Naročnina m &ntTOO£rrta: V« leta K 2-50, ■/» leta K 5-—, celo leto K 10-— tk Beaoiijo:	,	K 8-56,	„	K ?•-,	„	K 14-- crtt. InozemstFO:	.	fr. 4-20,	„	Tr. 8-20,	„	fr. 16 80 u Ameriko celo leto 3-25 dolarje.		V Ljubljani, v četrtek dne 30. aprila 1914. UrednfStVo En upravništvo: Frančiškanska ulica štev. to, I. nadstropje.			Oglasnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat ^ vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Štev. 18.	Posamezna številka 22 vinarjev.		Na naročila brez denaija se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Vsak naročnik doki letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1915. Za vsake pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko.						
Pred vojno Mehike z Zjedinjenimi državami: 1. Mehikansko topništvo na dvorišču vojašnice v’Juarezu. — 2. Mehikanski vojaki za utrdbami v boju z ustaši. — 3. Na dvorišču državne kaznilnice v Juarezu. V ječi so politični krivci in ustaši, ki jih straži mehikanski strelec v svoji karakteristični uniformi.
Majsko pismo.
Dober dan ti voščim, lepa Breda, ves zaljubljen sem v tvoj beli stas, mlada spet ljubezen v srcu diha, pridi k meni, sladka, v majski čas r
Ko gre solnce za gardine rdeče, zvezde mu ob postelji stoje, ko za modrimi zastori izgineš, zvezde solzne bisere rose.
Kdaj že najino je svatovanje?
Kdaj te na srce gorko prižmem? Kdaj — ah, saj razumeš moje želje — piši mi, kaj misliš ti o tem.
C. Golar.
IVAN VUK:
Samo dve leti še...
Velik je bil sneg, gaz do cerkve slaba, komaj za silo shojena...
»Pojdeš pa sama k polnočnici, Ne-žika,« je rekel oče in sedel k ženi.
»Sama?« je vprašala Nežika nekako boječe, a se ni ozrla. V srcu ji je poskočilo in zavrisnilo kakor od neznane radosti.
»Sama,« je ponovil oče in se ozrl na ženo, ki se je naslanjala s hrbtom ob toplo peč. »Glej, mati je danes šele vstala. Kako bi šla v tem snegu in v tem mrazu! Moje noge so pa že stare in kri v žilah shlajena. Strah te ne bo; koga tudi... K sosedovim stopi, saj greš mimo in skupaj idite.«
»Pa pojdem!« je odgovorila Nežika in pogledala očeta. Zazdelo se ji je, da je na tem osušenem in zgubanem licu skrb, da je v tem glasu, na videz vsakdanjem, kakor bojazen. In zabolelo jo je zdaj v duši, ker je bilo poskočilo in zavrisnilo njeno srce od radosti.
»Po polnočnici pa se ne mudi in se hitro vrni,« je nadaljeval oče. »S sosedovimi se vrni; isto pot imate.«
Prikimala je in se zagledala v kot, kjer so stale jaslice. Zvezda je visela nad njimi, pozlačena z zlato peno. Okrog jaslic pa so stali razvrščeni pastirji z ovcami. Nekateri so imeli ovce na rami, nesoč jih Jezuščku, ki je ležal v jaslicah, gol in siromašen, kakor sta bila siromašna roditelja, Marija in Jožef. Zadaj pa se je dvigalo mesto Betlehem.
»V cerkvi so jaslice še lepše,« je pomislila Nežika tako na pol, toliko, da se je komaj zavedala teh misli. Zakaj njene misli so se bavile z nečem drugim.
»Ali je prišel domov ali ne?« jo je zaskrbelo. »Sosedova Micika je pravila, da pride in nji je povedala njegova sestra Lizika. Pisal je ... Tistile pastirček pa stoji tako nerodno tam, ves nagnjen,« je rekla z ustmi, ne s srcem. Stopila je tja v kot in popravljala pastirčka... »Ce je prišel, pojde k polnočnici,« je rekla s srcem in ustnice se niso zganile. »Morda se najdemo na cesti in pojderno skupaj; nazaj pa gotovo.«
Poskočilo je v njenem srcu in zavrisnilo, a ko se je ozrla k peči, jo je zapeklo v lice. Materin pogled se je dotikal njenih lic in trkal na srce, kakor da hoče videti tiste skrivne, globoke misli.
»Zakaj s sosedovimi?« se je dvignilo v njej kljubovalno in pogledala je skozi okno, kakor da se hoče skriti materinim očem. »Z Miciko, ki mu je zadnjič pisala in ga vabila...« Stisnila je ustnice in čuden lesk je bil v njenih očeh. Skozi okno so gledale zvezde in zimska noč je iztegala hladne roke. »Saj si mu tudi ti pisala, glej, pa ti je odgovoril! Ali je Miciki odgovo-
Maj.
Svetlo je nebo pomladnih sanj, polna je poljana cvetja — v rožnih se verigah smeje gaj od veselega zavzetja.
V gaju pesmi kosove cveto in ljubezen mlada, tiha, solnce v zemljo je zaljubljeno, zlat poljub ji sladko diha.
C. Golar.
ril? V tistem pismu, ki ga je pisal tebi, je pozdravil Miciko. Zakaj bi jo pozdravljal v tvojem pismu, če bi ji hotel odgovoriti?«
»Kako sem neumna,« je pomislila in stopila od okna. Pogledala je na uro na steni in se začudila: »Enajst je že?«
»Čas bo, da se napraviš,« je rekel oče, »in glej, da se ne prehladiš! Dobro se zavij!« Glas njegov je bil skrbeč, mehak.
Kmalu za tem so se tiho zaprla vežna vrata...
*
Sosedova Micika je 'stopila pravkar od hiše v ozko gaz, komaj shojeno, ko je prišla Nežika, zavita v veliko volneno ruto, belo in lepo pleteno in z židanim robcem na glavi.
»Kakor domenjeno,« je vzkliknila Micika in se ni ustavila. »Ali sama?«
»Sama,« je odgovorila Nežika. »Oče je ostal doma.«
»In mati? Ali ji je bolje?«
»Danes je že vstala... Kaj pa ti?«
»Tudi sama. Drugi so že spredaj, vidiš?«
Tam spredaj v megli je videla Nežika temne sence, ki so se premikale. »Kdo pa je vse tam?«
»Oče, brat in sestra in ... ugani, kdo še.«
Obrnila s je sredi ozke poti, da je krilo, dasi je bila podvezana, odmedlo sneg v krogu. Nežika je čutila, da ji srce utriplje, kakor da ga nekaj veže v tesne spone in lica so ji še bolj zardela.
»No, ne uganeš?«
»Kako bi,« je rekla z negotovim glasom, ki je podrhtaval.
»Francč,« je rekla Micika in zategnila zadnji zlog. In zopet je pomedla s krilom sneg v polkrogu.
»Ali je doma,« je vprašala Nežika in ni pazila, kod stopa. Tiščalo jo je v grlu. Sama ni vedela, ali radost ali grenkost.
»Danes je prišel. Lepo mu pristoja uniforma. In zvezde ima na ovratniku, na vsaki strani po eno in jabolka na prsih, iz rdečega sukna narejena!«
»Zvezde in jabolka iz rdečega sukna narejena,« je ponavljala Nežika in še bolj jo je tiščalo v grlu. »In takega je videla Micika prej, nego ona!« Postalo ji je tako hudo, da bi najraje zajokala. Razdalja med njima in sencami spredaj se je krčila. Oči-vidno so hodili počasneje, da jih Micika dohiti. Nežika je že razločila posamezne osebe. Videla je spredaj, čisto spredaj Franceta. Večkrat je zasukal glavo k ostalim, kakor da jim pripoveduje kaj. In tedaj se je v zelenkasti svetlobi zvezd zamoklo zasvetila medena roža na vojaški kapi. In ko je stopil, ne pazeč pri pripovedovanju, na stran, v sneg, so se mu zazibala rdeča jabolka na prsih.
Pesem o črnem kosu in beli brezi.
Kos je bil na brezi v svatih, to sta, to sta se ljubila!
Vse mu čare je odkrila v uricah ljubezni zlatih.
Ljubil, pel je in poljubljal njeno pazduho in čelo in hahljal se je veselo, ko nedolžnost je izgubljal.
Črna mu sedaj je duša, kakor suknjica je črna, pesemca je le srebrna, kadar svoje dekle skuša.
C. Golar.
»K sosedovim je prišel,« je pomislila. »K nam ga pa ni bilo! Pa mi je obljubil, da nas obišče, ko pride na dopust.«
»Kaj si tako tiho,« je vprašala Micika.
»Ne ljubi se mi nocoj,« je odvrnila
jvfe2i^a
»Ne ljubi se ti?... Kaj pa ti je?« je vprašala Micika in se ozrla po strani po Nežiki, kakor v začudenju.
»Zakaj ni prišel k nam?« je mislila Nežika in ni slišala Micikinega vprašanja. V srcu se ji je dvigalo nekaj kakor val in rastlo, rastlo. In ko je obrnila Micika glavo k nji in jo nekaj vprašala, je planilo v njene oči.
»K Miciki je prišel, glej, k tebi ga ni bilo!«
»Zakaj ne odgovoriš?« se je začudila Micika.
»Ali si kaj vprašala?« je rekla Nežika.
»Glej jo,« se je nasmejala Micika. »Kakor da bi ne imela ušes. Pravim, da nas France od polnočnice pospremi in potem ostanemo nekaj časa pri nas, do zju-tranje maše.«
»Jaz moram domov,« je odgovorila Micika zamolklo in jok ji je bil v grlu. V srcu pa ji je reklo: »Glej, k sosedovim pojde, k Miciki. K tebi ga ne bo. In vendar je obljubil.«
»Daleč nimaš od nas,« je rekla Micika, »in če prideš nekoliko pozneje domov, ti ne bodo ničesar rekli. Poveš, da si bila pri nas.«
»Ne grem,« je odvrnila Nežika in jeza in srd sta ji gledala iz oči.
Kakor da so se zvonovi začudili nad nepričakovano jezo v Nežikinih očeh, kakor da so se začudili, da nocoj v noči, ko bi naj v slehernem srcu človeškem kraljeval mir in dobra volja, vstaja nevolja in srd, so se oglasili drug za drugim od najmanjšega do največjega. Kakor čudenje in vprašanje so bili ti posamezni vzkliki zvonov, ki so planili v polnoč nenadoma in z glasnim krikom, kakor plane človek, nenadoma vzbujen, ter se strnili v skupen klic in peli pomirjajoče in oznanjujoče: Gloria... mir ljudem...!
»Še zamudili bova,« je vzkliknila Micika in pozabila na osorni Nežikin odgovor.
»Da sva tako pozni,« je vzdihnila Nežika in vse tisto, kar je vstajalo v njenem srcu in rastlo in gledalo skozi njene oči, je izginilo. Samo nekaka tiha plahost je ostala, kakor po storjenem grehu, ki se ga človek komaj zave šele potem, ko je j storjen.
Zasopli sta prihiteli do cerkve, ko se je izgubil zadnji odmev zvonov.
»Nisve zadnji,« se je nasmehnila Nežika in lažje ji je postalo.
Iz noči so se pojavljale zdaj pa zdaj zapoznele sence, naglo, kakor da se izmotavajo iz nje in izginjale v cerkev. V polnočni temi, razsvetljeni z megleno svetlobo migljajočih zvezd, ki so bile, kakor da se iz večnosti nasmihava nebroj otroških oči, se je zdela cerkev kakor skrivnosten grad iz pravljic. In sence, ki so izginjale vanjo kakor zakleti duhovi, ki prihajajo, da zborujejo.
In vsakikrat, ko so se odprla cerkvena vrata, je zaškripalo v tečajih težko, vzdihujoče, kakor da je planila iz noči z grehi obložena duša nespokornikova. Širok, poln val svetlobe je pogledal v noč, kakor oči velikana, hrupno zbujenega.
Skozi srednja, velika vrata sta stopili Micika in Nežika. Na vseh lestencih in oltarjih je gorelo nešteto sveč. Po zaduh-lem, voščenem zraku je dišalo in legalo na prsa. Po cerkvi pa se je majalo nešteto glav, druga pri drugi, kakor v vetru zrelo klasje na njivi. Blesk sveč je z zamolklim odsevom žarel na svilenih robcih ter se zasvetil tuintam v različnih barvah, kakor v posmeh nekaterim rmenim, in per-kalnatim, katerim so se ponižno majali konci na tilniku, kakor da se zgražajo nad pregrešno razkošnostjo, ki se šopiri nocoj v hramu božjem. A tam v jaslicah leži Iz-veličar, ubog in nag in zebe ga.
Micika in Nežika sta se prerili skozi moške vrste naprej na žensko stran. Tu sta obstali. Hoteli sta še naprej, bližje oltarja. Ali vsa ta množica žensk je bila kakor neprediren, silen jez. Niti kaplja ne prodre skozi.
»Pa ostaneva tu,« je zašepetala Micika.
»Poleg moških,« se je ustrašila Nežika.
»Zakaj ne?« se je nasmehnila Micika in jo pogledala. »Saj je to tudi cerkev.«
Nežika se je plaho ozrla na desno, kjer so stali moški. In prešinilo jo je, kakor da se je njenega srca dotaknilo nekaj božajočega, gorkega, kakor če se dotikajo ustnice k poljubu. Nič več si ni želela bližje oltarja.
