1 € Kopalna sezona je na višku Bojazen, da letos preboldski bazen ne bo odprt, je bila odveč. Prav lahko pa bi se to zgodilo, če ne bi pravočasno stekla akcija za njegovo sanacijo, ki pa še vedno pomeni bolj krpanje lukenj kot pa njegovo kompleksno rešitev. Ker je poleg bazena na Vranskem, edini takšen objekt v žalski občini, bi prav gotovo to vprašanje moralo biti širšega interesa in ne samo preboldskega, saj ga koristijo občani območja celotne občine. S pomočjo tekstilne tovarne Prebold so bila opravljena najnujnejša dela na tem prepotrebnem objektu, ki omogoča, da se vsako leto nauči plavati precejšnje število naših najmlajših in drugih neplavalcev. Zamenjana je bila elektroinštalacija, filtri, vodoinštalacija, pregledani in zavarovani so bili elektro motorji in odstranjene nekatere druge pomanjkljivosti. Ostaja pa še nekaj dela za vnaprej. Zlasti je potrebno zamenjati iztočni ventil ter urediti školjko malega bazena, ki je sedaj za silo usposobljen. V zvezi s školjko obeh bazenov pa je potrebno vedeti, da so bila dela slabše opravljena in bi sedaj izvajalec del, celjski Ingrad, moral te stvari popraviti, saj so še v njihovi garancijski obvezi. Kot vse kaže, pa s tem ne bo nič! Trenutno pa je bistveno, da preboldski bazen le obratuje in radosti plavalce. Pa kanec grenkobe je v tem veselju ob vedenju tistih, ki se mačehovsko vedejo do tega družbenega objekta. Celje - skladišče D-Per III 5/1985 m9851159',"7 ■gaaaata» 1p 1 JBV 1 i j 1 4jSS|pr ! ■BS •, . Vkk 'i gissgf? mm COBISS Leto Vlil številka 7 Julij 1985 lec »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL ta- Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir. Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica : Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Ulica Heroja Staneta 1, telefon: 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata za informiranje, št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen prometnega davka. Čeprav je do volitev še nekaj mesecev, se v žalski občini v vseh' sredinah kljub dopustniškim tednom skrbno pripravljajo nanje. Doslej so evidentirali že preko sto kandidatov za skupščino družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter izvršni svet. Z dosedanjimi pripravami so zadovoljni, vendar bodo v vseh sredinah še naprej spodbujali evidentiranje. Prihodnje volitve bodo gotovo ene najbolj zahtevnih, saj bodo zamenjali skoraj celotno strukturo v družbenopolitični skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih. Ker se vsi odgovorni zavedajo kopice nalog in obveznosti, ne odlašajo z delom. V Socialistični zvezi so že pripravili ro- kovnik nalog, kar nekajkrat pa so doslej že pozvali k evidentiranju — ne le za člane delegacij, temveč tudi za nosilce najodgovornejših nalog. Junija so priprave na volitve obravnavali tudi člani odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu Socialistične zveze ter člani predsedstva sami. Ocenili so, da so dosedanje priprave uspešne, evidentirali pa so tudi že preko sto kandidatov za skupščino družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter izvršni svet. Poleg tega pa je steklo evidentiranje v temeljnih samoupravnih sredinah. Kljub takšnemu številu evidentiranih bodo proces evidentiranja spodbujali tudi v prihodnje; vse do temeljnih kandidacijskih konferenc. Sicer pa v občinski organizaciji načrtujejo, da bodo novo vodstvo S< cialisti-čne zveze izvolili februarja. V Zvezi komunistov proces evidentiranja po osnovnih organizacijah za sekretarje, člane sekretariatov ter občinskega komiteja že končujejo. Septembra bodo začeli s kandidacijskimi postopki, novembra in decembra bodo že prve volitve po osnovnih organizacijah, volilno-programska konferenca občinske organizacije pa bo februarja. Na volitve se pripravljajo tudi v sindikalnih organizacijah. V občinski organizaciji so zadovoljni s procesom evidentiranja za občinsko vodstvo, prav tako z evidentiranjem za delegacije, premalo pa so po njihovi oceni do- slej spodbujali evidentiranje za nosilce najodgovornejših nalog. Skupna ocena vseh torej je, da so dosedanje priprave na volitve zadovoljive. Obenem pa opozarjajo na dvoje: opažajo, da se večina odloča za splošne, manj za združene, še manj pa za posebne delegacije. