi. Pod sabo sem začutila ogromno odpirajoče brezno in strah sem morala kompen-zirati. Na desni je sedel Marjan, na levi Erik, letalo se je pripravljalo na vzlet, meni pa je po glavi rojila prerokba: Nikoli ne bom videla Indije. Za šalo in da bi vsaj malo premagala strah, sem začela stavek, ko smo se že udobno pogreznili v sedeže: »Vesta, moj prijatelj mi je nekoč prerokoval, da nikoli ne bom videla Indije.« Že isti hip pa sem z obrazom, ki bo zdaj, zdaj padel v smeh, oba pogledala. Joj, oba sta kazala vidne znaka strahu, v meni pa se je vse smejalo, saj sta se me tudi onadva že lepo privoščila.
In dogodivščina Indija v živo se je začela.
Po dolgem času sem se zjutraj v Cog-nout hotelu zbudila zelo zgodaj. Jutranje sonce - čudovita budnica.
Indija Koromandija, Indija - Gandhi, Indija - dežela nesmisla.
Pogled na zeleno igrišče za hokej, televizor, ventilator in telefon na omarici. Strah mi je lezel pod kožo. Prizori nočne vožnje s taksijem niso obetali kaj lepega. Revščina in umazanija. Indijci pa tuji, oddaljeni, neznani in hladrio ustrežljivi. Čutila sem nastajajoč oklep. Ameriški zajtrk v posteljo je bil samo želja, da bi se za hip preselila domov. Prostor je postajal vse bolj majhen in zadušljiv. Ljudje spredaj in zadaj, levo in desno in vedno nekje nekdo, ki ti kaj vsiljivo prodaja.
Naš cilj je bil Varanasi. Kupili smo karte za vlak drugi razred, in se na tihem spraševali, kakšna bo naslednja noč. Želela sem si samo ležišče. Ce ste se kdaj pred prazniki peljali v Sarajevo, potem veste, da bi težko obstajala slabša varianta, kot je noč na hodniku v tako imenovanem KOZARA EX-PRES.
Med zadnjimi smo prispeli do našega kupeja. Hitro sem se znašla v zavetju najvišjega ležišča v spalni vreči in z nahrbtnikom pod glavo. Čutila sem predirajoče poglede temnih
velikih oči in v tistem trenutku mi je bila pisotnost obeh mojih sopotnikov v veliko tolažbo.
Ozko ležišče polno prahu, ropot, us-tavljanje na vsaki postaji, prodajalci arašidov in čaja in značilni azijski vonj. Sprijaznila sem se. Umazanija me ni več motila, zato pa sem preklinjala vsakič, ko sem z vso svojo spretnostjo plezala z ležišča s krči v želodcu, ki niso obetali nič dobrega.
Moja vzdržljivost je popustila. Že v bližini Varanasija me je v trenutku objela vročina in mraz hkrati, »tresavica«, slabost in znašla sem se v domačem discu ob reagi glasbi. Real-nost je izginila. Ropot in zabrisane slike. Slišala sem: »Mary, usedi se k oknu!«. Mene pa ni bilo. Pojedla sem nekaj tablet in se tolažila. In-dija, pač. Po dveh dneh mi je uspelo. Z Marjanom sva najela rikšo. Prijazen Indijec, kar tipičen za vse, ki se uk-varjajo s turisti, je v trenutku izpovedal vso svojo ponud-bo. »Kam želite? Od kje ste? A želite poskusiti naš čaj? Ali ste kupili svilo? Imam prijatelja, ki prodaja kvalitetno in poceni svilo. Lahko vas zapeljem k njemu.« Le naiina odtoČnost, da se zapeljeva do obale svete reke Ganges in si z reke ogledava svetišča, ga je premagala. Njegova vztrajnost naju je spremljala ves dan, na koncu pa sva se res odločila in pri njegovem prijatelju v nedeljo popoldne kupila svilo.
Takrat sem se že nekako privadila pogledom na revščino, ki je prej nisem poznala niti v sanjah. Begale so me oči otrok n mater, ki sedijo ob cesti in prosijo denar. Te oči so govorile o bedi,bolečini in strahu pred novim jutrom, ko ne vedo, kaj bodo jedli in kje bodo spali.
Denar podariš enemu in drugemu, ne moreš pa ga podariti vsem. In tako zelo veliko ljudi je tu. Reka ljudi z močnim tokom. Vsi nekam gredo ali pa kupujejo in prodajajo.