Ponosen, dvignjene glave in z lepo počesanimi lasmi je stal tam France. Ni bil daleč, dosegla bi ga z roko, če bi jo iztegnila. Pod vratom sta se na zelenem suknu belili zvezdi, na vsaki strani po ena. Njegove oči so gledale preko Židanih robcev na oltar. Niti trenile niso.
»Lep fant je«, je šinilo Nežiki v srce in se razlilo po njenih udih kakor sladek napoj. »Še bolj mu pristoja uniforma, kakor civilna obleka.«
Tedaj je v zakristiji zacingljalo, znamenje, da se prične polnočnica. Orgije so zabučale. Najprej z enim, globokim glasom, nato pa z vsemi mnogovrstnimi piščali.
Nežika je dvignila oči in zašepetala:
»V cerkvi sem. Oreh je, kar mislim.«
Ali ni je bilo sram, ni čutila kesa. Gledala je na oltar, v srcu pa je čutila njegovo bližino in gorko ji je bilo.
V težkem ornatu, pretkanem z zlatom, je stopal mašnik k oltarju. Zganilo se je po cerkvi, kakor morje v viharju. Kolena so se sklanjala. Vedno večja gnje-ča je nastajala v zadnjih vrstah. Vedno tesneje so se tiščala telesa druga ob drugo. Nepredirna stena žensk se je pod pritiskom od spredaj, ki so poklekali, umikala nazaj in pritiskala na moške.
»Vesel božič, Nežika,« ji je zašepetal nekdo na uho, ko je pokleknila in se zgnetla na kolena.
»Predrznež!« je pomislila in ni se ozrla. V srcu pa ji je zavrisnilo. Čutila je, da kleči poleg nje on. »V cerkvi, pred samim Bogom me pozdravlja.«
A ni se jezila. V srcu ni bilo sramu. Sladkost in dobra volja je domovala v njem.
Orgije so pele in vsa cerkev je pela: Oj pastirci vi, kaj se tam blišči; je truma angelov, se pesem njihova razlega, pastircem močno v srce sega:
»Oloria in excelsis Deo.«
»Po polnočnici te pospremim, Nežika,« je zašepetal France. »Počakaj me zunaj!«
Nežiki se je zdelo, da je zašepetal skušnjavec. A čudno, ni se ga bala.
»Naj bo skušnjavec,« je pomislila. »France je lep fant; poznam ga že iz davna. Naj bo tak skušnjavec!«
»Ali v cerkvi je, Nežika!« je reklo nekaj. »V cerkvi, pred samim Bogom. V hiši, kjer naj vse posvetne misli izginejo in ostane samo ena misel, ki ni posvetna; misel na Boga in molitev naj bo tvoj pogovor !«
»Res je,« je rekla Nežika. »Oreh je to.«
Tedaj se je France dotaknil njene roke, nalahno, nehote, kakor je pač to prav lahko v tej gneči. Gorki so bili njegovi prsti in božajoči. Misel na greh je odbežala.
»Kaj je ljubezen greh?« se je začudila in zganila se je pri tej misli, kakor da se je začudila celo tej misli, ki je prišla v njeno srce nenadoma in z jasno besedo.
»Ali me počakaš?« je zašepetal zopet France, s šepetom, kakor bi molil. In njegova roka se je zopet dotaknila njene nalahno in nevedoma.
Ni se ozrla. Pred njo je klečala Micika, in kakor da je slišala vprašanje, se je ozrla. Zdelo se je Nežiki, da se je nasmehnila.
»Že zopet ona!« se je vzbudilo v Nežiki tisto, ki je med potom k polnočnici rastlo in rastlo in ji gledalo iz oči. V grlu jo je tiščalo in najrajša bi s® odmaknila od nje, če bi se mogla, pa tudi od njega.
Cerkev pa je pela glasno, da je pre-gluševala orgije.
»Ali me počakaš, Nežika,« je zašepetal France tretjič, in se tretjič dotaknil njene roke, nalahno, kakor nevedoma.
Ozrla se je po njem, naravnost v oči mu je pogledala in rahlo prikimala... Njegove ustnice so se smehljale in njegove oči so jo gledale in pozdravljale.
»Rad me ima,« je vzdrhtelo v njej. »Če bi imel Miciko rad, bi gledal njo. Resnica, ni ji odpisal.«
Pred oltarjem je dvignil mašnik hostijo in kadilo se je dvigalo kvišku in objemalo vso cerkev. Orgije so molčale, vsa cerkev je molčala. Le zvonovi so peli z mogočnimi glasovi, ki so hiteli v zimsko noč z oznanjajočim glasom: Oloria ... mir ljudem.
Nežika je klečala, stiskana od gnječe poleg Franceta, naslonjena nanj. V tej skrivnostni tišini, ki je objela za hip vso cerkev, je čutila utrip njegovega srca, ki je utripalo, kakor da trka ob njene prsi, ponavljajoč s hrepenenja polnim glasom njeno ime. Njene oči so bile uprte v hostijo in zdelo se ji je, da je okrog hostije sijaj, kakor sijaj solnca in da blešči v prečudni beloti. Trkala se je na prsi, pobožno in vzneseno.
»Rad me ima.« Ta misel je bila vsa njena molitev, iskrena in iz čistega srca porojena. Dvigala se je kvišku, kakor dišeče kadilo iz srebrne kadilnice pred oltarjem. Čista je bila ta molitev, čista kakor je bila čista ljubezen, že zdavnaj spočeta, nocoj porojena. In vse tisto, kar se
je dvigalo v njenem srcu med potoma k polnočnici in še malo prej in gledalo iz njenih oči, se je poskrilo plašno in izginilo v zimsko noč. Očiščeno je bilo njeno srce greha, ki si je hotel osvojiti v njem najlepše prostore in zakraljevalo je v njem detece, majhno, a srčkano in sladko se nasmihajoče. Kakor velika cerkev je bilo njeno srce in vsa čuvstva v njej, kakor ljudje, ki so se klanjali detetu ...
*
Nežikin oče je vstal od mize in pogledal na uro. Nato je odložil naočnike na knjigo, ki je ležala odprta na mizi. Stopil je k peči, se je dotaknil z dlanmi, kakor da ga mrazi.
»Dolgo je ni,« je rekel tiho, zase. »Polnočnica je že davno minula.«
»Da se ji ni kaj pripetilo?« je zaskrbelo mater v postelji. Obrnila se je in legla v znak.
Oče se je zganil. »Ali ne spiš?«
»Kako naj spim,« je odvrnila, »ko ni otroka doma. Zadremala sem in zdelo se mi je, da se mi je sanjalo. Tako se mi je zdelo, da sem videla Nežiko. V cerkvi je bila in sama. Samo kraj nje je klečal nekdo. In tako svetel obraz je imela Nežika, tako očarjen od sreče, kakor da doživlja nekaj velikega.«
Oče je zmajal z glavo: »Čudne sanje.«
Pa se je spomnil, da je ves čas, ko je čital v tisti knjigi, ki leži odprta na mizi in na katero je položil očala, nekaj objemalo njegovo srce, nekaj neznanega. Ali sladkost ali tesnoba, ne ve, ali bilo je, kakor da se je po njegovih žilah razlil či-lejši sok, skoraj podoben tistemu trenutku, ko je stopil v cerkev in ž njim ona, nevesta, sedaj žena njegova.
Šel je po sobi gor in dol s tihimi, počasnimi koraki.
»Čudni občutki!«
Pogledal je skozi okno; kar tako je pogledal, saj videti ni ničesar v noči.
»Pa bi že vendar lahko prišla,« je zamrmral in skrb se mu je brala na očeh.
Mati se je obrnila v postelji. Skrb ji je vstajala v srcu in gledala na vrata. Enakomerno je tiktakala ura na steni; enakomerno je lila petrolejka svojo motno svetlobo po sobi.
Tedaj so se začuli zunaj koraki, pridušeni in škripajoči, zakaj sneg je zmrzoval.
»No, hvala Bogu,« je vzdihnil oče glasno in olehkočeno. Materi je izginila skrb z oči.
»Kaj še ne spite,« se je začudila Nežika.
»Kako bi spala,« je odvrnil oče, »če te ni od nikoder.«
»Oh,« se je nasmejala in lice ji je gorelo. »Ne izgubim se, čeprav je noč in sneg. — Bog vam daj del svete polnočnice.«
»Bog daj,« sta odgovorila oba in trudna obraza sta se nasmehnila.
Mati se je domislila svojih sanj in se začudila. Nežikino lice se ji je zdelo ožarjeno, kakor ga je videla v sanjah.
»Kje si bila tako dolgo?« je vprašala.
»Pri sosedovih. Morala sem iti, čeprav sem se branila. Vedela sem, da vas bo skrbelo. Pa so me silili in silili...«
»Kakor da po dnevi ni časa za to,« je zamrmral oče in legel v posteljo ...
Tiho je bilo v sobi, in zvezde so gledale skozi okno.
Spokojen je bil obraz spečega očeta in matere; skrb in bojazen je izginila z njega. Obraz Nežike se je nasmihal. Še v spanju je gledala Franceta, njegove zvezde na vratu, na vsaki strani po eno, pri-
sito na zeleno sukno in rdeča jabolka na prsih so se zamajala, ko se je sklonil k nji, govoreč ji sladke besede.
»Samo dve leti še, Nežika, samo dve leti. Pa pridem, in skupaj bova hodila v cerkev, skupaj iz cerkve. In po vseh potih in po vseh cestah bova hodila skupaj ves čas in vse življenje ...«
In njene ustnice so se zganile v spanju: -
»Samo dve leti še... samo dve
leti...«	• __________
Amerika in naši izseljenci.
V Evropi primanjkuje dela in jela, zato se izseljujejo ljudje trumoma črez morje v Ameriko, Avstralijo in še drugam. Države so se šele v zadnji dobi začele boriti proti izseljeništvu. Toda edino sredstvo proti begu ljudi iz domovine bi bilo, da se jim preskrbi zaslužka in kruha. Milijone in milijone trošijo evropske vlade za oboroževanje, za topove, bojne ladje, puške, zračna bro-dovja, za vojske nepotrebnih dvornikov, dvornic in paradnih postopačev, za vohune in špiclje, za penzije ničvrednih ministrov, — za delo in zaslužek nižjih in srednjih slojev pa vlade nimajo denarja. Vsak prinček v plenicah ima že visoko „plačo“ in vsaka princeska, ki še hoditi ne zna, ima že svoj „dvor". Te^ plače pa se množe s prinčki in princesami ter rastejo višje in višje. Vse to morajo plačevati davkoplačevalci; za delavce, kmete in male obrtnike pa vlade ne znajo najti dela, ki bi jim omogočalo dostojno življenje in ki bi državam koristilo.
Zlasti od 1. 1847. so začeli Evropejci bežati iz domovine preko morja za boljšim kruhom. Od 1. 1844—1847 se je izseljevalo V Ameriko 114 tisoč do 154 tisoč ljudi na leto; 1. 1847. pa je poskočilo število izseljencev že na 285 tisoč in več let se to število ni zmanjšalo. Od 1. 1895 je padlo nemško in angleško izseljevanje, zato pa je naraslo izseljevanje Slovanov in Lahov. Beda in pomanjkanje dela sta pač po slovanskih in laških deželah vedno večja.
L. 1912. je dosegla Avstro-Ogrska rekord v izseljevanju.. Imela je namreč več izseljencev kot. vsaka. druga država, kar
dokazuje, da je v naši državi največ nezadovoljnih in brezdelnih ljudi. L. 1912. se je izselilo iz naše države 178.862 oseb; iz Rusije 162.395, iz Nemčije 27.788 in iz Švice 3.505 oseb.
Izseljevanje jemlje Evropi najboljše in najvrlejše prebivalce, saj so izseljenci večinoma podjetni, energični in marljivi. Gotovo je med izseljenci tudi mnogo propalih in ponesrečenih oseb, obsojencev, zločincev in vojaških beguncev. Toda krivi niso bili vsi in vselej le sami svoje usode, nego so zašli večinoma v nesrečo ali sramoto zaradi razmer, po slučaju in nezgodi. V novi domovini upajo najti boljšo srečo in so prepričani, da si z novim blagostanjem očistijo docela svojo v Evropi omadeževano čast. Mnogim se namera posreči, mnogi pa zapadejo v Ameriki še
Doseljenci gredo ž ladje na otok Ellis Island, kjer se izvrši stroga preiskava.
v večjo bedo in v novo sramoto. Amerikanci so postali nezaupni in ne marajo medse evropskih izmečkov. Zato so nastali ostri predpisi za izseljence, ki jih prerešetajo in nadrobno presejejo, preden jih puste naseliti se v Zjedinjenih državah. To rešetanje se vrši na otoku Ellis Islandu v new-yorškem zalivu. Gotovo milijon izseljencev preiščejo vsako leto na tem otoku; preiščejo jih glede zdravja, izobrazbe, nravnosti in neoporečnosti in glede imetka. Ako pokaže preiskava, da bi mogel biti izseljenec na breme, škodo in sramoto Amerike, ga ne puste na kopno, in mora se vrniti tja, odkoder je prišel. Preiskava je jako stroga, in potni listi morajo biti popolnoma v redu.
V Zjedinjene države se je priselilo:
1. 1831.-40. . .