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij menijo, da je določena racionalizacija sicer potrebna, vendar pa delavci in krajani ne bi smeli prehajati iz ene skrajnosti v drugo. Naslednje, na kar opozarjajo zlasti v Zvezi komunistov pa je, da dolžnosti, ki jih bodo prevzeli izvoljeni, niso neke častne funkcije, temveč gre za dolžnosti, ki bodo zahtevale kar največjo aktivnost in angažiranost. Irena Jelen-Baša Tudi na naših poljih dobra žetev Franc Zabukovnik in Mirko Tivadar iz zadružne enote Polzela sta začela žeti ječmen pri kmetih na Bregu pri Polzeli. V času, ko to pišemo, je žetev v Jugoslaviji že v polnem razmahu. Vse kaže, da smo dočakali še eno dobro žetev, ne glede na neugodne vremenske razmere, ki so spomladi pestile kmetijce. Letošnja žetev naj bi znašala okoli 5 milijonov ton pšenice. Od tega se bo znašlo v silosih vsaj 3,2 odkupljenega zrnja. ZIS je še določil novo odkupno ceno pšenice, ki znaša 37 dinarjev po kilogramu in dva dinarja premije. Odkupna cena je sicer izdatno višja od lanske, vendar so se medtem povečali tudi stroški. No, cena je kljub temu še kar spodbudna za kmetijce. Tudi na Slovenskem je pšenica dobro obrodila in prizadevamo si, da bi je odkupili 82 tisoč ton, od tega največ v severovzhodni Sloveniji, nekaj pa tudi na celjskem območju in v naši občini. Ker je dober odkup za našo preskrbo velikega pomena, ga tudi letos spodbujajo z dodatnimi ukrepi, to je z namenskim regresom za mineralna gnojila, odbiro semena, zamenjavo pšenice za koruzo itd. V KZ Savinjska dolina imajo sklenjenih pogodb za okrog tisoč ton pšenice, v DO Kmetijstvo pa računajo, da bodo naželi 557 ton. Tk. L. 9. SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno organizatorjem devetega srečanja mladih zadružnikov, so Vranšani kljub vsemu uspešno izpeljali letošnjo prireditev. . Srečanje, nad katerim so tudi letos prevzeli pokroviteljstvo delavci Hmezada, se je pričelo v soboto z razgovorom o delovanju aktivov mladih zadružnikov. Pogovora so se poleg drugih udeležili tudi predstavniki republiške in občinske organizacije mladih, Zadružne zveze Slovenije ter preko 80 mladih zadružnikov. : Sobotni večer so organizatorji, med njimi zlasti člani domačbga Turističnega ' društva, posvetili pripravljanju starih kmečkih jedi. Kuhalo in peklo je 14 ekip, med njimi žal nobena iz domače, žalske občine. Poleg kmečke kuhinje so obiskovalci v soboto zvečer lahko spremljali igre, ki so jih organizirali delavci Kom pasa in Dela. Naslednji dan je bila na vrsti demonstracija Agrosovih kmetijskih strojev, zadružniki pa so se pomerili v košnji in grabljenju, petelinjem dvoboju, iskanju jajc ter žaganju drv. Številni obiskovalci pa so si lahko ogledali še nekatere stare običaje, kot so ročno mlatenje žita, izdelovanje vrvi, žaganje hlodov, prejo in trenje lanu, cepljenje skodelj ter skobljanje trsk. Zmagovalec letošnjih kmečkih iger je postala ekipa mladih zadružnikov iz Slovenj Gradca, zmagovalec v košnji pa Peter Popič, prav tako iz Slovenj Gradca. « Irena Jelen-Baša foto: L. Korber Hniezai agriha PO UGODNIH CENAH: VAŠ OSKRBOVALEC |L0 -Hmezad’ _________ ŽALEC__ Vaš nakup od vijaka do traktorja 8 let — silokombajn SK-805 — obračalnik UTO-2250 — obračalnik UT0-2050 — trosilec gnoja VTG-2700 — traktorji TORPEDO-DEUTZ, ZETOR, TOMO VINKOVIČ 293.000. - din 79.000. - din 69.000. - din 234.000. - din ter velika izbira kmetijskih strojev in priključkov 10 let AGRINA Kmetijstvu enakopraven položaj Član CK ZKJ Marko Djuričin obiskal žalsko občino Član CK ZKJ Marko Djuričin se je v okviru dvodnevnega obiska v žalski občini najprej udeležil sekcijske razprave o stanju in problematiki agro-živilstva, ki jo je pripravila občinska konferenca. Naslednji dan se je po ogledu regijske mlekarne sestal s predstavniki SOZD-a Hmezad, ti pa so ga seznanili s sedanjimi težkimi gospodarskimi razmerami, ki izhajajo iz cenovnih nesorazmerij med surovinami in končnimi proizvodi. Opozorili so tudi na velik p'orast stroškov zaradi visokih obresti, saj se vložen kapital v kmetijstvu v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami zelo počasi obrača. Predvsem pa so predstavniki Hmezada opozorili na posledice, ki se bodo odrazile