Najin voznik rikše pa se trudi in trudi. Bos je, obleka umazana, njegove oči poudarjajo njegovo majhnost. Njegov dom sta dve veliki sobi v prit-lični hiši s popravljalnico koles pred vrati. Dva para enako svetlih otroških oči sem opazila na pragu.
AGRA
Kondukter je pozabil na nas in v
zadnjem trenutku smo skočili iz vlaka. Ura je štiri zjutraj, na vhodu pa že čakajo motorne rikše s posebno nočno tarifo in posebno ceno, ker bodo turiste odpeljali do željenega hotela. Indijci so tudi iznajdljivi.
Navdušili smo se za jutranji obisk Taj Hahala. Moč svetlobe je tu še enkrat navdušila neredke obiskovalce. Težko bi opisala prelivanje odsevajoče svet-lobe ob beli marmornati grobnici.
Mogočnost življenja, ki mu je tu pos-tavljen somenik. Ljubezen, ki hoče biti večna in nekrušljiva. Minareti pa le ščit pred srcem.
Vsil jivost in pretirana vljudnost je tu prestopila meje in enotni smo se
odločili za sto kilometrov oddaljeni Jaipur - pink city.
Tu je Indija postala drugačna.
Anarhija in neurejenost, ozke ulice iz Varanasija se tu obrnejo v urejenost in široke ulice s semaforji in zdi se, da je tu manj ljudi. K vsem prevoznim sredstvom, avtomobilom, kolesom, rikšam, vespam, volom, se tu pridružijo še kamele in sloni.
Slika ulice je ob roza barvi fasad zelo privlačna. Poleg ostalih trgovcev srečaš na ulici tudi fotografa s cunjo
prek glave in astrologa. Drago pivo, ki smo ga kupili v eni izmed trgovin, namenjenih posebej za Angleže, je poplaknilo še zadnje domotožje.
Najeli smo rikšo za ves dan in odšli na raziskovanje »fortov« (grad). Ti »forti« so zame postali uresničenje pojma gradov iz otroških let Nešteto malih, ozkih in nizkih hodnikov, labirint sob in sobic, mrežasto izklesana okna, stopnice, line. Mali pavijani nam delajo družbo. Najlepši se imenuje Amber palace, nas pa je transver-zala vodila še do Tiger Forta in kasneje v Delhiju Red forta. Prvi, ki smo ga videli v Agri, je bil le za pokušino.
Ostalo nam je še nekaj dni in odločili so se za maj-hen kraj nekje na sredi države Rajasthan - Puškar. Ob malem jezeru so svetišča vsa v beli barvi in v značilnem indijskem slogu postavljena okoli in okoli jezera. Le obrežje ob »Sun-set restaurant« je ponujalo prekrasno zbirališče vsem mladim turistom, banana lassi pa ob-vezen okras na vsaki mizi. V tem kraju se je vera pokazala kot oster zapoved-nik prehrani. Vegetarijanci so si tu prevzeli vse privilegije, prašiČje družine pa vse glavne ulice. Puškar -nasprotje, drugačna Indija, oaza miru. Mesto rož, ki si ga je Brahma prevzel za svojega.
Povsod rože in prekrasne njive roza vrtnic.
Tudi jutranji vzpon na grič, na katerem je svetišče, nam je potrdil to posebnost. Sredi polpuščave leži ob jezeru belo mesto.
Deset kilometrov oddal-jeni Ajmer je spet obnovil prvo sliko Indije. Prepolno ljudi, parni vlak, vsiljivi prodajalci, gost promet. Po nočni vožnji, peljali smo se 300 km do Nevv Delhija, nas je čakalo le letalo in ponov-no srečanje z neprijaznim letališčem. Že ob prihodu smo imeli težave s prtljago, kaj nas čaka tokrat? Takega šoka kot ob prihodu nisem doživela, zato pa smo podkupili vratarja, da nas je pet ur pred odhodom spustil v letališko stavbo. Počasni čis-tilci so ostali le priokus nečiste Indije, drugačnega sveta, ki si ga Evropejci težko predstavljamo.
Azija je drug svet, ljudje tam tretji svet.
Marija Žigon
škodljivo, da bi počeli nekaj, kar vam ni všeč.
10. Ob Novem letu...
a Običajno obdarite tiste, ki običajno ob-
darijo vas.
b Presenetite z darili nekaj novih prijatel-
jev, čeprav se zavedate, da se vam morda
nebodooddolžili.
c Bi z veseljem presenetili koga z darili,
vendar ga nočete spraviti v zadrego, ki
bi jo morebiti čutil, ko bi videl, da ste ga
prehiteli.
d Želite si, da bi bila novoletna darila
prepovedana z zakonom, razen za
otroke, saj vas letanje iz trgovine v
trgovino utruja.