1841.—50. . .
Evropi morajo ti potniki izpolniti deklaracijo s 30 vprašanji ; to izjavo uradniki le iznova pregledajo, ali je točna.
Natančneje pregledujejo revnejše potnike 3. razreda. Te izkrcajo na Ellis Islandu ter jih postavijo v vrsto med dvoje ograj. Zdravniki jih pregledujejo skoraj prav tako, kakor živinozdravniki živino, preden se zakolje. Najprej jim pregledajo oči, li nimajo egiptovske bolezni ali tra-homa; potem jim tipljejo mišice, ali so zdrave in dovolj močne ; ako komu zdravnik s kredo zapiše črko E (eyes), pomeni, da izseljenik nima zdravih oči; z drugim znakom izrazi, da je slabič, s tretjim, da se mu zdi neumen i. t. d. Izseljenike s takimi znaki odvedejo v dvorano, kjer jih slečejo do pasu in vrstoma pregledujejo iznova, kakor preiskuje bolnika skrbni zdravnik. Inteligenco konštatirajo po odgovorih izseljenca, ki ga izprašujejo najpriprostejših stvari.
Glede imetka mu stavljajo vprašanja: Koliko imate denarja? Odkod ste? Kam greste? Ali imate prijateljev in sorodnikov pri nas ? Ali ste oženjeni? Imate li otroke? Ali ste bili že obsojeni? itd. Iz najmanjšega protislovja ali zmede v odgovorih nastane cela preiskava, ki more postati prav mučna.
Večina doseljencev seveda ne govori angleški, zato morajo posredovati tolmači, kar dela zasliševanje le še težavnejše in mučnejše. Zakon zahteva, da ima vsak izseljenec najmanje 50 dolarjev (260 K) s seboj; če jih nima, mora tovariš jamčiti zanj ali pa mora imeti izkaznico, da ima že zagotovljen zaslužek. Včasih pa jih vendarle odklonijo, ako namreč v Ameriki ni dovolj dela in so celo domačini brez zaslužka.
Glede morale so Amerikanci tudi zelo strogi. Vsaka ženska, o kateri sumijo, da je nemoralna, mora ostati pod nadzorstvom ; ne izpuste jih na kopno, dokler ne dobe nesrečnice verodostojnih porokov za svoje poštenje. Prostrani in dosti udobni prostori so določeni za take osumljenke iz 1., 2. in 3. razreda. A celo potem, ko tako osumljenko izpuste na kopno, ne preneha nadzorstvo nad njeno poštenostjo. Tujih
1851.-60. . 1861.—70. . 1871,—80. . 1881.-90. . 1891.-1900. 1901.-1910.
59.800 oseb 171.300	„
255.200	„
237.700	„
281.100 „ 524.500	„
388.900	„
879.900	„
Zdravnik obrača doseljencu veke, da dožene, ali nima egiptovske bolezni.
Vsak dan preiščejo na Ellis Islandu okoli 2500—50C0 oseb, večinoma Slovane in Lahe, Angleže in Nemce. Preiskavo izvršuje nad 500 uradnikov. Potnike 1. in 2. razreda I pregledajo naglo in navadno še na | ladji, ki so se ž njo pripeljali. V
Osumljence, slečene do pasu, preiskujejo zdravniki glede vida na daljavo in glede zdravja srca.
Uradnika pregledujeta potni list in izprašujeta glede preteklosti, imetka 1. dr. Stoječi uradnik je tolmač.
radi nasvete, a manje nesebične in večkrat neiskrene!
Vsakega doseljenca zapišejo v zapisnik, kamor zabeležijo vse, kar vedo o njem. Te zapisnike hranijo v ogromnih omarah, ki so obenem re-gistratura za vse oblasti. V istem uradu se sestavlja jako skrbno dose-Ijeniška statistika. Vsak doseljenec ima svoj list iz lepenke. Na njej ni nič druzega napisano kot ime, a je prebodena na več mestih, iz česar je razviden stan, spol, starost, narodnost in poklic doseljenca. Vse te lepenke pošiljajo v Washington, kjer sestavljajo s stroji natančno statistiko.
V	poslednji dvorani na Ellis Islandu, koder gredo doseljenci, so blagajne raznih železnic, da si more vsakdo nemudoma kupiti vozni listek tja, kamor se kani odpeljati. Odhajajoč iz te blagajniške dvorane ima vsak obešen na prsih znak, po katerih jih razvrščajo in odpravljajo na kolodvore, odkoder imajo potovati dalje v različne kraje. Na velikih plavih jih prepeljejo na kopno in ondi stopajo v železnice ali v tramvaje.
V	novi domovini čaka marsikoga najkrutejše razočaranje, beda, stradanje, živinsko trpljenje in zgodnja smrt. Premnogi trpe kakor sužnji in preklinjajo svojo izselitev. Ako bi bili delali doma pol toliko, kolikor
Slovenci, ki ostajajo v Ameriki, imajo po raznih mestih svoje organizacije, svoja bralna, pevska in dramatična društva, svoje časopise, svoje cerkve in duhovnike. Dobro bi bilo, da bi si ustanovili še svoje knjigarne, ki bi jih zalagale s knjigami in časopisi iz stare domovine. Knjige Slovenske Matice so še mnogo premalo razširjene med američanskimi rojaki. Naš Slovenski Ilustrovani Tednik ima precej naročnikov, a še vse premalo, dasi bi tudi mi radi prinašali dopise s slikami o življenju, veselju, uspehih in o trpljenju svojih rojakov onkraj morja. Američanski Slovenci bi mogli postati krepka opora naše kulture, močna zaslomba naše domovine v borbi proti nesramnim naskokom Nemštva in Lahonstva ter proti krutim krivicam vseh naših germanskih vlad! Slovenci v Ameriki, ne pozabite naših literarnih in kulturnih društev ter naših listov sebi in stari domovini na korist in čast!
Številke, ki jih ima vsak naročnik „Slovenskega Ilustrovanega Tednika" na ovoju poleg naslova, so za nas velike važnosti. Zato prosimo, da vsak, kdor hoče karkoli od upravništva, navede vedno svojo številko. Posebno velja to glede vplačevanja naročnine, reklamacij in spremembe naslova. Z navedbo .številke se nam oleh-koči poslovanje in naročniku se lahko takoj in po želji ustreže.
vlačug Amerikanci ne trpe med sabo. Zgodilo se je že, da je bila Evropejka tri leta po svoji izselitvi naznanjena zaradi nenravnosti; prijeli so jo, zaprli in poslali nazaj v Evropo na tro-ške tiste parobrodne družbe, ki jo je bila privedla v Ameriko. Tako je tudi z zločinci, pa je to veliko breme za pa-robrodna podjetja. Ako kak priseljenec zboli in ga zdravijo na otoku Ellis Islandu, mora nositi troške zopet ono pa-robrodno društvo, ki je bolnika spravilo črez morje. Ako zboli otrok, mora ostati pri njem seveda njegova mati ali celo oba starša. Troške pa nosi parobrodno podjetje, ker ni bilo dovolj strogo pri sprejemu potnikov. Izseljenci, ki so obsojeni, da se morajo vrniti v domovino, imajo pravico pritožiti se na neko vrsto sodišča na Ellis Islandu in v Washingtonu. Troškov za tako pritožbo ni nobenih.
Preiskava traja včasih prav dolgo, vendar ostaja večina doseljencev na Ellis Islandu le pol dne. Toda mnogi prebijejo ondi več dni ali celo po več tednov, preden so zopet svobodni. Za take so posebne obednice, kjer stane prilično dober obed le 40 h. Tudi spalnice s tremi nadstropji postelj (druga nad drugo) so za take preiskovance na otoku; postelje so brez žimnice, a z debelim pokrivačem, ki ga vsaki dan desinficirajo in vsaki tretji dan operejo z milom. Doseljenci pa se ne dolgočasijo, ker se bavijo ž njimi razna narodna in verska dobrodelna društva, ki imajo svoje pisarne na Ellis Islandu. Ko dobe taki zaustavljene! končno dovoljenje oditi na kopno, imajo že za svetovalca kakega misijonarja, ki jim včasih poskrbi tudi službo. Tudi izseljeniški agentje dajejo
Skupna obednica osumljencev na Ellis Islandu, kjer morajo zaradi preiskave ostati več časa.
delajo v tujini, bi bili srečni in zadovoljni. Marsikdo je mislil, da postane v Ameriki mahoma in izlahka bogat; toda uveril se je, da je američanski denar še trše pridobiti in da je ondotno življenje še dosti dražje. Nekaterim pa se tudi posreči, da najdejo ugodno delo; ako varčujejo, si prištedijo nekaj stotakov, da, zgodi se celo, da obogate in se vrnejo domov. Toda teh srečnikov je mnogo manje. Nekateri pošiljajo denar domov ženam in otrokom, ki poplačajo dolgove ter se po več letih odpravijo za očeti in možmi. Večkrat pa pozabi mož ženo in jo prepusti v domovini bedi in žalosti. A tudi žene doma rade pozabijo može ter se spozabijo z drugimi, iz česar nastajajo še večje nesreče. Mož se v Ameriki ubija kot črna živina, pošilja denar v domovino, kjer žena zapravlja imetek ter se sramoti z drugimi dedci. Tako je Amerika mnogokrat izvor strašnih tragedij. Doseljenci odhajajo v Newyork, ko so prestali preiskavo.
Naše slike.
Rudolf Bukšek, bivši član slovenskega deželnega gledišča v Ljubljani, je že leto dni član opere in operete hrvatskega narodnega kazališta v Osijeku. Svojo veliko uporabnost je dokazal tudi na hrvat-skem odru. V Planpuettovih »Zvonovih kornevilskih« je pel vlogo markiza Hen-ryja. Iz kritik navajamo: »Bukšekov otmjeni markiz Henry de Corneville nagra-djen je za otvorene pozornice pljeskom za savršeno pjevani »Rondeau Valse« u prvom činu.« Nemški osiješki list pa piše: »G. Bukšeku se je posrečilo s svojim dobro prednašanim solospevom pridobiti priznanje publike, kar mu je izrazila z živahnim ploskanjem. Kot oseba lepa gle-diška pojava, zna pravilno igrati in njegov močni, v vseh legah ušesu prijetni baritonski glas mu izlahka zagotavlja uspeh.« — Hrvatski list piše: »Od svijeh sila, koja je opereta-osiječka u zadnje doba angažo-vala, moramo da u prvom redu pohvalimo g. Bukšeka, pjevača i glumca kakvog sada u onome žanru ni Zagreb nema. Njegova je zadnja kreacija u Eyslerovom »Mužu_ veseljaku« prava naslada za oči i sluh. Čestitamo osiječkome kazalištu, da je angažovalo takog umjetnika.« — V Kalmanovi opereti »Ciganski primaš« je pel g. Bukšek naslovno ulogo. Nemški list piše, da se je pokazalo, kaj se da iz glavne uloge napraviti, »če jo poje rutiniran igralec in dober pevec. Če se vzdrži ta opereta daljši čas na osiječkem odru, bo to predvsem zasluga tega nadarjenega pevca in igralca.« Dalje piše drug nemški list: »Z g. Bukšekom je pridobil naš en-. sambi novega člana, ki je v igri in petju enako vrl in ki zna v svojih kreacijah podajati vedno nove pojave.« Pel je glasbenika Schaunarda v operi »Hoffmannove pripovesti« z najlepšim uspehom itd. Osi-ječka opereta in opera potuje zdaj po dalmatinskih mestih, kjer g. Bukšek povsod izredno ugaja s svojim lepim bas-barito-norri. Nas le veseli, da slovenski pevci in igralci niso navezani na Ljubljano, ki je znala svojo opero in opereto slabo ceniti. Naš? sposobni pevci in igralci dosezajo v tujini hvaležnejše polje kot so jo doma. Ko se - razmere zopet urede pri nas, pa bodo Slovenci mogli pozvati svoje rojake zopčt domov, da nam pokažejo, koliko so v smetil iznova napredovali.
Hana Kvapilova. V vrtu Kinskych, blizu etnografskega muzeja v Pragi so postavili 8. aprila t. 1. spomenik največji dramski umetnici, geniju češke drame, vzoru vseh čeških umetnic, duhoviti novelistki in essaystki, gospej Hani Kvapilovi. Soha, ki jo je izdelal Jan Štursa, ni popolnoma
Slovenec Rudolf Bukšek, bas-bariton, član hrvatskega narodnega gledišča v Osijeku (v naslovni ulogi „Cigana primasa“).
veren portret Kvapilove, umetnik je izkušal pokazati v krasoti linij, v plemenitosti poze in v dražesti obraza vse notranje bogastvo te velike žene. Hana Kvapilova je 1. 1907, jedva 41 let stara, nenadoma umrla. Bila je igralka od 1. 1884 ter je delovala od 1. 1888 v. Pragi, spočetka kot naivka, potem ljubimka, končno kot moderna heroina. Bila je izreden talent čudovito bistre inteligence, samotvorna, vsestransko uporabna in vseskoz moderna igralka. Bodisi v klasičnih (Desdemona, Julija,
Ofelija, Marija Stuart, Mareareta), bodisi v modernih (Nora, Alma, Rita), bodisi v tipično čeških ulogah je bila slavna pokojnica velika, nedosežna. Češki dramatiki so pisali drame zanjo in češki pesniki so jo opevali kot češko dramatsko Muzo. Ob sedmi obletnici njene smrti je postavil krog njenih prijateljev in čestilcev stvarnici, nositeljici češke umetnosti krasen spomenik, ki ga prinaša »Slovenski Ilustrovani Tednik« v posnetku.