v preskrbi, če ne bo učinkovitih ukrepov za izboljšanje pgoojev gospodarjenja v kmetijstvu, in se zavzeli za enakopraven položaj z industrijo. S tem pa sp je strinjal tudi Marko Djuričin, hkrati pa opozoril, da se morajo delavci sestavljene organizacije, še zlasti pa komunisti aktivno vključiti v odpravljanje lastnih slabosti gospodarjenja, kar jih obvezujejo tudi sklepi 17. seje CK ZKJ. »Namesto da bi si prizadevali z boljšo organizacijo dela, proizvajati čimveč hrane, smo raje probleme reševali z nerealnim dvigovanjem cen. Zaradi padca standarda in manjše potrošnje se-pojavljajo zaloge, zato reševanje s cenami ni več mogoče. Namesto da bi se v tej situaciji reproverige krepile, pa se dogaja prav nasprotno. Vendar pa tega problema ne moremo rešiti v forumih, rešiti ga morajo OZD same, kar pomeni, da je nujna tudi povezanost kmetovalcev z zadrugo oz. celotnega agroživilstva,« je poudaril jk Marko Djuričin si je ogledal mlekarno v Arji vasi samoupravljalcem Priznanja Ob dnevu samoupravljalcev je Občinski sindikalni svet Žalec na priložnostni slovesnosti podelil listino s plaketo Josip Broz Tito-35 let samoupravljanja Ivanu Robiču iz Žalca, Franciju Ježovniku iz Griž, Krajevni skupnosti Andraž, DEM Maribor — TOZD-u Elektro-prenos Podlog in SOZD-u Hmezad — DO Minerva Žalec. Priznanja samoupravljalcev pa so dobi- li: Simon Berdnik, Ingrad-TOZD Žalec; Vinko Cijan, KS Šešče; Ivanka Čehovin, OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec; Anton Dobnik, kmet iz Letuša; Jože Lebič, tovarna nogavic Polzela; Jože Mastnak, Garant Polzela; Marija Narberger, KIL Liboje; Vili Ograjenšek, SOZD Hmezad-DO Strojna Žalec-TOZD Grames; Dani Pfeifer, KS Polzela; Fanika Robič, Skupnost za zaposlovanje; Stane Rudolf, KS Griže; Ivan Šuler, AERO-tozd Kemija Šempeter; Franc Vozlič, Hmezad-DO Kmetiistvo-DE Govedoreja in Vinko Žohar, Tekstilna tovarna Prebold. V kulturno-umetniškem programu sta nastopila z recitalom Anka Krčmar in Savinjski oktet. T. TAVČAR Predsednik skupščine samoupravljalcev Ivan Vodlan in predsednik Občinskega sindikalnega sveta Žalec Branko Povše podeljujeta Franciju Ježovniku listino s plaketo Josip Broz Tito-35-let samoupravljanja. DELEGACIJA POLZELE V PARUNOVCU Sredi julija so člani delegacije krajevne skupnosti Polzela obiskali pobrateno krajevno skupnost Parunovac v občini Kruševac. Udeležili so se svečanosti ob tamkajšnjem krajevnem prazniku in dnevu vstaje srbskega naroda. Delegacijo so gostitelji izjemno prisrčno sprejeli. Med obiskom so se predstavniki pobratenih krajevnih skupnosti dogovarjali o razširjanju medsebojnega sodelovanja. Ugotovili so, da bo potrebno predvsem okrepiti stike med krajani in družbenopolitičnimi organizacijami obeh krajevnih skupnosti ter izmenjati izkušnje pri njihovem delu. Dogovorili so se tudi, da bodo predstavniki iz Parunovca še letos obiskali Polzelane ob njihovem krajevnem prazniku. D. Pfeifer n i i i ■ To' L Priznanja in nagrade inovatorjem n Na slavnostni seji zborov skupščine v Libojah so podelili priznanja in nagrade za množično inventivno dejavnost, za razvijanje in uvajanje nove proizvodnje ter za raziskovalna dela. Za množično inventivno dejavnost so nagrade in priznanja prejeli: Jože Avsec, KIL Liboje; Ivan Banko, Tekstilna tovarna Prebold; Miro Štarkl, Minerva Žalec; Miran Korošec in Miroslav Ribič, Ingrad Gomilsko; Franc Orešič, Go-milsko; Marja'n Šertl, Metka Lužar in Stane Žagar, vsi Sip Šempeter; Danilo Vilč in Edi Jug iz Tovarne nogavic Polzela; ter Andrej Skok, Gradnja Žalec. Za razvijanje in uvajanje nove proizvodnje so nagrade prejeli: Slavko Šketa in Esad Bajramovič, Gradnja Žalec; Marjan Povše, Peter Povše, Dani Lešer. vsi Hmezad Žalec; Boris Skalin, Hmezad Žalec; ter Jure Pešec, Ferralit Žalec. Za raziskave pa so prejeli nagrade in priznanja: Milan Veronek, Tone Wagner, Stäne Verdev in Bojan Cvetkovič, vsi iz Inštituta za hmeljarstvo Žalec; Andrej Florjane, Franc Rančigaj, Brane Cimerman, Ivan Štamol, vsi Sip Šempeter; ter Milan Gostečnik, Srečko Meh ter Boris Valenčič, prav tako Sip Šempeter. I I 1 Irena Jelen-Baša^jjj Livarji in modelni mizarji so se na tokratnem republiškem tekmovanju pomerili tudi v žalskem Ferralitu, komisija pa je njihove izdelke