11.  Kako se počutite, kadar priredite večerjo za povabljene goste?
a Ponavadi mučno, ker lahko gre vse
narobe, vendar se vam zdijo takšne
stvari vredne napora.
b Grozno, zato kuhate samo za člane
družine in poslovne prijatelje in tudi
zanje samo takrat, ko absolutno morate.
c Veselo, ker je zmeraj zabavno.
d Zelo napeto, ker se čutite odgovorni,
če segostje ne zabavajo.
12.  Ce bi edini preživeli od vaših staršev resno zbolel in bi potreboval trajno oskrbo, bi...
a Naredili vse, da bi ga imeli pri sebi
doma, ker ne bi želeli, da umre pod tujo
streho.
b Mu našli glede na svoje finančne raz-
mere najboljšo oskrbo v domu in ga
redno obiskovali.
c Skrbeli zanj brez obotavljanja, vendar
zahtevali, da tudi drugi sorodniki
naredijo svoje.
d Se sprijaznili s tem, da morate skrbeti
za bolnega starša, čeprav ne z veseljem.
13.  Katera od naslednjih lastnosti vas najbolj privlači pri moškem (ženski)? a Denar, status, položaj.
b Inteligentnost in domišljija.
c Dejstvo, da vas ljubi.
d Sposobnost, da spoštuje vašo zaseb-
nost in neodvisnost.
e Telesna privlačnost in strastna narava.
14.  Kako bi opisali svoj odnos do materinstva (očetovstva)?
a Kot negativen. Otroci bi vas ovirali. b Morda bi kdaj hoteli imeti otroka, ven-dar se bojite, da bi to zožilo vaše možnosti.
c Prepričani ste, da so otroci največji blagoslov tako za moške kot za ženske. d Bojite se, da svojih otrok ne bi znali pravilno vzgojiti.
15.  Prijatelj bi rad, da mu posodite knjigo, ki jo pravkar berete. Kako reagirate?
a Prevzame vas zadrega, posodite mu
knjigo in zamolčite, da je še niste prebrali
do konca.
b Rečete, da knjigo pravkar berete in da
mu jo boste posodili, ko jo končate.
c Posodite mu knjigo, potem pa ste jezni
nanj, ker vas je prosil zanjo, in nase, ker
ste mu jo dali.
d Preprosto rečete: »Žal jo berem«.
Neradi posojate knjige, saj jih ljudje le
redko vrnejo, zato ste veseli, da imate
izgovor.
TABELA
V tabeli oznaČite odgovor, ki ste ga obkrožili pri vsakem vprašanju.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
a
% % % O % % # X
#
X
# #
X
% o
b
# X
o
X
#
X
o
#
X
#
X
X
# # #
# o
# #
X
# %
X
o o
#
X
o o
X
d X
#
X X
o o
X
o
% % o o
%
%
KLJUČ ZA TOČKOVANJE
X oznaČuje čustvenega skopuha, ki
skopari tako s svojim časom kot s svojo
naklonjenostjo.
O označuje človek, ki je tako pretirano
nesebičen,     da     kaže     znamenja
mučeništva.
# označuje uravnovešeno radodarnost.
% označuje skrajno neradodarnega
človeka.
TOCKOVANJE
Pomembna je kategorija, ki vsebuje večino vaših odgovorov. Skoraj vsakdo bo obkrožil vsaj enega ali dva odgovora iz vsake kategorija - tudi najbolj radodaren človek na svetu se bo nepričakovano izkazal za neradodar-nega na posebnem področju življenja, tako kot bo skopuh v določenih situacijah neznačilno razsipen. Če so vaši odgovori porazdeljeni bolj ali manj enakovredno med dve kategoriji, imate značilnosti obeh. Pojasnili bomo, kaj povedo o značaju štiri glavne kategorije, vi pa presodite po odgovorih, kakšni ste bolj in kakšni ste manj. O: Razsipnež
Če ste obkrožili v glavnem O odgovore (če jih je več kot devet), je to zanesljivo
znamenje, da ste preveč radodarni in podarjate drugim tudi stvari, ki bi jih morali zadržati zase. Problem je ta, da niste pristno radodarni. Vaša težnja po nesebičnosti ne izvira iz ljubezni, ampak iz strahu. Prepričani ste, da lahko dosežete odobravanje drugih samo z žrtvovanjem lastnih interesov v njihovo korist. Žal se motite. Ljudje se ne počutijo dobro v vaši bližini, to neugodje pa se rado spremeni v zamero. To vam nikakor ne gre v račun. Ne morete ver-jeti, da vaše pretirano razdajanje v ob-darovancih ne rojeva hvaležnosti, ampak jih navdaja z občutki krivde. #: Pravi radodarnež Če ste obkrožili v glavnem # odgovore (če jih je več kot 11), je to znamenje, da radi dajete zaradi notranjega bogastva. Vaš čustveni »budžet« je uravnovešen. Podobni ste bogati deželi: ne primanjkuje vam virov, zato lahko dajete brez strahu, da se boste osiromašili. Prav zaradi tega pa vas nekateri ljudje ne razumejo in vam pripisujejo koristoljubne motive. Ne morejo razumeti človeka, ki daje predvsem zato, ker se zaradi tega počuti dobro. A če ste izbrali v glavnem # odgovore, ste tudi dovolj radodarni, da odpustite manj radodarnim njihove neradodarne misli. Zaslužite si občudovanje, čeprav ga ne dobite zmeraj.