Slovenci in Slovenke v Aleksandriji. Prejeli smo sledeči dopis: Gospod urednik! Blagovolite sprejeti v Vaš cenjeni list sliko iz daljne Jutrove dežele, ker tudi tukaj se zanimamo za Vaš cenjeni list in prav radi čitamo ter pogledamo slike iz naše ljube domovine. Slika kaže društvo Zveze krščanskih deklet, ki ima svojo dvorano in društvene prostore v azilu »Zavetišče Frančiška Jožeta.« Pošiljam sliko članic in članov tega društva; Slovenci in Slovenke se zbiramo ob nedeljah in prebiramo časnike in knjige. Tudi večkrat priredimo kako zanimivo igro, da se s tem zabavamo v tej daljni Jutrovi deželi. Tukaj je veliko Slovencev, ki se nas ne manjka nikjer. Končno pa pošiljam vsem Slovencem najlepše pozdrave! Tedniku pa želimo mnogo novih naročnikov! Spoštovanjem naročnik »Tednika« Jožef Kosec, Aleksandrija, L aprila 1914. (Egypte.)
Ponesrečena aviatika na polju pri Aspernu poleg Dunaja. Vsaka nova iznajdba zahteva velikih žrtev in pot k novim ciljem največje moderne vede, tehnike, je posuta s trupli junaških izumiteljev in preizkuševalcev novih tehničnih iznajdb. Kakor pa predrzneži zlorabljajo vsako, tudi najkoristnejšo iznajdbo za vratolomne produkcije, kakor so motocikel, avtomobil, podmorski čoln in druge iznajdbe zahtevale že nešteto žrtev, lahkomiselnih mladeničev, ki si predrzno služijo kruh s tem, da se kažejo strmečim ljudem, prav tako so tudi zrakoplovi in padobrani pokopali že mnogo pogurgnih, genialnih, a preveč smelih mož. Iznajdbe se s tem le kompromitirajo. Pri Aspernu poleg Dunaja so se o Veliki noči za visoko vstopnino kazali razni aviatiki s svojimi aeroplani. Pilot (aeronavt) Lemoine, Francoz, se je dvignil s svojim aeroplanom, v katerem je sedel tudi kapetan Bourhis. V višini 400 m je skočil Bourhis iz aeroplana
Razvitev zastave slovenskega društva sv. Jožefa St. 110, S. K. J. v Barbertonu, O. v Zjed. državah. Vsa strokovna podporna društva v Ameriki
nosijo svetniška imena in so združena v jednote.
ter je hotel s padobranom zleteti zopet na zemljo. Padobran pa se je zapletel, in kapetan Bourhis je padel na zemljo med kričanjem prestrašene množice in omedlevajočih žensk s strelovito naglico. Padobran (nekak razpet dežnik) se je premalo razprostrl, in kapetan se je pobil na glavi in na križu ter obležal nezavesten. Lemoine pa je izgubil ravnotežje, krmilo mu je odpovedalo, in aparat je telebnil na tla; vendar je aviatik skočil blizu tal iz aparata, sicer bi se bil takoj ubil. Tako se je le težko ranil, si pretresel možgane ter si polomil roke in noge. Bourhis je baje že zapustil bolnico, Lemoine pa je opasno bolan. Nesrečo so gledali člani cesarske rodbine in naučni minister. Nadaljevanje poletov so ustavili, a le za tisti dan. Poizkusi se vrše dalje, in ljudje žrtvujejo za čast in denar naprej svoje življenje. Tehnika s tem napreduje na korist vsega človeštva.
Istega dne tri poroke. Predkratkim je praznoval g. Ant. Kostevc, posestnik v Podgorju, zlato poroko v krogu svojih otrok, sorodnikov in znancev. G. Kostevc je dolgo vrsto let občinski odbornik občine Pišece in je bil svoječasno tudi načelnik krajnega šolskega sveta. To častno mesto zastopa sedaj njegov sin Ivan, ki je tudi župan občine Pišece. Naključje je hotelo, da je i sin istega dne obhajal desetletnico, odkar se je poročil s soprogo Ano, rojeno Vrstovšek. Istega dne pa se je poročila jubilantova najmlajša hčerka Antonija z vrlim posetniškim sinom Antonom Crnel-čem iz Podgorja. Vsem trem slovenskim parom želimo še mnogo let nerazdruž-nega življenja!
Nova kr. vseučilisčna knjižnica v Zagrebu. Na Mažuraničevem trgu so zgradili v Zagrebu razkošno, uprav luksuriozno urejeno vseučiliščno knjižnico. Sam marmor in rezan kamen. Prostora za knjižnico, razne čitalnice, dvorane i. dr. je v izobilju. V atriju so slike prvih hrvatskih slikarjev in kipi prvih kiparjev; po njem se morejo dijaki, profesorji in vsakdo, ki uporablja knjige, šetati in obenem citati. Knjižnica je odprta ves dan in ima centralno kurjavo ter električno razsvetljavo. Vse poslopje in vsa razna dela so izvršili izključno hrvatski obrtniki in umetniki.

„Od same hvale ne more nikdo živeti", pravi pregovor. Dobivamo priznanja zaradi „Knjižnice Slov. Ilustr. Tednika“ in mnogi zelo hvalijo našo podjetnost itd. ter pravijo, da bo knjižnica velikega prosvetnega pomena za naš narod, da je zelo potrebna itd. Sploh pa se vsi čudijo nizki ceni knjižnice ter majajo z glavo, kako bo to mogoče. — Cene so res najnižje, kar je mogoče. Ne iščemo dobička, temveč hočemo ustvariti s knjižnico podjetje, ki naj nudi najširšim slojem naroda za mal denar dobre knjige — izvirne in prevode. Vse napreduje, in napredovati moramo tudi Slovenci, sicer zaostanemo. Ne čudite se torej samo nizki ceni naše knjižnice in ne hvalite samo, temveč naročite si jo in priporočajte jo ter ji pridobivajte naročnikov! To je prosvetno delo; sama hvala pa nič ne izda. Torej dejanja, dejanja in ne same besede! Knjig na ogled ne pošiljamo, ker je Rado Murnik kot humorist in pisatelj splošno priznan umetnik.

Steckenpferd-iiluinomleGne mite
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod.
Razne vesti.
Smeh in krohot sta ljudem, ki ves dan delajo, skrbe in se jeze, za življenje prav tako potrebna kakor sveži zrak in luč. Ako pa je smeh združen še z estetičnim uživanjem, tem bolje. Naročite se na humoreske Rado Murnika:	»Lovske bajke in
povesti« in zadovoljni boste, ker iz smeha ne pridete! Naročnino sprejema naše upravništvo.
Kako je v Draču, albanski prestolici. Dunajska »Zeit« je prinesla dopis iz Drača, ki je velezani-miv. V Draču so doslej le avstrijski, laški in ru-
tri pošte: avstrijska, laška in albanska. Vsaka je imela svoje znamke. Od 1. julija t. 1. dalje bodo v rabi nove znamke s sliko knezovo; zdaj uporabljajo še znamke s sliko Škender-bega. Te znamke bodo kmalu draga redkost! Knez je brez. vpliva-Spočetka se je skrival v svoji palači, zdaj hodi s familijo na izprehod, ali pa jezdi s soprogo; vselej ga spremlja poleg častnikov in dvornikov deset orožnikov; šest peš in štirje na konjih. Albanci ga jedva pozdravljajo. Tujca sploh ne marajo domačini. Deputacij ne more sprejemati, ker v knežji palači ni nobene večje dvorane. Kolikor je videti,
Nov spomenik v Pragi: Te dni odkriti spomenik velike češke dramatične umetnice Hane Kvapilove v parku Kinskych v Pragi. Umotvor češkega kiparja Jana Šturse.
munski poslanik.* Tuji trgovci in tehniki nimajo nič dela in nič zaslužka. Albanci nočejo ničesar kupiti in ne marajo nikakih novotarij. Stanovanja in zemljišča so nesramno draga, ker hočejo leni Albanci črez noč obogateti. Naučili pa so se že hazardnih iger. Albanskih šol sploh ni. Avstrijskih šol ne marajo, ker so katoliške in nemške; le laške šole brez verouka so obiskovane od albanskih otrok. V Draču je le ena avstrijska ljudska šola z enim mladim učiteljem, a še ta šola je zaprta. Ministri imajo vsak dan seje, na katerih popijo ogromno črne kave, store pa ničesar. Postave in uprava so povsem turške. Doslej so bile v Draču
knez Viljem ni tisti energični in delavni mož, kakor so ga slikali. Danes je brez moči in vpliva, general Essad-paša je še vedno prvi mož, ki se ga boji vse. Dokler ne bo porabljenih 75 milijonov, ki so jih posodile Albaniji velevlasti, se bo knez vzdržal na »prestolu«; kako bo potem — kdo ve!
Albanska kneginja o Albaniji. Iz Frankobroda javljajo: Kneginja Zofija Albanska je pisala iz Albanije par razglednic neki obitelji v Frankobrod. Med drugim pravi: Tukaj je jako lepo soln-čili se v prekrasni okolici. Ljudstvo smo prav vzljubili, ginljivo je v svojem navdušenju. 20. marca so došli naši otroci semkaj in so bili
krasno sprejeti. Do pozne noči je narod prirejal ovacije. Sedaj se resno bavim z mislijo, da ustanovim sirotišnico za sirote izza zadnje vpjne. Upam, da. bomo mogli kmalu začeti. Bili smo v raznih cerkvah pri tedeumu. Bilo je jako zanimivo, zlasti! ker so tudi. vsi drugoverci prisostvovali maši. Še vedno prihaja mnogo deputacij iz različnih mest dežele in doživeli smo. jako ginljive prizore. Narod je krasen. — Kako bo pač pisala gospa kneginja o Albancih v par letih?!
To so ljudje gorkega srca, pravicoljubni, dobrotljivi in za vse nesrečnike odprtih rok. — Meseca februarja se narode večinoma ljudje trgovskih in finančnih talentov, ki pa jih uporabljajo le na korist drugim. — Meseca marca se rode večkrat melanholiki in nezaupniki, ki težko žive in se vedno boje za bodočnost; marčni ljudje so večkrat literatje, dramatiki, kiparji in glasbeniki, ki so bili slavni, a malokdaj srečni. — Meseca aprila rojeni imajo često železno voljo in neomajno vztraj-
Slovenci in Slovenke v Aleksandriji: Člani in članice društva „Zveza krščanskih deklet".
Nove iznajdbe na polju zdravstva. Profesor dr. Abderhalden, ravnatelj fiziologičnega zavoda v Halle na Nemškem, je, že pred nekaj leti dognal, da je možno pb človeški krvi spoznati razne bolezni, kakor raka, sarkom, bližajočo se blaznost in različne nalezljive bolezni. Tudi je mogoče nosečnost dognati zanesljivo takoj prve tedne, ako preišče zdravnik kri dotične ženske in najde v njej gotove izpremembe. Tekom zadnjega poldrugega leta so delali poizkuse in praktična proučavanja glede teh trditev drja. Abderhaldena na Nemškem, v Avstriji, v Italiji, v Švici, Franciji, na Ruskem in v Skandinaviji ter tudi v Zjedinjenih državah severoameriških. Povsod so se baje poizkusi dobro obnesli ter potrjujejo trditve zdravnikove. Če bo razne bolezni res možno pravočasno spoznati v bolnikovi krvi, tedaj jih bo tudi lahko z operacijami ali na drug način odstraniti, oziroma zatreti njih kali.
Nov serum proti davici. Na zdravniškem kongresu v VViesbadenu je znani profesor dr. Behring poročal o svoji novi metodi cepljenja proti davici ali difteriji. Na temelju doseženih rezultatov novo sredstvo, ki ga treba človeku vcepiti, kakor n. pr. koze, popolnoma zabrani obolelost na davici. Kdor je cepljen z onim serumom, vsaj eno leto ne dobi difterije.
Čistoča na Japonskem. Dvakrat na leto se izvršuje na Japonskem splošno čiščenje vseh hiš in sicer pod nadzorstvom policije. Sanitarni uradniki in sluge hodijo od hiše do hiše, da se prepričajo, ali je vse očiščeno ter da poslopja desinfici-rajo in razkužijo. Vse pohišje znesejo na piano ter ga razkužijo. Vlada postopa najstrožje. Kopljejo se Japonci vsak dan. Tudi pri nas se snaži in čisti po hišah pred velikimi prazniki, zlasti o božiču in pred veliko nočjo. Toda so kraji, kjer bi morala tudi policija šiloma primorati ljudi, do osna-žijo svoje hiše in da se umivajo večkrat!