natančno pregledala ^ Srečanje kovinarjev Konec junija je bilo v Titovem Velenju deveto delovno srečanje kovinarjev Slovenije, ki ga prirejajo v spomin na revolucionarja Franca Leskoška-Luko. V okviru srečanja, ki je trajalo skoraj tri dni, je bilo več posvetovanj. pripravili so dve razstavi, ki sta bili dobro obiskani. Svoje znanje so udeleženci preizkušali v Gorenju:Procesna oprema in Go-renju-Servis, ki sta bila tudi pokrovitelja tega srečanja. Tekmovali so še v Elektrokovinski opremi, Elektrostrojni opremi, v žal- skem Ferralitu in v Fecru v Slovenj Gradcu. Na republiškem tekmovanju so nastopili tudi kovinarji žalske občine. Tako je Alojz To-povšek (TT Prebold), pred tem je zmagal na regijskem tekmovanju pri kovinorezkalcih, na republiškem pa je bil petnajsti, pri orodjarjih je Stane Ropotar (SIP Šempeter) zasedel odlično tretje mesto, Štefan Painkret (Ferralit Žalec) je med livarji zasedel četrto mesto, pri plamenskih varilcih pa je Anton Kitek (Tovarna nogavic Polzela) zasedel enajsto mesto. Slovenski kovinarji so ponovno opozorili na pomembnost tovrstnih srečanj, ki odpirajo široke možnosti, da še seznanijo s sodobno organizacijo dela, tehnologijo in dosežki na teh področjih. _ Občinski sindikalni svet pa je pripravil sprejem za udeležence občinskega in regijskega tekmovanja. Tekst in foto: TONE TAVČAR in Ljubo Korber Tekmovalci so povedali Odmor med tekmovanjem livarjev in modelnih mizarjev smo izkoristili za pogovor z nekaterimi tekmovalci. Predvsem pa sta nas zanimala poklic in delo, o katerem mladina nima najbolj dobrega 'mgenja zaradi prepričanja, da je delo v livarni težko, umazano in nezanimivo. Sami pa smo ob spremljanju njihovega dela ugotovili, da ni tako. Sicer pa sta nam Štefan Painkret in Vinko Brinar delavca Ferralita, povedala naslednje: Štefan Painkret: »Že deset let delam v Ferralitu, po poklicu sem livar, delam pa kot ročni ka-lupar. Za to delo so me navdušili prijatelji in stric in ni mi žal, da sem se zanj odločil. Sedanji pogoji dela res niso najboljši, vendar bo kmalu bolje, saj bomo livarno povsem posodobili. Delo niti ni preveč težko, zahteva pa precej natančnosti, kar je pa tudi zanimivo. Osebni dohodek je odvisen od dela, v poprečju pa se vrti okoli 50.000 dinarjev. Na občinskem tekmovanju sem bil prvi, na regijskem tretji in tako sem se uvrstil na republiško, kjer pa sodelujem prvič. Tudi na tem tek- iss Vinko Brinar movanju upam na najboljše. »Dodajmo še, da je Štefan Painkret na republiškem tekmovanju osvojil odlično četrto mesto. Vinko Brinar: »Pred devetimi leti sem pridobil poklic modelnega mizarja in to delo vseskozi opravljam v Ferralitu. Čeprav delam lesene modele za ulitke, pa moje delo ni mogoče enačiti z delom mizarja. Rekel bi, da je še bolj zahtevno, saj terja veliko iz- najdljivosti in logičnega mišljenja, kar je zame še posebej zanimivo. Zato mladim predlagam, da se odločijo za ta poklic in delo prav zaradi tega, ne nazadnje pa tudi zaslužek ni slab. Precej je odvisen od presežene norme, marsikdaj pa delamo tudi dodatno, če je to potrebno. »Vinko Brinar se je republiškega tekmovanja udeležil prvič, zato smo mu zaželeli veliko uspeha. j ^ Štefan Painkret Računalniško vodenje proizvodnje Za izgradnjo bolnišnice Celje namenili milijon din Praznik delovne organizacije so delavci SIP-a obeležili z novo pridobitvijo in sicer so ob tej priložnosti svečano predali svojemu namenu računalniški center, s pomočjo katerega bo vodena proizvodnja. To dolžnost je opravil Martin Štorman, ki je član tega kolektiva trideset let. Sicer pa so na svečanem zboru delavcem podelili jubilejna priznanja, sredstva sto starih milijonov za pogostitev pa so namenili za izgradnjo bolnišnice v Celju. »Delovna organizacija SIP je po kriteriju dohodka največja v občini in 84. v Sloveniji, vse bolj pa se uveljavlja tudi v svetu. Zaostrene gospodarske razmere, predvsem pa visok porast cen materialov, pa zapiranje domačega tržišča — vse to vse bolj zaskrbljuje delavce SIP-a. Zato bomo morali v naslednjih letih še povečati izvoz na konvertibilno tržišče s kvalitetnimi in sodobnimi, doma'razvitimi in v svetu zaščitenimi stroji. Zato bodo razvojni programi usmerjeni predvsem v kakovostno tehnološko proizvodnjo. Dobra