X: Neradodarnež
Če ste izbrali pretežno X odgovore (Čejih je več kot 11), ste sicer sposobni biti radodarni, vendar se tega tudi bojite. Spominjate na človeka, ki kljub bogastvu v odraslih letih nemore pozabiti revnega otroštva. So trenutki, ko bi radi bili radodarni, pa vas pograbi strah, daboste nepremišljeno dali komu kaj, kar nujno potrebujete sami. V vaši radodarnosti ni nobene logike: če se počutite varni, imate občutek, da si lahko privoščite nekoliko radodarnosti, kadarkoli pa se vam zdi, da vam grozijo slabi časi ali neprijazni ljudje, raje obdržite vse, kar imate, zase. %:Skopuh
Če ste obkrožili več kot devet % odgovorov, imate poškodovano oseb-nost, Neprestano se primerjate z drugimi ljudmi in ste srečni samo takrat, ko si lahko dokažete, da ste superiornejši od njih. To se vam posreči samo tako, da drugim pripisujete najslabše možne namene. Grožnje vidite povsod, napake odkrivate tam, kjer jih ni. Zakaj pa naj bi bili radodarni do neprijaznih sebičnih ljudi, ki vas obdajajo? Če ste v tej kategoriji, bodite previdni. Cena za takšno zmoto in obrambno pozo je lahko zelo visoka. Morda boste dolgo živeli, vendar boste žrtev kroničnega stresa in ne boste nikoli našli pravega zadovoljstva, kaj šele srečo.
PSIHOTEST (6)
ALI STE RADODARNI?
f
Namen tega testa je, da ugotovi stopnjo vaše radodarnosti - ali ste hitri s pohvalo ali pa z njo skoparite; ali se takoj razveselite sreče, ki je doletela prijatelja ali pa vas obide zavist itd. Zamislite se v opisanih situacijah in označite, kako bi se naj-verjetneje odzvali.
1.  Trenutno ste brez partnerja in se počutite nekoliko osamljeni. Obenem pa je vaša prijateljica (prijatelj) začela hoditi z zanimivim moškim (lepim dekletom) in več nima časa, da bi se družila (družil) z vami. Kako se počutite?
a Jezni in precej neprijateljsko raz-
položeni, kajti če bi vloge bile zamen-
jane,bi vi še zmeraj imeli čas za prijatelje.
b Srečni, ker se je nekomu nasmehnila
sreča, in opogumljeni z upanjem, da se
bo kmalu nasmehnila tudi vam.
c Nekoliko zavistni... zakaj se to ni
zgodilo vam.
d Zaradi njene (njegove) sreče je vaš
občutek osamljenosti še hujši.
2.  Privlačen poslovni prijatelj vas je povabil na kosilo. K vajini mizi je nepričakovano prisedel še en par. Dekle je prava lepotica, z njo se ne morete primerjati. Vi pa ste nameravali flirtati s svojim poslovnim prijateljem. Kaj naredite? (moški naj vloge zamen-
H°)
a Cutite, da so vaši načrti padli v vodo.
Na tihem prekolnete svo}o smolo, med
kosilom momljate in pojeste več, kot je
treba.
b Jezni ste, ker se je pojavila takšna
konkurenca, vendar se prilagodite.
c Plaho utihnete. Razvoj dogodkov se
vam ne zdi krivičen, zakaj bi pričakovali
pozornost od svojega znanca, dokler
sedi pri mizi takšna lepotica.
d Ne zdi se vam, da se je situacija
bistvenospremenila;čepravjedeklezelo
privlačno, ima s seboj svojega moškega.