Mesec rojstva in človeška usoda. Angleški jasnovidec Chiero trdi:	Meseca januarja se
rode duhoviti otroci, ki naj bi si volili zlasti politične in javne poklice; o ljubezni, dolžnostih in socijalnih potrebah imajo svoje posebno strogo na-ziranje, ki jih spravlja v spore z drugimi ljudmi.
nost; znajo odrivati druge, da pridejo sami do ci-| Ija, dobri organizatorji, vodje velikih podjetij in | poveljniki. V zakonu nimajo sreče in prave ljubezni ne najdejo lahko. Prijatelje imajo le med tovariši. — V m a j u se rode ljudje mehkega, brez-
Ijubezen, zato je med njimi več igračev in radi požro besedo. — V avgustu: mili, vljudni, radodarni, impulzivni, preveč odkritosrčni, zato se večkrat zamerijo. V starosti so kritični zabavljači. — V septembru: dobri gledališki in literarni kritiki, imajo izboren spomin, dobrega srca in so navadno srečni. — V oktobru: brez smisla za denar, dobri pravniki, sodniki in profesorji, za vsako malenkost razburjeni, zato so za zakonsko življenje malo sposobni. — V novembru: se po 20. letu docela izpremene. Dobri, mili in vljudni ljudje, rojeni v novembru, postanejo po 20. letu večkrat zlobni, odurni in grobi. Imajo srečo v ljubezni. V slučaju nesreče ostanejo hladni in mirni; ne razburijo se izlahka. Tega meseca se je naro-diio več izbornih zdravnikov. .— V decembru: neutrudni delavci, nikdar se ne naveličajo dela: imajo železne nerve, napoleonske talente, so podjetni, v. svojem poklicu večkrat nezadovoljni in ga radi menjajo. Prijateljev nimajo mnogo.
Sloni bulgarskega kralja. Bulgarski kralj Ferdinand se bavi v svojem svobodnem času mnogo s štirimi sloni, ki jih ima zaprte na nekem dvorišču v Sofiji. Na tem dvorišču prebije kralj Ferdinand po več ur na dan in se zabava s svojimi sloni, ki so imenitno dresirani. Visokim gostom, ki posetijo bulgarski kraljevski dvor, kaže kralj Ferdinand s posebnim ponosom svoje štiri slone, ki ubogajo svojega gospodarja na besedo in znajo izvajati različne umetnosti. Mož ima pač preveč časa!
Čudovitosti v carstvu živali. V londonskem Zverinjaku kažejo bernhardinsko psico, ki doji. dva mlada leviča in dva mlada tigrička. Pes, ki hrani divje mačke, je pač izredna pojava.
Spretnost prstov na nogah. Ljudje, ki hodijo mnogo ali čelo vedno bosi, morejo uporabljati svoje prste na nogah skoraj tako, kakor prste na rokah. V vzhodnji Aziji znajo sluge z nogo dvigniti stol, pobrati krožnik in poiskati novec. Azijski jahači se drže s prsti na nogah za stremen, ribiči pa drže trnek z nogo, z rokami pa delajo. Japonke drže s prsti na nogi blago, ki ga šivajo ali vczejo.Tudi ameriški Indijanci in afriški za-
Gospod Anton Kostevc, posestnik v Podgorju, obhaja zlato poroko, njegov sin zakonsko desetletnico in najmlajša hčerka se poroči.
energičnega značaja; ljudje fantastno zaljubljeni, ki se radi žrtvujejo za ljubljene osebe. Mladi naj se ne ženijo in ne može! — V juniju se rode ljudje burni, osorni, brezobzirni, nagli, a takoj zopet dobri; kogar užalijo, ga lahko prosijo odpuščanja; potrebni so stroge odgoje, sicer se izgube. — V juliju: nestalni, lehkoverni in nemirni; ne vzdrže nikjer dolgo, se radi selijo ter niso posebno priljubljeni. Za denar imajo veliko
morci uporabljajo'prste na nogah za razno delo, prav kakor svoje roke.. Ker so noge svobodne, imajo prste na njih daljše, ravnejše in gibč-nejše.
Zavarovanje delov telesa. Slavna ruska plesalka Ana Pavlova ima vsako svojo nogo zavarovano za pol miljona za slučaj, da bi si jo zlomila. Tenorist Caruso ima zavarovano svoje grlo za dva in pol miljona, ki jih dobi, če izgubi
glas. Jan Kubelik ima zavarovano desno roko za miljon, če bi ne mogel več goslati. Zavarovane pa ima tud svoje gosli v Londonu za 100.000 mark.
Jubilej šokolade. Italijanski in francoski listi posvečajo cele članke jubileju šokolade. Letos je namreč minilo 300 let, odkar so prinesli na francoski dvor Ludoviku XIII. in njegovi ženi Ani Avstrijski prvo šokolado. Odondod se je potem razširila po vsej Evropi. Prvikrat pa so poslali zmagovalci Mehike neke vrste šokolado iz Mehike 1. 1520 v Evropo. Mehikanci so jo uživali najprej v obliki pijače. Zrne kakavovca, iz katerih so delali to pijačo, pa so uporabljali prvotno celo namesto denarja.
Futuristični koncerti. Kakor so zmedene in zmešane siike futuristov, '.ako so zmedeni tudi njihovi koncerti. Slika bodočnosti je konfuznost, kup čudno razmetanih lis, ki se zde pametnemu človeku bedarija. Koncert »futuristov« pa je grozen krik in vik brez skladnosti, sami disakordi, ki gluše uho. Take koncerte prireja sedaj v Mi-
lanu društvo »Futuristov«. Pri prvem koncertu je bilo občinstvo silno razjarjeno, ker so ga prireditelji tako speljali na led. Pričakovalo je vse lepega, finega koncerta, pa so slišali pravo mačjo godbo. Te dni so koncert ponovili, pa je prišlo v dvorani do hudih izgredov in pretepov. Pristaši in nasprotniki »Futuristov« so prišli oboroženi s palicami in noži, revolverji ter se je vršila v dvo-
rani prava bitka. Deset oseb je bilo težko ranjenih. Policija je težko razločila obe sovražni stranki ter je v bodoče prepovedala koncerte take vrste.
Žensko šolstvo v Pragi. Na Češkem, prav posebno v Pragi, je za šolanje ženstva dobro skrbljeno. Že 1. 1875 je v Pragi prva ženska maturirala, 1. 1901 je prva Čehinja napravila doktorat filozofije in leto pozneje je druga Čehinja postala doktorica vsega zdravilstva. „Minervo", prvo žensko gimnazijo, so ustanovili 1. 1890; in to je prva ženska gimnazija, ne le v Avstro - Ogrski, nego v Srednji Evropi sploh. Sedaj je nzun „Minerve“u tudi na Vinogradih, predmestju Prage, ženska gimnazija' Smiehov pa ima realno gimnazijo za ženske. Praga ima tri ženske liceje; na enem teh licejev pa je že dvoletni reatnogimnazijski tečaj, katerega namen je izpopolnjevati licejske študije.
Prijatelje našega lista
ki imajo morda zanimive fotografije dogodkov, narodnih noš, svečanosti, novih javnih zgradb, zgodovinskih ostankov in najdb in kakršnihkoli zanimivosti, prosimo, naj jih blagovolijo poslati za naš list. Slikam naj prilože razlago na posebnih
Nova kr. vseučiliščna knjižnica v Zagrebu, prekrasna stavba iz mramorja in rezanega kamna.'
listkih ali vsaj kratko na drugi strani slike. Tudi stare slike radi sprejmemo, ako so za reprodukcijo še uporabne in za današnjo dobo zanimive. Slike na zahtevo vračamo popolnoma nepoškodovane. Tudi rojake izven domovine prosimo, da se\ nam oglašajo s slikami zanimivosti. L/ ,
EMIL GABORIO :	9. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
S pogumno odločnostjo vojaka, ki štopa v smrtni boj, se je odpravil Dabiron nekega krasnega aprilskega jutra k markizi, da pogleda svoji usodi vendar že enkrat v obraz.
V predsobi je slišal, da je šla markiza že na vse zgodaj v mesto;, vrnila se je biia pravkar, in to, kakor je izvedel v svojo grozo, v razpoloženju, ki ni bilo daleč od besnosti.
Povod njene jeze je bil jako značilen.
Markiza je bila naročila nekemu pleskarju že pred davnim časom, da opravi v hiši par večjih del, ki so se ji zdela potrebna. Mož se je oglasil z računom neštetokrat, a vedno je dobil v odgovor: Drugič! Končno se je naveličal tega večnega terjanja in čakanja pa je enostavno tožil markizo.
Ponosna aristokratka je bila vsa divja že takrat, ko je prejela poziv pred sodišče. Povedala pa ni tega nikomur; le sklenila je, pritožiti se odločno nkd nesramnežem, ki se je predrzni! storiti tako brezobraznost, in zahtevati od sodnika, naj ga kaznuje v zgled za vse bodoče . čase.
Konec te dogodbice je bil tak, kakršen je moral biti.
Markiza se ni dala pomiriti in je zdivjala naposled tako, da jo je dal sodnik spraviti po slugi iz dvorane. Lahko si mislimo, kakšne volje se je vrnila domov.
Dabirona je sprejela takoj; on, ki je bi! sam sodnik, je prišel ravno ob pravem času. V nepopisnem razburjenju, preki-njaje se vsak hip s psovkami na onega sodnika in na rokodelca, je pripovedovala gospa markiza, kaj jo je doletelo, nazadnje pa je zahtevala kratkomalo, naj ji pomore Dabiron do zadoščenja. Tako sod-
Obnovite naročnino takoj!
Avijatika kapetan Bourghis in pilot Lemoine pred poletom v Aspernu pri Dunaju. Aeroplan je po nesreči!; Bourghis se je spustil s padobranom in se neznatno ranil, Lemoine pa se je težko pobi;
v//a ima-ra ih . iOVLm I ■ A'c rt UK r "r^~^^^.~ng,ra~w~n~ErsTi~R'w~fbr r
Naročite se na
Knjižnico Sl. Ilustr. Tednika.
I. letnik bo obsegal 5 elegantno vezanih knjig in stane samo 8 kron. Plačljivo tudi v mesečnih obrokih po 2 kroni.
Vreg iLK-fTDH i.. m rt lw t Trn uu i • w
OEimja.il. ft n LPttTK, CtžAi TK'r't i	n m rmn Lsrrnr^g
2
Predno naročite obleko svojim otrokom za birmo, pišite po cenike J. N. Šoštarič, prva slovenska spodnještajerska razpošiijaina trgovina, Maribor, Gosposka ulica št. 5, ki se vam pošljejo brezplačno. Postreženi bodete točno v splošno zadovoljnost. Uverili se bodete, da tako trpežnega in dobrega blaga po tako nizkih cenah ne dobite nikjer v tujini. Postreže se vam pa tudj z vsem drugim blagom,
nika kakor rokodelca, da je treba eksemplarično kaznovati.
Zaman ji je izkušal Dabiron pojasniti, da je pravica na rokodelčevi strani in da je moral sodnik čuvati svoj ugled. Nasvetoval ji je končno, naj konča vso neprijetno zadevo s tem, da plača pleskarju tistili bore sedemdeset ali osemdeset frankov. To vam je naletel! Markiza je izjavila, da ji srce ne da podpisati predrznosti
človeške s tem, da bi priznala terjatev. In če pravi on, da gre samo za majhen znesek, je ta svota zanj morebiti res le napitnina, saj je tudi on meščan, čigar p; edniki so se najbrže obogateli za časa revolucije na plemiške troske. Zanjo pa je takšna svota prav znatna, saj komaj še ve, kje naj jemlje d'enar, da preživi sebe in svojo vnukinjo. Ako bi bila sebična, bi bila- že zdavnaj naložila vse svoje premoženje na dosmrtno rento, zaradi
vnukinje pa ne more storiti tega. Sam Bog vedi, kako se to še konča! Zgodi se lahko danes ali jutri, da bi se hotela mala omožiti, čeprav je težko misliti, kdo bi maral tako revno dekle.
Dabiron je nekaj mrmral in ugovarjal; ona pa se ni menila za to, marveč mu je tožila dalje svojo nesrečo:	da ni dekle
tako sebično, bi morala imeti vsaj malo ozira na svojo ubogo babico in iti v sa-
mostan. Ona, markiza, da bi bila pripravljena žrtvovati v ta namen vse do zadnje srajce, toda Klara je pač prehuda egoist- j ka. In vrhu tega, da ji je še povedal od- ! vetnik, da mora položiti račun o premoženju svoje vnukinje, ako se kdaj omoži.
Dabiron se je čuval bistriti protislovja v markizinih tožbah z nerahločutnimi opombami, marveč sc je odločil naglo in porabil vprašanje Klarine možitve, ki se ga je bila dotaknila markiza, da napelje raz-
govor na smoter svojega današnjega po-seta. Rekel je, da pozna ženina za gospodično Klaro.
»Poštenjak je in ugleden mož,« je dejal. »Ljubi jo- in gotovo bi storil vse, kat je v njegovi moči, da jo osreči. Bogat je in v najboljših letih. Štel bi se srečnega, če dobi gospodično Klaro brez vsake dote, in ne le, da bi se odrekel obračunu, še prosil bi gospo markizo, naj razpolaga z njenim premoženjem, kakorkoli ji drago.«
»Kaj pravite? Takšnega človeka poznate, pa mi še niste povedali? Zakaj ga niste že zdavnaj privedli sem?«
»Nisem si upal, gospa markiza ...«
»Tak na dan z besedo, kdo je ta čudna žival?«
Srce se je streslo sodniku, kakor da mu hoče planiti v grlo. Strah, da je prišel trenotek, ko mora tvegati vse, mu je zadrgnil glas. Naposled je rekel boječe;
»Ta čudna žival sem jaz..,.«
Gledal jo je proseče; njegov glas je bil čisto tih in roteč. In ko so bile izgovorjene odločilne besede, je manjkalo malo, da se ni zrušil od razburjenja.