povezanost v sestavljeni organizaciji Agros pa nam zagotavlja učinkovito, racionalno in uspešno poslovanje. Ob vsem tem pa ne smemo zanemarjati prizadevanj za ustvarjanje dohodka na osnovi dobrega dela, kar je pogoj za delitev,« je v svečanem govoru poudaril direktor Rafko Končina. jk Tako smo praznovali letošnji občinski praznik Čez leto dni v Prebold Potem, ko je eden najstarejših delavcev libojske keramične tovarne Anton Jurak odkril spomenik žrtvam narodnoosvobodilne borbe ob štiridesetletnici osvoboditve in stosedemdesetletnici proizvodnje keramike v Libojah, se je v tamkajšnji dvorani doma Svobode začela zaključna prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Po uvodnem poz-dravu libojskih pionirjev ter predsedniku izvršnega sveta Ervina Janežiča je udeležencem slavnostne seje govoril predsednik skupščine občine Viljem Petek. Najprej je vse prisotne spomnil na revolucionarnost savinjskega življa pred prvo in med drugo vojno vihro, zatem omenil važnejše libojske pridobitve in jubileje v krajevni skupnosti, največ besed pa je namenil iztekajočemu se srednjeročnemu obdobju. »Povedati moram,« je začel Viljem Petek, »da smo v preteklem srednjeročnem obdobju beležili visoko poprečno rast družbenega proizvoda, okrog deset odstotkov letno, in da smo se na ta način povzpeli na lestvici razvitosti slovenskih občin z. roba nerazvitih v poprečno razvito občino v Sloveniji. Prav falto smo za tekoče srednjeročno obdobje planirali petodstotno poprečno rast družbenega proizvoda, vendar smo po dveh letih plan spremenili; glede na tekoča gospodarska gibanja in zaostrene pogoje gospodarjenja, smo planirali triodstotno rast družbenega proizvoda. Sedaj ob koncu ugotavljamo, da bomo začrtane cilje dosegli, vendar ob neenaki dinamiki po posameznih letih,« je opomnil-govornik. In nadaljeval: ■Kar zadeva ekonomske odnose s tujino, lahko ugotovimo, da.smo cilje dosegli in presegli. Še v začetku planskega obdobja smo spadali med pasivce, v preteklem letu pa smo že dosegli pokritje uvoza z izvozom z indeksom 185, na konvertibilno področje pa kar z indeksom 179. Na tujih trgih smo iztržili 12,3 odstotke celotnega prihodka. Vse to pa je nad poprečjem celjskega področja in republike,« je izpostavil predsednik skupščine, obenem pa opozoril, da v začetku letošnjega leta sicer beležimo zastoj tako pri izvozu kot tudi pri uvozu, vendar je indeks pokritja še vedno zelo visok. Posebej je še omenil, da je v izvoz vključenih preko dvajset organizacij, ne pa le ena ali dve. V nadaljevanju je govoril o proizvodnji hrane. »Ob večji proizvodni storilnosti,« je nadaljeval Viljem Petek, »smo dosegli ugodne rezultate, saj so v občini povečali proizvodnjo hmelja za preko dvajset odstotkov, govejega mesa za devet, piščančjega za 46, mleka za trinajst odstotkov, jabolk kar za dvakrat, znatno pa so porasle tudi količine medu — od 5 na 175 ton. Vendar pa kmetijske organizacije zaradi znanih zunanjih vplivov niso dosegle ustreznih gospodarskih učinkov na denarnem področju. O tej problematiki smo prejšnji mesec zato organizirali širšo razpravo v okviru sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi.« V svojem govoru Viljem Petek ni izpustil tudi nekaterih bistvenih težav, kot so skoraj devetdesetodstotna odpisanost osnovnih sredstev, nezmanjšano število organizacij, ' ki poslujejo na meji rentabilnosti, ter povečevanje izgub. Ko je predsednik ocenil iztekajoče sp srednjeročno obdobje, je povedal nekaj še o programu četrtega samoprispevka. »Konec leta,« je dejal, »smo program zaključili. Uresničen je sedemdesetodstotno. za kar je krivda predvsem v manj-zbranih sredstvih in v. podražitvah pri izvajanju programa. Kljub temu smo v družbeni standard investirali 600 milijonov din, od tega ste s samoprispevkom zbrali 360 milijonov. Približno 400 milijonov din pa smo vložili v osnovno komunalno infrastrukturo.« Le-to je govornik še posebej obravnaval. Razložil je. da so v kanalizacijo, vodovod in telefonijo vložili preko 1,3 milijarde din »Velik korak naprej pa bo narejen letos,« je še dodal, »ko bo začela delovati čistilna naprava, aktivirali pa so tudi že vozliščno centralo v Šempetru z dodatnimi radijskimi zvezami do Golovca.