3.  Na dopustu ste se spoprijateljili z osebo, ki je dokaj bogata, vi pa ste morali vse leto varčevati, da bi si privoščili dva tedna na soncu. Oseba predlaga, da za nekaj dni podaljšate dopust, in se ponudi, da pokrije stroške. Kaj naredite?
a Sprejmete. Zakaj bi zavrnili nekaj, kar
prihaja iz srca?
b Sprejmete, vendar z občutkom krivde.
Raje bi sami plačevali svoje račune, ven-
dar oseba vztraja, vi pa se nočete
prepirati.
c Sprejmete, potem pa se oddolžite z
darilom, ki sicer ni tako drago, da bi ga
lahko primerjali s hotelskim računom,
vendar se zdi, da ste ponovno ustvarili
ravnotežje.
d Odklonite zaradi ponosa in dobro
vedoč, da ne bi mogli usluge nikoli
povrniti.
4.  Bivši ljubimec (ki vas je pustil) si najde novo prijateljico, ki ni samo čedna, ampak tudi uspešna. Kako se počutite?
a Priznate si, da je bil za vas zmeraj
preveč sofisticiran, obenem pa si želite,
da bi imeli toliko dobrih lastnosti, kot jih
ima njegovo novo dekle.
b Skušate odkriti, ali ima dekle kakšne
napake,     in      primerjate     njene
pomanjkljivosti s svojimi.
c Niste ravno veseli, da je srečen, vendar
se ne primerjate z novim dekletom in na
vse skupaj pozabite.
d Ne morete obvladati )eze, vendar bi se
počutili celo slabše, če bi bilo dekle
neprivlačno in brezposelno, saj bi se
potem morali vprašati, kaj je narobe z
vami!
5. Prijazen škrat se ponudi, da vam bo izpolnil eno odnaslednjihželja. Katero bi izbrali?
a Brezmejno bogastvo.
b Srečo v ljubezni.
c Slavo in vplivnost.
d Srečo zase in za tiste, ki jih imate radi.
e Ponovno rojstvo in nov začetek.
6. Vaša dobra prijateljica (prijatelj) ima lastnosti, ki jih občudujete, ki pa jih sami nimate v izobilju. Zmernejši temperament ima, bolj pridna (priden) je in morda lepša (lepši). Kako se počutite, ko so te njene (njegove) lastnosti najbolj očitne?
a Zamerite ji (mu), ker nimate radi, da je kdo boljši od vas.
b Neadekvatni, ker vas spominja na to,
kako nepopolni ste.
c Posebej topli in prijazni do nje (njega),
saj so ravno njene (njegove) odlike tiste,
zaradi katerih ste jo (ga) izbrali za
prijateljico (prijatelja).
d Srečni, ker vas takšna imenitna oseba
želi imeti za svojo prijateljico (prijatelja).
7.  Za predstojnika oddelka je bil im-enovan kolega, čeprav ste prepričani, da si napredovanje zaslužite vi. Kako reagirate?
a Dva tedna ga ne morete videti, potem
pa postanete prijaznejši, saj navsezadnje
ni on krivr če kadrovska komisija ni
poštena.
b Z občutkom krivde mislite na vse tiste
sobote, ko niste hoteli delati..., če bi bili
bolj vestni, bi morda napredovali vi.
c Ne morete premagati  občutkov
zamere. Čeprav skušate biti prijazni do
kolega, vas kar naprej spominja na vaš
neuspeh.
d Sprejmete situacijo, vendar opažate, da
se do kolega včasih vedete precej bolj
nestrpno kot drugi sodelavci.
8.  Vaša sestra (ali brat) je srečno poročena (poročen), vi pa še niste našli ljubezni. S kakšnimi občutki vas to navdaja?
a Zavedate se, da ste bili zmeraj bolj
zahtevni od sestre (brata), zato vas ne
moti, ker še niste našli, kar iščete.
b Srečni ste, da imate novo »sorodnico«
(»sorodnika«) in skušate biti do nje
(njega) kar najbolj prijazni.
c Nekoliko vam je žal, da si s sestro
(bratom) nista več tako blizu kot v
prejšnjih časih.
d Konstruktivno razmišljate o tem, ali
ima sestra (brat) lastnosti, ki jih morda
sami nimate.
e Žalostni ste, ko ste z novoporočen-
cema, saj se zaradi njune sreče počutite
osamljeni.