Ona pa se je smejala do solz.
»Dobri Dabiron! To je presmešno! Tak zdaj se moram še smejati zaradi njega, da zbolim. Takšen šaljivec!«
Zdajci pa se je prekinila in napravila jako dostojanstven obraz.
»Ali je to vaša resna želja?«
»Povsem resna.«
»Pa ste zares bogati?«
»Po materi sem podedoval dvajset-tisoč frankov letne rente. Rajnki stric mi je zapustil štiristotisoč frankov, moj oče je Skoraj milijonar, in če ga poprosim danes, mi da rad polovico svojega premoženja.«	(Dalje prih.)
Stenske ure, priproste, tine in najfinejše ima v veliki izberi H. Suttner v Ljubljani štev. 5. Solidno delo in nizke cene, postrežba točna in so-
NESTLEJEVa
I	moka za otroke
PapttlM fcna* m AciJaa&k*. otrok* is bolnike «• ftelodeo.
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Sketlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji.
k
Poizkušnje Nestlejeve moke za otroke § se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrasse 82.
Št. 518. Posebno ploščnata nikel cil.-rem. močno dobro kolesje, po-
, krovi ostanejo stanov, belo K 7'50 Enako jeklena ....	„ 7‘90
Št. 101. Posebno ploščnata srebrna Anker-rem. na 15 kamnov, fini kovinasti kazalnik .	. K 1L —
Št. 519. Posebno ploščnata srebrna Anker-rem. na 15 kamnov, fini močni pokrovi, lepo gravirano, posrebr. kovin, kazalnik K 17’50
Št. 520. Ista s tremi močnimi srebrn. pokrovi, lepo grav. K 19’50
Za dobiti proti povzetju skozi tovarno ur
H. Suttner, Ljubljana št. 5.
Nobena zguba, zamena dovoljena, ali se denar vrne.
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto.
03
a
c3
>
o
5-i
-4-1
3
>
O
03
>
O
5-4 -I—'
CG
3
>
O
54 03 > s O =3
c3
>GG
o3
a
03
>
h£ g o CL P
rC
03
5-4
>
5-4
a
03
02
'C ^ & ^ 3
03 O
■p5
CL m
W .£
litina. Za vsako uro jamstvo! Oglejte si veliko zalogo ali pa pišite po cenik, ki ga dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto!
Na Dunajski cesti št. 7. v Ljubljani je odprl g. Engelbert Skušek modno trgovino z lastno izde-lovalnico kravat, katero občinstvu najtopleje priporočamo.
2. Vižitin, primorska industrija za pletarstvo v Sovodnjih pri Gorici, ustreže vsakomur z vsakovrstnimi mobilijami, kakor je razvidno iz oglasa, na katerega opozarjamo naše cenjene čitatelje. G. Vižitin je prepotoval v svrho strokovne izobrazbe Češko, Švico, Francosko in Nemčijo.
Veliko časa denarja in žrtev stane vsakega začetnika predno se njegovo blago spravi na isto višino kakor je treba, da odgovarja zahtevam odjemalcev. Res da je blo tudi pri tolstovrški slatini v začetku teško, a danes je novi Osetov Silva vrelec zmožen konkurence na vse strani, in voda sama se lahko primerja z vsemi slovečimi kislimi vodami. — Odslej ne bodo c. naročniki imeli najmanjšega povoda za kritike, nasprotno kdor bo enkrat naročil, se mu bo ta edina domača
Smoter naših želja |
je često prav oddaljen. Kljub temu ga pa utegne- I mo doseči, če imamo potrebno potrpežljivost, delavno moč, vztrajnost in zdravje. Posebno zdravi moramo biti, da odločno korakamo k svojemu smotru, čuvati moramo svoje zdravje proti vsem nevarnostim prepiha, prehlajenja in vlažnosti, in v to mu dobro služi Fellerjev blagodišeči fluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elza fluid«.
Izkazalo se je, da ob influenci, vratobolu, bolečinah pri požiranju, hripavosti, zasliženosti in
rudniška kisla voda tako priljubila, da bo le to pil. — Poskusite!
Atlantis. Gerhard Hauptmannov znani roman se je slednjič uprizoril tudi v filmu. Slovita tvrdka Nordisk film Co. se ni ustrašila ne truda, ne denarnih žrtev, za uprizoritev tega velikega dela. — Da se uprizori potop velikanskega parobroda se je nakupil veliki parnik »Roland« in se ga je potopilo sredi morja. Pri tem sodelovalo je več tisoč ljudi, katerih mnogo je bilo v smrtni nevarnosti, in večje število parobrodov, ki so morali prevzeti rešilno akcijo. S takimi sredstvi se še dosedaj ni uprizorilo nobenega filma in je gotovo to drzno delo senzacija, ki bi si jo moral ogledati vsakdo. Omeniti je še, da je Hauptmann morebiti v kaki slutnji grozne katastrofe »Tita-nica« pisal ta roman dokaj časa pred omenjeno nesrečo in vendar se tej tako močno približuje. Ta svetovna senzacija predvajala se . bode od sobote 2. do torka 5. maja v Bachmaierjevem Grand Elektro Bioskopu v Lattermanovem drevoredu. — Predvajanje traja dve uri in bodo predstave vsaki dan ob pol 5., pol 7. in pol 9., v nedeljo
šegetanju v grlu raztaplja sliz, lajša kašelj in ‘deluje proti kataru. Tudi ob drugačnih boleznih je zanesljiv pomočnik. Jako zanimiva so poročila vseh oseb, ki so rabile Fellerjev »Elza fluid«. Gospod Franc Paul, Ljubno, Petertunnerstr. 20, Štajersko, piše: »Moja žena je bolehala dalje časa na oslabelosti oči, tako da ni skoro nič videla, in ima sedaj, ker je rabila Vaš Elza fluid, zopet zdrave oči in dober vid. Meni samemu pa je Vaš Elza fluid« odpravil dolgoletne prsne bolečine, do-čim je hčeri okrepil lasišče in ji pomagal do močne rasti las. Prosim, pošljite mi zopet 12 steklenic tega izvrstnega, osvežujočega in krepčujočega
ob pol 11. dopoldne, ob pol 3., pol 5., pol 7. pol 9. Cene radi ogromnih nabavnih stroškov nekoliko zvišane.
Originalni Edison Kinetofon, govoreči film, ta najsenzacijonelnejša in najnovejša iznajdba znanega Amerikanca Edison kazala se bode od 15. do 21. maja v kinematografu »Ideal«. Lahko se trdi, da je to največja senzacija tega stoletja in sam naš presvitli cesar Franc Jožef I. obiskal je ta predvajanja pretečeno poletje v Ischlu. Ta obisk kinematografa je tem bolj značilen, ker naš cesar že več kot dve leti ni obiskal nobenega gledališča. Naš cesar, kateri je videl prvo železnico v Avstriji, prvi avtomobil, prvi pojet aeroplanov, hotel je videti tudi to najnovejšo iznajdbo. Bil je presenečen in izrekel se je najlaskaveje in vzkliknil: »To je v resnici velikansko!« — Nikdo naj ne bi zamudil, obiskati rečene dni kinematograf »Ideal«, da se sam prepriča o tej senzaciji »govoreče slike«.
Senzačna ponudba. Opozarjamo naše p. n. čitatelje-posebno na naznanilo na strani 15 vobče znane trgovine z novostmi M. Svoboda, Dunaj
domačega zdravila. Fellerjev davno priznani »Elza fluid« bi naši čitatelji morali imeti vedno pripravljen, ker velja 12 steklenic le 5 kron franko. Tudi naša prebavila, naš želodec in čreva, bi morali ohranjati vedno zdrava in tu nam ob slabem teku, gorečici, bljuvanju, napenjanju pomagajo. Fellerjeve rabarbara kroglice z znamko »Elza kroglice«. 6 škatljic velja 4 krone franko in jih prav tako, kakor fluid, pošilja prave le lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 280 (Hrvaško). Priporočamo našim čitateljem, da imajo oboje vedno pri hiši.	------becz.
Naročite si Knjižnico „Slov. Ilustrovanega Tednika“! Pet elegantno vezanih knjig dobite za samo 8 kron.
Za pomladansko sezono
najnovejše oblike in v priznano fini kvaliteti
priporočamo
zalogo črevljev 2.7
ANGLO-NOVAK,
V
Ljubljana, Selenburgova ulica.
16-50
Ce mislite,
da je cen nakup blagi za moške in ženske obleke tudi Vam v velik prid, potem se 241
obrnite name
in zahtevajte mojo najnovejšo bogato zbirko vzorcev. Dopisnica zadošča. Hugo Augsten, Jagern-dorf. E Iščem zastopnike.
Zastonj
dobi 2Vs metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor naroči
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 21/* m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovu.
(Severno Moravsko) Podpirajte podjetje v obmejnih ------ krajih. --------
SETerjetno poceni!!
Najcenejši dobavni vir.
720 kosov le K 3-75.
Krasna pozlačena, 86 ur idoča precizijska anker ura z lepo verižico, točna za katero se jamči 3 leta, 1 moška svilena zavratnica, iz bele masivne pale jamčeno ne-zdrobljive, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 možki prstan z imitiranim dragim kamnom, 1 ustnik z imitiranim jantarom, 1 kiasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fin zobotrebec iz štirih delov, 1 ženska brožka (novost), 1 par duble zlatih manšet, gumbov „Ideal- s patentno za-pono, 1 čudovito lep album za podobe obsezajoč različne podobe najlepše na svetu, ki morajo zanimati vsakogar, l čudovito lep ženski vratni colier iz orientalskih belih nezdrobljivih biserov, 20 finih dopisnih predmetov in še 620 različnih predmetov, ki so v hiši jako koristni, vse skupaj z uro ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3-75. Razpošilja po povzetju Eksportna trgovina „L O U V R E“ '	84
F. WINDISCH, Krakovo štev. A/2. Za neugajajoče se vrne denar.
o ............ = g)
BORČEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
fl.GOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA 51.14 NOVI SVET NASPROTI K0LIZEJA ZAH-TEVAJTEPRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO
Manufakturna trgovina
J. GUELM
prej Franc fSonvan sin
: LJUBLJANA :
Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
sukna
za moška oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernih blagov
za ženske obleke
k‘.
iz svile, volne, delena itd.
>-
Yedno zadnje novosti
= rut in šerp. =
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platni kotenine in drugo belo blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
III./., Hiessgasse 13, ki ponuja krasne s svilo vezene bluze iz prav finega modnega blaga v vseh mogočih barvah po okazijski ceni K 1.95 kos, 6 kosov velja le K 11 in doda zastonj obenem fin jabot iz čipk ali lep ovratnik iz čipk.
Hladnokrvno opravljati svoje posle in dela ne more vsak človek, zakaj večina jih trpi na nervoznosti, krvnih navalih in razburljivosti. Tudi nevrališke in revmatiške bolezni razburjajo in motijo delavnost in v vseh primerih je priporočljiva raba Fellerjevega blagodišečega fluida iz rastlinskih esenc z znamko »Elza fluid«. Učinkuje takoj bolečine hladeče, pomirljivo, osvežujoče in hladilno, krepi živce, čisti glavo in pomirja krvni obtok. 12 steklenic pošlje franko za 5 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 280 (Hrvaško). Prav tam lahko naročite tudi Fellerjeve odvajalne »Elza krogljice«, 6 škatljic za 4 krone franko.
Prva severožeška papirna industrija, zaloga poštnih kart itd.
Zastopnik za alpske dežele: Fran Klug, Studenec pri Mariboru.
Album poštnih kart, 200 kosov, jako lepih sortiranih, kakor imendanskih, cvetic, pesmi, pokrajinskih, umetniških itd. samo 10 K. — Knjižice za kupovalce na knjige,	s	trdo vezavo, najboljši papir	100 kosov	š
16 listi	K	6," 100 kosov s	24 listi K 7,	100 kosov	s
36 listi	K	8, 100 kosov z	48 listi K 9,	100 kosov	s
56 listi	K	10, z natiskom	firme 3 K dražje za 100
kosov. — Posebna naročila na razglednice mest po vposlani predlogi za 1000 kosov K 30 v najfinejši izvedbi. — Trgovske, pisarniške tiskovine z natiskom firme: 1000 kuvert la K 6, 1000 pisemskih papirjev (kvart), gladek K 10, 1000 računov (oktav) K 10, 1000 računov (kvart) K 15.
Predmeti za reklamno doklado: Podobe v polah, in sicer 1000 pol K 4, z reklamnim besedilom K 6. Pošilja se franko postaja, zavojnina zastonj po povzetju. — Priznalna pisma, ki prihajajo vsak dan, in obnovna naročila dokazujejo, da so cenjeni naročniki zadovoljni z našim blagom.	253
A. Goreč, Ljubljana
in vsak bo priporočal
pri svojih prijateljih in znancih
Gorčeva kolesa
i86 odkrito in najtopleje.