« Predsednikovemu govoru je sledila podelitev številnih priznanj in nagrad, ob koncu pa je udeležencem, med njimi sta bila tudi častna občana Tone Bole in Albin Vipotnik-Strgar ter gostje iz pobratenih občin, predstavnik krajevne skupnosti Liboje orisal tamkajšnje'delo in življenje. Zatem so domačini pokazali svoj lepo pripravljen kultumo'-urnetniški program, predsednik socialistične zveze Janez Meglič pa je udeležencem povedal, da bo občinski praznik prihodnje leto v krajevni skupnosti Prebold. Na slavnostni seji so podelili letošnja najvišja občinska priznanja. Zlati grb občine je prejel direktor Keramične industrije iz Liboj Franjo Tilinger. Srebrni grb: Stanko Pestotnik iz Ločice pri Vranskem, Ivan Pečnik iz Žalca ter Občinska gasilska zveza. Bronasti grb: Vinko Jug iz Žalca, konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Tekstilne tovarne Prebold, ter Krajevna konferenca SZDL Liboje. Plaketo občine so dobili: Blaž Arlič, Prelska; Marija Cehner, Žalec; Vid Korber, Sadjarstvo Mirosan; Milka Lasnik, Žalec; Stane Lavrinc, Kasaze; Ernest Ramšak, Žalec; Ivan Strožer, Grajska vas; Jože Štefančič, Žalec; Darko Šuler, Liboje; Miran Trpin, Prebold; in Anica Urbašek, Žalec. Zlato značko občine, ki jo podeljujejo člani Izvršnega sveta, pa sta dobila: Danilo Vilč in Anton Korenjak s Polzele. Srebrno značko: Janez Brinovec, Letuš; Niko Kač, Celje; in Drago Lobnikar, Prebold. Na slavnostni seji v Libojah so člani sveta za SLO in DS podelili tudi zlato značko občine komandantu enote 31. triglavske divizije polkovniku Leopoldu Rožancu. Slavnostni koncert libojskih godcev V zadnjih dneh občinskega praznovanja so svojo petdesetletnico proslavljali liboj-ski godbeniki. Proslavili so jo tako, kot se za takšen jubilej spodobi — s koncertom v dvorani doma Svobode. Udeležencem je najprej govoril predsednik tamkajšnje Svobode Anton Mlinarič, ki je pohvalil godbenike kot eno najbolj aktivnih sekcij v Libojah. Da je res tako, dokazujejo tudi številna prizna-% nja, med drugim osvojeno tretje mesto na nedavni republiški reviji v Mariboru. Po uvodnem govoru so glavno besedo prevzeli godbeniki sami. Poslušalcem so se predstavili s pestrim in za uho slučajnih poslušalcev pihalnih godb neobičajnim programom. Libojčani so namreč zaigali še vse kaj drugega kot borbene in posmrtne koračnice, ki jih običajno pripisujemo pihalnim godbam; celo Ravelov Bolero in Gotovčeva opera Ero z one- ga sveta sta se znašla na sporedu teh, v glavnem .amaterskih godbenikov. Poleg tega so na prireditvi, nad katero so pokroviteljstvo prevzeli delavci Keramične industrije, Lika, Sadjarstva Mirosan in Zveze kulturnih organizacij, podelili Gallusove značke, priznanja pokroviteljem, Kulturni skupnosti, polzel-skemu Garantu in Sip-u, Zarji iz Petrovč ter nekdanjim članom godbe. Dan gasilca in razvitje prapora Ob dnevu gasilca so v okviru občinskega praznika v Libojah pripravili parado, na kateri je sodelovalo približno 800 gasilcev ter motorizirana gasilska vozila. Parada se le pričela pri tovarni KIL in zaključila pri osnovni šoli Uboje. To je bil lep prikaz dejavnosti gasilskih društev občine, ki ima skupaj 43 gasilskih društev z več kot 2800 operativnimi člani. Po raportu pri osnovni šoli so o pomenu dneva gasilca in o drugih pomembnih nalogah v zvezi z gasilstvom govorili Jože Kuder, predsednik občinske gasilske zveze; Franjo Tilinger v imenu pokrovitelja dneva gasilca KIL Liboje; Dane Senič, predsednik skupščine SIS požarne varnosti občine ter predstavnik gasilske zveze iz Križevcev, ki je prisostvovala kot gostja gasilskega društva Drešinja vas. Ob tej priložnosti so gasilci Keramične industrije Liboje slavili 45-!etnico, prapor pa je razvil direktor KIL Franjo Tilinger. Nanj so pripeli tudi trakove. Ob tej priložnosti so zaslužnim članom podelili gasilska republiška odlikovanja, ki so jih prejeli: Janko Šoštarič, Jože Veber, Alojz Funkl, Slavica Pušnik, Zvonko Korent, Anton Jelen, Ivan Orešnik, Franc Rovšnik in Peter Sed-minek. 