9. Vašega partnerja mika oblika spolne dejavnosti, ki sicer ni perverzna, ki vas pa čisto nič ne vznemirja. Kako rav-nate?
a Ugodite partnerjevim željam in se pret-
varjate, da tudi vi uživate.
b Ugodite partnerjevim željam, vendar
se ne pretvarjate, da uživate.
c Navdaja vas občutek krivde, ker
nimate tako razvejanega okusa, vendar
tega partnerju ne pokažete.                       -
d Zdelo bi se vam hipokritično in    I
KRIZANKA
VodoraVTlO: 1. najstarejša univerza v ZDA, v državi Massachusetts, 8. prostor-ninska mera za žito, približno 30 litrov, 14. vsi avtomobili kakega podjetja, 16. Homerjev ep, 17. avtomobilska oznaka Ubanona, 18. arbiter, 20. krajše uradno ali poslovno pis-meno sporočilo, 21. ime ameriške pevke VVilde, 23. drugi in četrti samoglasnik, 24. manjša povrhnja poškodba v obliki črte, 26. bikoborski vzklik, 27. v stari Grčiji stavba, namenjena predvsem za glasbene prireditve, 29. glavno mesto Gane, 30. keltski prebivalec Britanije, 31. zimskošportno središče v ZDA, 32. biblijska knjiga psal-mov, 34. avtomobilska oznaka Karlovca, 35. jed iz oluščenih ječmenovih zrn, 37. radioak-tivni izotop torija, 39. najdaljŠa reka v Sibiriji, 41. glavno mesto Mordovske, 43. holandski krajinar iz 17. stoletja (Aert van der), 46. nastava, 48. znak za množenje, 49. starejša italijanska pevka in TV voditeljica (Rafaella), 50. ime satirika Buchvvalda, 51. poljski literami zgodovinar, eden najbolj znarvih shakespearologov (]an), 52. av-tomobilska oznaka Mostarja, 53. četrti rimski kralj, 54. ničvreden človek, slabič, 56. naj-severnejŠi desni pritok Nila, 59. enaka samoglasnika, 60. votla igla za vbrizgavanje zdravil ali odvzem krvi, 62. kralj ger-manskih Svebov, ki ga je leta 48 pr.n.š. premagal Cezar, 64. titanov dioksid, 65. sporazum, zveza držav.
NavpiČnO! 1. univerzitetno mesto v Uk-rajini, 2. starogrško pristanišče na vzhodni obali Beocije, izhodišče za bojni pohod proti Troji, 3. skrajni konec polotoka, 4. rožena plošča na trdem nebu kitov, 5. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec ali vrednostni papir, 6. ime slovenskega humorističnega pisatelja Murruka, 7. ruša, 8. avtomobilska oznaka Milana, 9. ime starejše slovenske pevke Viler, 10. skrajšano ime brazilskega velemesta, 11. trud, 12. opisovalec mirnega, zadovoljnega življenja, povezanega z naravo, 13. priprava s trajno nameščenima kdutoma, na katerih je navit magnetofonski trak, 15. čarovnica z Ajaje v Homerjevi Odiseji, 19. pristaši Don Carlosa v 19. stoletju, 22. nekdanja izraelska političarka (Golda), 25. manjši, precej zaprt zaliv, 28. dobivanje listov, 29. palestinska boginja plod-nosli in vojne, 30. brin, brinja, 32. pred dvanajstimi leti umrli dovenskd slikar in ilustrator (Lojze), 33. glavni števnik, 36. četrta in prva črka abec^ede, 38. malodužen, neod-ločen dovek, 39. krajša, mimogrede izrečena misel, pripomba, 40. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru, 42. italijanski kemik, Nobdovec leta 1963 (Giulio), 44. ime pisatelja Haningwaya, 45. izstrddc, ki ga potiskajo reaktivno ddi^oči plini, 47. zid, 49. franoosid slikar, krajinar (CamiUe), 51. ndarska žTica, 52. najda^i desni prilok Rena, 55. kos sukanca, 57. mesto pri Torinu, 58. ime že umrle ameriške igraDce Gardner, 61. vihunski ^ortnik, 63. kemijski znak za indij.
Med reševalci, ki bodo do 20. avgusta 1992 poslali pravilno rešeno katerokoli uganko s teh strani na naš naslov (Tribuna, Kersnikova 4, Ljubljana), bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli po eno knjigo založbe EMONICA.