+ BR. HLAVKA +
izdelovalec kirurg, instrumentov in bandažist
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5
vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji ceni tvrdka 134
Br. Novakovič
vinska trgovina
— v Ljubljani. —
Zelo ugodna prilika za
trgovce!	252
Radi preselitve se odda na Notranjskem sredi večjega trga, tik cerkve, na najlepšem prostoru enonadstropn i hiša takoj v najem. V hiši se nahaja trgovina z mešanim blagom, trafika in kolki, pekarija, pivo in čganjetoč in izdelovalnica sodavice in pokalic. Žrtven hiše je lep, velik vrt s kegljiščem, hlevom, skladiščem in ledenico. Na željo g. reflek-tantov se tudi celo posestvo pod ugodnimi pogoj, proda. Vprašanja sprejema upravništvo tega lista.
Prostor za manjšo trgovino se da s policami vred v lepem kraju v najem. Ponudbe na upravništvo „Ilustr. Tednika“.
Automatiški lovilec za velike množice.
Telefon 23.446


..JllSSBgs-

Za podgane K 4'—, za miši K 2'40 lovenje brez nadzorstva do 50 živali v eni noči. Ne vpliva vreme nanje in se nastavljajo sami. Past za ščurke, edina svoje vrste, vjame v eni noči tisoče ščurkov in grilov, po K 2‘40. To najboljšo iznajdbo razpošilja po povzetju Fr. Hu-mann, Dunaj II., Aloisgasse 3/29. Mnogo priznalnih pisem Svarimo pred manj vrednimi ponaredbami. V rabi so tudi po c. kr. voj. nalagalnih skladiščih.
Vedeževalske karte
sloveče Lenormad, Pariz, naj-veČje vedeževalke sveta, s skrivnostnim ključem za razrešitev vsakršnega vprašanja. Vseh 36 kart v etuiju, le K 1*30 (tudi v pisemskih znamkah). Mih. HorO-witz, Krakovo, Ditla 61/E.	247
Pridobivajte nam novih naročnikov!
Fotografični ateller
VIKTOR
v Ljubljani, Bethovnova ulica 7, poleg „Kranjske hranilnice“ 238
se priporoča za izvršitev
modernih portretov.
Z' Midi lil	iH	ili "N
i
S
a
s
2
Jakob Zalaznik
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg; št. 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
I
ž
s
5
S
=-----ii a zajutrk. =
f	Filijalke:
? Mestni trg štev. ±2 | Kolodvorska ulica štev.
U
Tlii yy/A J

Ako kupujete pohištvo
zglasite se pri domači in najstarejši tvrdki te vrste, pri
Vidu Bratovžu
232
Sv. Jakoba nabrežje št. 19 in 27.
Tam boste postreženi z ■ najboljšim blagom po priznano najnižjih cenah.

priporoča svojo veliko zalogo kirurgičnih instrumentov, gumijevega blaga in ortope-dičnih aparatov, obvezil za zdravniško, bolniško postrežbo, kilnih pasov, nogavice za krotice (krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašilriikov za karbol, aparatov za inhalacije s paro ih mrzlo. Vsakovrstne brizgalke in aparati za sanioklistiranje.
Vse bandaže se izdelujejo po odredbah gospodov zdravnikov.	289
Starejši instrumenti se razkužujejo.
Popravila se izvršujejo najbolje in najceneje.
Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj
Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu.
Bujno lepo oprsje
dobite, če rabite
med. dr. A. Rixovo prsno kremo
oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'—, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 8V- Kosm. Dr. A. Rix Laborat , Dunaj IX., Berggasse 17/0 Raz pošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu, parfimerija A Kanc in drogerija „Adrija“.	142
Nikdo naj ne zamudi
platneno, pavolnd in volneno blago naravnost od izdelovalca naročiti.
Največja izbira
modnega ripsa z židanimi efekti, platnenega in pa-voljnega posteljnega cajga, modernega cefirja za obleko in srajce, blaga za bluze, plavega druka, inletta, blaga za damske in moške obleke, brisač itd.
Vzorce zastonj in franko
razpošilja tvrdka	250
JAR. MAREK, tkalnica št. 56
Bistre! pri Novem mestu ob Metavi, Češko.
Zlasti bodete presenečeni, ako si 40 metrov sortiranih ostankov za 20 kron franko naročite. la vrste 40 metrov za 25 kron. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci.
Kovaškeg-a
učenca
sprejme
Kristjan Babič,
kovaški mojster v Kranju. 2t9
Joghurt sir
za slabokrvne in bolehajoče 224 za želodcem.
Kos le 10 vinarjev.
zlatorumeni Rvarglji Št. 4. Poštni zabojček (ca 5 kg a 3-60 K). Kdor kupi 10 zabojčkov, 1 zabojček zastonj (tudi ob prejemanju posamič v t. 1) Po povzetju od tukaj.
Različni delikatesni siri.
Jako fino čajno maslo, sveža jajca. -- Cenik brezplačno.
Mlekarska razstava v Komotavi leta 1913.
Najvišje odlikovanje.
Si ovo maslo 6 dni staro, 1 tekmovalno nagrado; sirovo maslo 2 m. staro, 1. tekmovalno nagrado ; mehki sir, častno nagrado, trdi sir, 2. nagrado.
Molkereigenossenschaft
Oberbaumgarten.
ii
Tu [d
Krasne spomladanske novosti
dobro blago in po že priznano najnižjih cenah dobite
PETER STERK stLiffiai8.
v modni
trgovini rjDirjJ\ O J. JCjI\IV stari trg
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši moški klobuki in čepice. "Ti Dalje čepice za dame, deklice in otroke ter razni nakiti.
Vse potrebščine za šivilje itd
5
RS
Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja nizkih cenah
Rudolf Geyer, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
jako
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
Kdor ne verjame, naj poskusi,
da je novi „Osetov Silva vrelec44 pri Tolsto-vrški slatini pošta Guštanj res izvrstna zdravilna in osvežujoča namizna kisla voda, ki močno mozira in ostane čista in dobra.
Konkuriraše lahko z vsemi slovečimi vodami. Poskusite, zahtevajte in naročite takoj.
Olg-
H
pr n
ll
i:§
n
I
F
Za polovično ceno!
Cela garnitura perila
samo kron 6’90.
Zaradi prenapolnjenosti zaloge smo morali podelati 10 000 kosov atla-sastega šifona, zato moremo prodajati take garniture perila, obsegajoče 1 žensko srajco, 1 kor-set in 1 ženske hlače iz prav finega izvrstnega atlasastega šifona, bogato okrašene s šir. čipkami
popolnoma ?po podobi za polovično nabavno ceno samo kron 6’90.
Kdor vzame 3 garniture se mu doda zastonj mično lep jopič, okrašen z bogatim vezenjem in svilenimi trakovi.
Edina prodaja po povzetju pri:	245
M. SVVOBODA.
Dunaj,* III./2, Hiessgasse 13—280.
I ZA- NOTRANJE -IN-KIRURGICNE ■ BOLEZNI. | •PORODNIŠNICA.
gl LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 Vw |/ SEPZDR^vNKPFamRiJ-D^-P^. DERGANC \|
£!li Tovarniške cene!
Gospodinje, zahtevajte brezplačen cenik o higienskem
jedilnem orodju In kuhinj skl posodi ! !
Jamčeno trajen srebrn najlepši blesk. Ne zarjavi in na njih se ne dela zeleni volk!	231
Firma Nemethy Bela
tovarniška zaloga. — Nagybecskerek (Ogrsko)
V tiral j a str. 14.
IZZ
’(o^Q) nAojag ud ppjufiips
‘Harc§u n
ud Oj k To>[R) is ojioojbn 'lurpAopez 8}opoq rrp ‘turouiBf
'B^uBp Ba}suo5i ABjd Bdo[ og jBp a o}!qop b§o; nqiA ur o}soad ourujgod ojjbsa og.g a ouibs rojooiA idoi 'a g oub}s babji buji? Bfour rjfof ‘8UB}s fuBm ooiAOiod ur isrp 8fioq jbjubap as uia)od BABJI UIBA Bp ‘8IS0q TppTA Ul ‘jIISBlUUd OABJl OUU? ouisJAzr ofour JBpugA airsmisoj -lABjdBU j{8iinf -BZ J8q0p 8ABJJ 8A0q0q ZI 81 8S Bp ‘8I![SIUI OJjB ‘8f
0qOJBU OUAB>J
I"
Umetna knjigoveznica
Ivan Jakopič
Ljubljana, Frančevo nabrežje 13
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del. Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige. Vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice iz-gotavlja vedno po nizkih cenah.
Originalne platnice za liste: „Slovan", „Lovec", „Zgodbe sv. pisma", „Čebelar", „Dom in Svet", „Slovenski Ilustrovani Tednik" itd. itd. ima vedno v zalogi.
Postrežba točna. Delo solidno.
n
Postre
136
!■■■
>lidno.
mmm
Za kratek čas.
Njen otrok. Neki mož je bil obsojen na leto dni zapora. Ko se je vrnil na svoj dom, je našel ženo z dva meseca starim otrokom. Čegav je ta otrok? je vprašal ženo.
Moj, je odgovorila žena. Če bi se bil preje vrnil, bi bil pa tvoj.
Zdrave ribe. Bolnik: Ali so ribe zdrave? —
Z d r a v ni k : Jaz nisem še nobene zdravil.
Praktično. Študent (prijatelju, ki ga je stražnik spremil domov): Ali mu ne daš za toliko prijaznost nobene napitnine?
Prijatelj: Ne, veš, jaz sem pri njem aboniran in mu dajem napitnino mesečno naknadno.
Simulant. Vojaški zdravnik (pri inšpekciji vojaške bolnice): Nič novega?
Sanitetni narednik: Pokorno javljam, nič novega, — samo en simulant je ponoči umrl.
Dijaška osveta. Profesor (ki je v jezi psoval dijake z najgršimi priimki): Tiho! Molčite, vi osli zabiti! Oglasi naj se le oni, ki ga pokličem! (Dijaki užaljeni molče.) — Profesor (ki je iskal po svojem imeniku): Petrovič!
Petrovič (vstane, položi roke okoli ust in nosu ter začne na ves glas rigati); I-aaa! lii-a! liia-aaa! I-a!
Velikanska zaloga klobukov, slamnikov in čepic.
»- I. SOKLIČ,
Ljubljana, Pod Trančo.
in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah T•u.g-oslo-va.za.slra. razpošiljalzia.
R. Strmecki v Celju, št. 341, Štajersko.
Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bnlgarije, Nemčije 81	in Amerike je treba denar naprej poslati.
DDaaaDDaaaaDaDaaDDaaDDDaDDDaDaaa
a
□
a
□
D
a
a
D
□
a
□
D
□
□
□
□
a
a
a
□
a
a
a
□
□
a
Pomladne novosti
v izgotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
Maček & Ko.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri,
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice.
Solidna postrežba. Najnižje cene.
□
D
D
D
□
□
□
□
□
D
□
D
D
D
D
D
□
O
a
□
□
□
□
D
D
□□□ODD□□□□□□□□□BDDDDD□□□□□□□□□□□
mm	1 m	n
ANT. BAJEC	Brzojav:
cvetlični salon	>
= Ljubljana =	CO
Pod Trančo št. 2	
šopki, venci, trakovi. 143	o
□ □□□□□□□□DD □□□□□□□□DCIDDCIUDDDDDDD □a	□□
D	g
a n □ a a a a
Modistka
□
□
D
n
n
□
na
Minka Horvat
Ljubljana; Stari trg št. 21
priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških slamnikov.
□ □ a □ □ □ a □ o □ o
D
aa
□aaaDaDDDaaaaoDDaDDDaDDDDaaDaaaa
Popravila najceneje.
182
Vir sreče 23o
je zdravje. Večina obolenj nastane zaradi motenja v menjavanju snovi in se pojavljajo kot: skrnina, protin, zapahnenje, zaslizenje, odebeleiost, pomanjkanje sape, tiščanje v prsih, lenivost črev, obolenje ledic in jeter, vetrovi, hemeroidi, kakor tudi drugačne živčne obolelosti: brezspanost, glavobol itd. Proti vsem tem boleznim vpliva najbolje
Hasbacherjev čaj,
ki ga mnogo proslavljajo prostovoljne zahvale.
Razpošilja ga samo Lekarna pri sv. Leopoldu, Glognitz št. 22, N. Ost. 2 zavoja K 3’20. 6 zavojev poštnine prosto.
Če pa trpi telo tudi zaradi slabega prebavljanja, pa priporočamo v rabo Bittnerjeve bobrove žolčne kapljice (Bibergeiltropfen), ki preganjajo krče in vetrove ter zbujajo tek. 3 steklenice K 3'30
Franko
vsaka poštna postaja pošiljamo po povzetju:	210
1 poštni zavitek pristnega medu za K 9'— 1	„	„-	Ia čajnega masla	„	„	15 80
1	„	„	Ia emend sira	.	„	„11 —
1	„	„	dobrega sira	.	„	„	8 —
1	„	„	konsumn. sira	.	„	„	7'—
vse po 41,2kg netto. Naročite še danes pri
Mlekarsti ziezi v LjaMjanl. ■ Javno sklaiče.
Pridobivajte
novih
naročnikov!
Prodam
bencinniotor
12 konjskih sil, ter žago in mlin s tremi kamni in dva cirkularja, vse stoječe, kakor je, ali pa da se cela naprava ven vzame. Zelo malo rabljeno. Obrniti se je na Franja Lenarčiča, Novavas pri Rakeku.	229
| L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam |	najbolj priležni, lični in najboljše
3|	kakovosti. Naprodaj samo pri
I Juliji Štor, Ljubljana
% Prešernova ulica št. 5.
Goysserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke in Lavvn-tennis-čevlji. 228	K cena 16-50 K.
Ženitbena ponudba.
Uradnik želi se seznaniti z gospodično neomadeževane preteklosti, ki ima veselje do narave. Samo resna korespondenca s sliko naj se pošlje na naslov „Značaj in priroda" na upravništvo Slov. Husi Tednika v Ljubljani. Tajnost zajamčena!
Fotografske P d: aparate s
Obnovite
naročnino!
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
!risra,adrua‘ ™
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Temnica na razpolago. — Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike.	233
Velika zaloga /
špecerijskega blaga
špirita, žganja, z' moke, otrobov /	. /O-
in //+£&
koruze.
O-.#
/ in na debelo.
Na drobno
da se dobe naj-finejši, najtrpež-nejši in najcenejši čevlji edino le pri
Viktoriji
Strniša,
Lj ubijana
Jurčičev trg.
Za dame že
od K 8 naprej
Za gospode že
od K 10 naprej
Otroški že
od K 3 naprej
Gg. učiteljem, učiteljicam in c. kr. uradnikom 15% popusta.
98
DooaanacDPanpoa
fpnil/A brošure, leiUKC, knjige i(d,
o natisne elegantno in ^ okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
PPPPPPPPPDPPPPP
Trgovina z usnjem
=== na debelo in drobno
KAKrftgar. Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 21—23.
Telefon 96.	237
Prva slovenska industrija za ple-::	tarstvo^na Primorskem ::
Ž. VIŽINTIN
| v Sovodnjah pri Gorici.
Najmodernejše mobilije za veže, verande, balkone, vrtove, kopališča iz peddig in indijske cevi, bambusa itd ::	po načrtih prvih umetnikov. ::
Rt
>C/5
» V*«*.
O
-D
Z
O
<
“i
c«
3
3
Puch vozna kolesa!
Dobe se samo pri tvrdki
Ign. Vok
tovarniška zaloga šivalnih strojev in koles 227
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
j Čevljarska zadruga v Mirnu
■ Cene stalne in primerne, pri Gorici (Primorsko). Cene stalne in primerne.
Edina zadružna jugoslovanska tovarna čevljev.
Fvnnrt tlfl rirnhnn* čevlji se pošiljajo na drobno po CApUn Ud UIUUIIU. jako nizki konkurenčni ceni, to-
zadevni ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franko.
Export na debelo: Ceili'	po^ua blago Po
r	primernih kondicijah m nizki ceni.
Lastne prodajalne: ^
%
m..
sv. Antona št. 1 in Na Kornju št. 13; v Trstu, Bariera vecchia št. 38 in Via dei Rettori št. 1; v Splitu, Ulica Šubica; v Tržiču
Blago pošteno! (Monfalkone), Corso Aquilea. Blago pošteno!
201
JI
S svilo vezena
bluza sam« K 1*95
248	!!
0»- Čudo industrije v vezenju, -»n
Jako fino modno blago z bogatim svilenim vezenjem. — Kompletno za eno bluzo le It l’.tiS.
Krasno in lepo! Zadnja novost!
Nekaj sto tucatov teh krasnih lepih s svilo vezenih bluz in v ljubkih lepih barvah, kakor beli, kre n, roza, svetlomodri, srednje modri, modni lila, rudeči, zeleni, drap, temnomodri, fraise, rujavo, črno, sploh v vsaki obstoječi barvi, smo nakupili pri neki švicarski opuščeni tvornici za vezenje in ker smo nakupili te krasne bluze na debelo v, veliki množini, jih moremo prodajati po tej čudovito nizki ceni. — Te bluze so vredne trikrat tega denarja. — Ce vzame kdo najmanj tri komade, tudi po želji v različnih barvah, velja kos samo K 1-95. Ce kdo vzame 6 komadov, jih dobi za le K 11— in se mu priloži povrhu naprsnik iz čipk ali čipkast ovratnik gratis. Edina prodaja po povzetju pri:
M. SWOBODA, Dunaj,
IH/2 Hlefigasse 13/280.
Naročajte in razširjajte „Slov. Ilustr. Tednik“!
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul.št. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči.
Zadostuje samo ena steklenica. 2 Spričevala na razpolago.
150.000 ur!
Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov imitiranih srebrnih ur. Anker-rem. kolesje teče na rubinih Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5'SO, 5 komadov K 14‘	10 koma-
dov K 27 —. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju	100
Centrala ur Podgorze
Postfach 10/130 (Avstr.)
Pozor!
50.000 parov čevljev.
4 pare čev.jev za samo 9 K.
Vsled plačilnih težkoč mi je naročilo več velikih to varen, da popi odam velik del čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej zaradi tega vsakomu 2 para moških in 2 para ženskih čevljev z zbitimi podplati, usnje rjavo ali črno, galoširano, jako elegantno, naj novejša fasona. Velikost .po štev. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Razpošiljatev po povzetju
S. Urbach, eksped. hiša,
Krakov 48. (Avstrija.) 107 Zamena dopustna, ali denar nazaj.
Blago za obleke
moške in ženske naravnost iz tovarne zasebnikom po naj nižjih izvirnih tovarniških cenah.
Mične novosti za spomlad in poletje izvrstnejše kakovosti.
: „Ostanki po slepi ceni.“ :
Zahtevajte našo zbirko vzorcev. Prva šlezka razpošiljalnica sukna
„SUDETIA"
J&gerndorf 55,
Klrchenplatz 1, Avstrijska Šlezija.
158
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica štev. 36.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL, Gorica, |let Vi:
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
f 1 r-	IH 11 RIA	«111 Vztstv.	I [•	11 TT-At* «171
A.ZANKL sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani	85
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, Čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje ===== Zahtevajte cenike.	■ ■=
11 */13	C11»	«111 •A37S1ČC1 lil I
r----------------------*\
Modni salon
M. Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam
slamnike le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.	208
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin
Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev
v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —,3 lončki K 2'50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemčny, Kaschau S (Kassa) I. Postfach - 12/44. (Ogrsko.)
Naf boljši nabavni vir za Izffotovlfeae postelje
V«
iz dobrega češkega posteljnega perja! Napolnjeno v gostomtem rude-čem nankingu (in lot), s pernicama, 180X120 cm, z 2 zglavnicama, vsaka po 80X(50 cm, z novim, mehkim trpežnim perjem K 16*—, polpuh K 20'—, puh K 24—, pernica sama K 10‘—, K 12*—, K 14-— in K 16*—, /glavnica sama K 3*—, K 3 50 in K 4*—. Dvojna pernica, 200X,40cm K 13—, K 14-50, K 17‘50 in K 21‘—, /glavnica k njej, 10X70 t m, K 4 50, h 5*20 in K 5\>0. 5 kg sivega perja K 9'40, boljše do K 16'—, polbelo K 17*—, 5 kg novo, dobro, belo petje brez pr: hu K 24 —, snežno belo K 30‘—, boljše K 36'—, najfinejše gosposko, pukano perje K 45’—. 5 kg nepukanega (cu-fano) od živih gosi j K 2G'— in R 30 —. Beli puh, debelo pukan K 5'—, b Ijši K 6’—, najfinejši prsni puh K 6*50 za siv puh V» kg K 2‘50 in K S'—. — Razpošilja se franko po povzetja. Zamena proti povrnitvi poštnine dopustna.
Sigmund Lederer, 121
Janovvitz a. Angel št. 204 pri Klattau, Češko.
Fotografski aparati im
iz lesa in kovine, sttokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Rečne kamere po K L60 in več Aparati s stativom K 620 „ „ Sklopne kamere po K 970 „ „ in dražje do	K 300'—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164, Češko.	ib
Oglas. -
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah - Muggia — Istra;	83
Najboljši češki nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej franko.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 88 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega S-40 K, 8 K; puha sivega S K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K.
Zgotovljene postelje „01°^“^^*-
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, §0 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 18 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavnlee 3, 3 50 in 4 K- Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17:80, 21 K, zglavnlca 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K- Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenice 180, Češko.
Natančneji cenik gratis in franko. 20
Čuvajte se peg!
"Vaše obličje
bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise in vsak neprijeten ne-dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vla-dicca balsamin". Steklenica K 2'50. Rationeli bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po enkratni rabi.
Neprijetne dlačice =
z obličja in rok odstrani trajno in brez bo-■ lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'5U	_
Bujno polnost-krasno
oprsje
gj doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. B Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-5 znatni dopisi zdravnikov in dam so na raz-g polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino ■ krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste-*] klenice univerzalnega sredstva Et - Admille g z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco“. K 2’—.
H
Nikako izpadanje las, nikake luskine!
I 3 Poarine lasna mast
® oživlja in krepi lasne korenine tako, da se g lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. B Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. j Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični laboratorij
S W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752.
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
B (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba ! in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči.
Čudovito zdravilo proti pljučnim boleznim!
Pisma bolnikov lejsarnnr-jii.
Župnik R. B...1 v K... m piše: Srčno Vas zahvaljujem, da ste mi poslali popis pljučnega redila Certosan. Nisem se mogel iznebiti dušiji-
Nadporočnik Bela K .... y piše: Pred dvemi leti sem se prehladil pri nočni vaji, dobil sem pljučni katar, pozneje pljučno bolezen. Krčeviti kašelj in nočno potenje me je izredno slabilo in sem shujšal. Dobil sem dopust in jemal med tem mnogo zdravil, potoval sem tudi na jug, toda nič ni pomaganazadnje sem popolnoma obupal.' Tedaj ser. čital v angleškem zdravniškem časopisu o slovečem pljučnem redilu Certosanu in si ga naročil. 'Rabil sem ga šest tednov po predpisu in sem čez dva meseca zopet živahen in krepak vojak. Pravijo mi, da izgledam zdrav kakor še nikdar in počutil se res nisem nikdar prej tako krepkega in srečnega.
vega kašlja, ki me ie mučil z astmatičnimi napadi. Poskusil sem vse, kar so mi nasvetovali zdravniki in bolniki, a ni nič pomagalo. Certosan me ni v nekaj tednih samo ozdravil, marveč me je tudi bistveno pokrepil in sem pridobil na teži. čudovit je vpliv tega preparata, ki ima izvrsten okus. Blagoslavljam iznajditelja! Priporočam zdravilo vsakomur, ki ima podobno bolezen.
Velika originalna steklenica Certosana velja 5 kron. Dobiva se v lekarnah. Če bi ga tam ne bilo dobiti, ga naročite v glavni zalogi: Lekarna Josef von T8r8k, Budapešta, VI. Kir£ly-12/e. utca	70
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem (Rakve) solidne zastopnike.	33
>/ 56
■	vseh vrst za
^ll V?	nrnHp trrrnvrp HrnCtva
e
urade, trgovce, društva itd.
ANTON ČERNE
graver In Izdelovatelj kavčukovih štampillj
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. Ceniki Iranko.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi K 65,000.000-—.
Izplačane odškodnine in kapitali je K 129,965.304'25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000'—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov. narodno upravo.	62
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu.
Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavije* v Ljubljani.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje is (Strickmaschinen).
Brezplačen pouk v vezenja.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Tovarna v Llncn nsta-nOvlj. 1867.

1 kg sivega puljenega 2 K ooljšega 2 K 40 v; prima polbe-lega 2 K 80 v,belega 4 K; prima belega puhastega 6 K; vele-finega 7K, 8K in9K60v; puha sivega 6 K, 7 K, belega prima 10 K; prsni pub 12 K. Najboljši češki nakupni vir!
Naročila od 5 kg naprej franko. 17
:: Napolnjene postelje ::
iz gostonitega rdečega, modrega in belega nankinga, ena pernica okolo 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, vsaka okoli 80 cm dolga, 60 cm široka, polnjena z novim sivim, stanovitnim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14, 16 K; posamezne zglavnice 3, 3 60, 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 15*—, 18‘—, 20 K; zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5, 5'50 K; spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka K 13‘— in lo’—. Razpošilja se po pozetju, od 10 K naprej franko ali če se plača naprej'
Maks Berger, De Senice štev. 196/4. Češki les ~ (Bohmerwald).	~
Nikakršen rlzlko, ker je zamena dovoljena ali se pa vrne denar. Bogato ilustrovani cenik vse posteljnine brezplačno.
F. ČUDEN
v lij ubija,ni SOI. 212 JPrešemova ulica 1.
je največja in najstarejša eksportna trgovina z urami, zlatnino in srebrnino.
Velik nov cenik
dobi vsakdo na zahtevo brezplačno.
Lastna tovarna ur v Švici.
Letno se razpošlje več tisoč ur na vse strani.
Klobuke, slamnike, čepice, kravate, perilo, palice, dežnike, rokavice in vse druge modne in športne potrebščine za
gospode in dečke.
J. Kette
Ljubljana
Franca Jožefa cesta štev. 3.
□ □ on oo oo
OD
DO
1
Oglejte si konfekcijsko zalogo
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc
Blago dunaj-skega kroja.
„Pri Škofu".
Cene stalne : in nizke.:
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnega blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-■■■"'	lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d.	-
Oenils na, zalite-vo po pošti ■brezplačno.
Solid.na postrežba!

-p