75 let organiziranega čebelarstva Čebelarji žalske občine so ob praznovanju občinskega praznika praznovali dva pomembna jubileja, in sicer 75-letnico čebelarskega društvenega življenja in 15-le-tnico Občinske čebelarske zveze Žalec. Srečanje je bilo na Brnici v KS Liboje, udeležilo pa se ga je kakih 250 čebelarjev, predstavnikov DPO občine in KS, čebelarji slovenskega čebelarskega društva Šmihel na Koroškem in tajnik Zveze čebelarskih družin Slovenije Jože Bregar. Kot je dejal osrednji govornik na svečanosti, predsednik skupščine Občinske čebelarske zveze Žalec Anton Rozman, sega organizi- rano čebelarstvo v Savinjski dolini 75 let nazaj. S tem so začeli zavedni Slovenci, ki so hoteli preprečiti ustanavljanje nemških čebelarskih družin, o katerih je bilo v tistem času precej govora. Tako imajo v dolini največ zaslug za razvoj te dejavnosti Ludvik Černe, Vinko Piki in Srečko Pečar. Društvo je ob začetku organiziralo številne shode, na katerih so čebelarji poglabljali svoje znanje, pa tudi svojo narodno zavest. Možje so se seveda na čelu društva menjavali, vsi pa s Kmetijstvo ne more biti v nedogled molzna krava Položaj kmetijstva, kot ga ocenjuje kmet Franc Potočnik Za Franca Potočnika, kmeta v naši dolini, je znano, da nima dlake na jeziku, kadar je beseda o kmetijstvu. Tudi najin razgovor je bil tak: jedrnat in živ, kajti mož je na vsako vprašanje zabil žebelj na glavo. »Potočnik, kako ob današnji draginji živi kmet?« »Kdor pametno gospodari in je priden, ne živi slabo. Sem za to, da tisti, ki več pridela, več dobi. Kmetijstvo reševati skozi socialo je preživela stvar, ki ne pelje naprej. Tudi slovenski kmet lahko v danih pogojih na svoji zemlji pridela več in boljše. To je dejstvo. Pri tem ne gre ločevati družbenega sektorja in kmeta kooperanta, ki je vključen v družbeno proizvodnjo« »Zakaj potemtakem v kmetijstvu, in to še posebej velja za živinorejo, tolikšne izgube? Je edini vzrok dispariteta v cenah reprodukcijskega materiala in kmetijskih pridelkov?« »Nedopustne razlike v cenah na račun oziroma v škodo kmetijstva so poglavitni vzrok za sedanje težave, s katerimi se ubadamo. Med ceno umetnih gnojil, zaščitnih sredstev pa tudi kmetijske mehanizacije so vse večji odmiki, pač zaradi tega, ker kmetijski proizvodi sodijo v standard. Zaradi nesorazmerja, ki gre na škodo kmetijstva, usiha proizvajalčev dohodek in nastajajo izgube. Naj navedem primer: še pred leti si dobil za prodani liter mleka dva kg mineralnih gnojil, danes pa samo še kilogram. Drugo, kar kmetijske proizvajalce drži za vrat, so izredno visoke obresti, ki zadevajo vse bolj v živo in hromijo reprodukcijsko moč kmetijstva. Tako ne gre več. Če smo se odločili, da držimo cene kmetijskih proizvodov na vajetih,'medtem ko se vse drugo, kar kmetijstvo potrebuje, nenehno draži, je treba kmetijce stimulirati — bodisi z regresi ali drugimi oblikami pomoči. Če tega ne bomo storili, lahko sedanja situacija postane grobar naše živinoreje, česar pa si ne želimo. Tudi kmet ni dolžan trpeti izgube zgolj zato, da bo na trgu dovolj mleka in mesa. Pri tem tudi ne gre pozabljati, da so se sredstva iz kmetijstva vsa poyojna leta prelivala v druge gospodarske panoge, danes pa se tega nihče ne spomni, tudi tisti ne, ki imajo velika lastna sredstva. Seveda pa položaj naše živinoreje kljub izgubam še ni kritičen. V Sloveniji imamo dobro, produktivno čredo, stalež, ki zagotavlja tržno proizvodnjo mesa in mleka. Vendar položaj ni rožnat in če družba ne bo intervenirala, bo tudi kmet prisiljen zmanjševati stalež živine. Kaj bi to pomenilo, ni treba napovedovati. Še vedno velja staro pravilo, ki ga je tudi v sedanjih razmerah treba upoštevati, da krava pri gobcu molze. Da bi koruzo kupovali za živino, ne gre, ker je predraga. Zato kaže sprostiti vse obstoječe možnosti za večji pridelek koruze pa tudi travinj in drugih krmil. Zato pa so tudi kmetu potrebni ugodni krediti, ki jih bo Franc Potočnik sproti odplačeval. Sedanje visoke obresti kmetu kaj takega ne dovoljujejo.« »Kaj menite, kako gospodarimo z zemljo?