Med prejetimi pravilnimi rešit-vami ugank iz 10. Številke so bili izžrebani:
1.  Franci ŽUMER, Vodnikova 14, 63000 Celje;
2.   Milka ŽITKO, Ljubljanska 43, 61353 Borovnica;
3.   Valentina VELIC, Dolenjska 6 c, 66000 Koper.
Cestitamo!
Knjižne         nagrade         založbe
EMONICA pošljemo po pošti!
REŠITVE          IZ           PREJŠNJE
ŠTT* VTT ICF
SKLEPALNA UGANKA:  Andrej
-  Maribor - psiholog - 7; Peter -Kranj - novinarstvo - 7,5; Boštjan
-  Celje - medicina - 8,5; Matej -Koper -  ekonomije - 9; Janez -Ljubljana - pravo - 8. KOMBINACIJSKA  KRIŽANKA: svetlost - - proso - -, konvertit -retina - , Arka - ornitolog - ro, Roer - nekritičnost, Aš - - atlas -Okeanos, bitumen - - - kv - lov
-   , Elen - sat - Moi - im - - , Joris - lamela - Zala , - votacija
-   -   raison,   ograjenost  -  -  trtje, prireja - tat - RAI - - , - Azi - -
-  Karavanke - ,    - des - - rob -Banjole,     -   -  mt  -   -  eta     -  -ksenon.
MAGIČNA KRIŽANKA: 1,1 Brdavs, 7,2 realist, 9,3 David, 10,19 Ra, 12,4 Alia, 13,17 Tin, 14,5 vid, 15,15 krst, 16,6 SS, 17,13 Trate, 18,8 Tristan, 20,11 antena.
VPRAŠANJA ZA LJUBITELJE NOGOMETA: 1. Angloma, 2. Lineker, 3. Jean Pierre Papin.
ANAGRAMNA MREŽA
Navedenim besedam poiščite anagrame in jih pod isto številko vpišite v lik. Nove besede morajo biti samostalniki v prvern sUonn ednine ali množine.
Vodoravno: 1. SKLOP, 4. KISAR, 10. GORDANA, 11. NAVOJ, 12. VLAGA, 13. KARMINA, 15. LENA, 17. LIBER, 19. RAČKA, 22. BARK, 25. DARITEV, 27. ERVIN, 29. PADAR, 30. BANDERA, 31. BORDO, 32. TANJA.
Navpično: 2. DALJA, 3. SILVANO, 5. VRSTA, 6. REKANJE, 7. DOGAR, 8. RAMPA, 9. HANSA, 14. KALA, 16. ABEL, 18. PREDIVO, 20. KRIVAJA, 21. GREDA, 23. TIRAN, 24. RANTA, 26. DOVER, 28. NAROD.
KOMBINACIJSKI OKVIRI -DVOJČKI
Spodaj navedene besede s kom-biniranjem razporedite vodoravno in v okvire obeh likov.
Vodoravno:    AKANT,     ARTEL,
EBOLI,   FAKIR,   IRENE,   JENKO,
NADAV,        NORIK,        ORDAL,
STRAH.
Okviri:           ART,            DANE,
ELEKTRIKA,  FANI,  KORENINA,
OJSTRAH, OLIVA.
ŠARADA V OBE SMERI
a + b + c + d = x = A + B + C + D
a =    ameriška filmska igralka japonskega rodu (Yoko), b = kradljivec,
c = letoviški kraj pri Opatiji, d = trdnjava ob Donavi pri Smederevu.
A = ime nekdanje jugoslovanske rokometne reprezentantke Torti, B =
največji morski sesalec, C = vzdevek že umrlega slovenskega glasbenika
Karla Sossa, D = perje pri repi.
x = ime in priimek angleško-šrilanške glasbenice popularne glasbe (LP
Ancient Heart).
Desno stran enačbe preberite od desne proti levi.
(Miran Koritnik)
SKRITA OSEBNOST
K N N N K N
Med zgoraj navedene črke (prav-zaprav črki, saj se pojavljata le dve) morate razporediti različne samoglasnike tako, da dobite, brano povrsti, ime in priimek angleškega filmskega režiserja (Kvartet, Ti vražji fantje v letečih škatlah).
(Miran Koritnik)
PREMIKIV OBL JUBL JENI DEŽELI
HAMFRI BOGART
Ali ste že, Jjube bralke in dragi bralci, napisali svoje vojne spomine? Kaj čakate, lepo vas prosim?! Saj ni važno, v kakšni obliki, obsegu in še manj s kakšen perspektive. Glavno, da bo v njih vaš kos resnice. Tiste resnice, ki je prva žrtev vsake vojne. In je bila tudi te.
Sicer pa: še podpisati se ne bo treba. Glede na debelino knjige, razkošnost vezave in število sličic in dokumentov bomo vedeli, kako blizu korita ste. Glede na imena in pripadnost tistih z največjimi zaslugami bomo izvedeli, katera stranka vam plačuje dnevnice in kilometrino. Samo napišite spomine, lepo vas prosim, da bo število zaslužnih za odcepitev vsaj malo naraslo[ Ce se česa ne spomin-jate, odlično, si izmislite! Ce v kaj niste povsem prepričani, prilagodite resnico vaši ideologiji. Ce koga ne morete videti, je sedaj priložnost, da ga userjete enkrat za vselej. Pripišite^mu vsaj poz-nanstvo s kakšno polkovniško ritjo. Ce ima na grbi kaj takšnega kdo od vaših zaveznikov, to obvezno izpustite. Sedaj je priložnost za vsa stara maščevan-ja. Dokazov ne potrebujete; tudi če vas dobijo z roko v žaklju... saj veste: Slovenci so narod z zelo slabim spominom. Danes lažnivec falgrantno vmešan v kak sumljiv posel - jutri na ministrskem stolu. Ce kanite kandidirati za predsednika države, dobro preštejte protikandidate in jih zmeljite v prah. Ali: naj bodo vsaj omahljivi, s sumljivimi zvezami in vsakič, ko jih omenjate, se retorično vprašajte, če niso latentni izdajalci. In ne pozabite povzdigniti svoje zaveznike v bogove ali vsaj svetnike. Pazite! Zavezniki nikdar, niti v najhujših trenutkih, ne rečejo: »pizda«, ampak najhuje: »prekleto!«. In če vaši nasprotniki popomoti naredijo kaj dobrega, jih nikar ne pohvalite poimensko, ampak takole: »To in to je bilo storjeno še kar v redu...«. Ce je to storil vaš zaveznik, ga obvezno pohvalite: »Jelko Kacin je odlično vodil tis-kovne konference!« In tako lahko navaden agitpropovec postane eden najbolj priljubljeih politikov.
Ali ste se, Ijubčki dragi, naučili pisati spomine? Ce ne, upam, da ste se jih vsaj naučili brati!
Tudi če nimate kakšnih visokoletečih političnib. ambicij jo lahko zagodete kakšnemu etično preraz-vitemu primerku. Le bolj subtilno mora biti: »V obljubljeni deželi« naprimer. Vsekakor ne preveč militantno kot: »Premiki« ali »Izza barikad«. In če vas nategnejo kot fračo z vašo lastno ideologijo, tega seveda ni kriva ideologija, ampak »bad guys«. Ste pač patentirani naivec, ki dobi klofuto po levem licu in nastavi še desnega. Za vsak slučaj tudi vi zmaolčite še kaj »za naslednjo knjigo« ali z izgovorom »nikdar ne postreljaj vse municije hkrati, ker je boš znal še potrebovati«. In tako nehote izpadeš tudi ti lopov,
»Kje, pizda, so blokade!«?
(I. Bavčar)
samo takšen bolj majhen. Samo spoznanje, da kradejo rdeči in črni enako dobro, še najbolje pa skupaj, vas že ne bo spravilo mimo sv. Petra v nebesa. Lahko da je tudi on podkupljiv, kdo ve... In vendar: »Lieber rot als tot« (parafraza po Bogu Sajovicu), kajne?!
V  glavnem, ljubi moji: pišite, farbajte, lažite. Maščujte, izločajte nasprotnike. Potrdite, da zgodovino pišejo zmagovalci. Ali pa dajte vedeti, kako odlične veze imate, kako perfektno delujejo vaši informatorji in kakšni šefi ste, ker šef predsed-nikovega kabineta »sto dni« špeca samo vam, in da se vas je treba bati, kot se je včasih balo Rusov.
Ali pa vsaj skušajte prikriti, kakšen drekec ste. Še najlažje tako, da ste kar tiho. In čisto mirno bruhate, ko berete zgodovino, ki jo pišejo zmagovalci. Pa lepe počitnice Vam želim in berite raje kaj drugega. V »Razgovorih s Hitlerjem« bo vse zvenelo takc domače...
Nekje v Istri, 9. julija 1992
Vaš Hamfri Bogart
P.s.: In »kje, pizda, so blokade!«?
V glavah, gumpci moji!
VSl l JUDJFSO mKVPMNM
kAJPA KRALJfP
BHAKOP/?>AVMt/