« »Nič novega ni, če zapišete, da smo v povojnih letih potratili z raznimi zazidavami veliko najboljše obdelovalne zemlje. To je nepopravljiva škoda. Tudi vikenda-štvo se je vse preveč razpaslo na zemlji, ki je namenjena kmetijski proizvodnji. Če pa so vikendi na slabši zemlji, denimo na hribovitem terenu, je to prav. Pomembno pa je tudi, da zemljo smotrno obdelujemo, da jo izboljšujemo z melioracijami, jo združujemo v večje komplekse in uporabljamo sodobno mehanizacijo. V tem pogledu imamo na voljo vso mogočo staro in novejšo mehanizacijo, ki so jo kmetje ku- povali kot so vedeli in znali, sedaj pa ni rezervnih delov za te stroje. Dogaja se, da kmetje na črno kupujejo devize, s katerimi v Avstriji in Italiji skušajo dobiti rezervne dele, da bi lahko obdelali svoje kmetije. S tem tratimo čas in denar, namesto da bi kmet dobil, kar potrebuje v področni zadrugi. Takšna neenotna mehanizacija tudi ni prilagojena terenu, zato je draga. To so stvari, ki bo jih treba razreševati s pomočjo družbe, posebej še tam, kjer gre za organizirano družbeno proizvodnjo. »Naše kmetijstvo kljub težavam, ki ga pestijo, del svojih proizvodov izvaža. Kaj bi rekli o naši izvozni naravnanosti?« »Ko sklepamo dogovore in prodajamo blago na tujem, nismo dovolj enotni. Nevzdržno je, da si skačemo v hrbet in da nemalokrat blago kupujemo zunaj tedaj, ko je najdražje, ne pa najcenejše. Ob tem pa se borimo za vsak devizni dinar. Tudi v izvozu in uvozu bi svetoval red.« »Položaj hribovskih kmetij?« »Za razvoj hribovskega kmetijstva še nismo storili dovòlj. Slovenija ima precej hribovitega sveta, kjer so zelo dobri pogoji za živinorejo in še za kakšno dejavnost. Odločno več bi lahko imeli od ovčarstva. Resnica je, da nam hribovsko kmetijstvo lahko daje več za trg. V tej smeri mora biti še naprej naravnana kmetijska politika. Lojze Trstenjak 30 let Ribiške družine Šempeter Družina že šteje 800 članov Ćlani Ribiške družine so v okviru praznovanja občinskega praznika občine praznovali tudi 30-letnico uspešnega delovanja. Osrednja prireditev je bila pri ribiškem domu Presarje, kjer je zbranim o delu družine v 35 letih govoril predsednik Venčeslav Bauer in dejal: »Pri formiranju družine — leta 1954 — je bilo 54 članov, danes pa družina šteje 800 članov, članic in mladincev. Od skromnega začetka pa do današnjih dni je družina nenehno rastla. Malo je ribiških družin v Sloveniji, ki bi bile tako močne po številu članstva in delavnosti. Vsekakor je za to masovnost vzrok dobra organiziranost in gospodarjenje z vodami, ki so v naši skrbi. Mi ribiči se zavedamo, da brez dela ni napredka. Zato vztrajamo v stalnem boju za čistočo naših voda že od začetka formiranja družine ter v vlaganju in vzreji ribjega zaroda in mladic. Vzreja rib v gojitvenih potokih nam omogoča stalno vlaganje v ribolovne vode za lov s tem, da nadomeščamo izlovljene ribe. Iz gojitvenih potokov pridobivamo v glavnem zadostno količino sal-monidnih rib. Naša družina razpolaga s 95 ha ribolovnih voda, 19 ha gojitvenih voda in 6 ha jezer. Poleg tega ima družina še ribiški dom, ki je tu pred vami, in nam služi za počitek, posvetovanja in rekreacijo. Dobili smo novo pisarno v Šempetru, za kar bi se danes zahvalil krajevni skup- nosti in KK SZDL Šempeter. Naša družina redno sodeluje v izmenjavi mnenj, izkušenj z družinami v celjski regiji, z zavodom za ribištvo, s pobrateno družino Podčetrtek in z drugimi. Ko je govoril o delu za naprej, je dejal; »Delo in trud nas ribičev bo v bodoče posvečen predvsem uspo-sodobitvi vodotokov in jezer za večjo vzrojo rib, da bi s tem prispevali k širitvi in povečanju asortimana hrane, kar je osnovna naloga našega društva. Pri tem bomo liosvetili vso skrb novim članom, da se bodo razvili v športnem ribištvu z osnovno nalogo, najprej pridelati, potem loviti...« Na srečanju so podelili več priznanj. Red za ribiške zasluge I. stopnje so prejeli Rado Cilenšek, Venčeslav Bauer, Viljem Ger-madnik, Franc Suler, Rafko Tratnik, Martin Zakonjšek; red za ribiške zasluge II. stopnje Franc Anderlič, Štefan Bednjanič, Jože Cotič, Tomo Diacci, Janko Fale, Karel Gorjup, Jože Gosak, Jože Hropot, Stane Kranjc, Ivan Kuder, Marjan Lednik, Viljem Lončar, Slavko Mohorko, Slavko Pa-der, Ludvik Petek, Edvard Peternel, Bruno Smrekar, Franc Tavčar, Alojz Urankar, Drago Vrečar in Ivan Zupanc. Red ribiške zasluge III. stopnje je prejelo 24 članov, posebna priznanja 30 članov in znak za ribiške zasluge 38 članov družine. TONE TAVČAR V okviru praznovanja 30 letnice Ribiške družine Šempeter je bilo na jezeru Presarje meddružinsko tekmovanje v lovu ribe s plovcem. Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip iz 14 ribiških družin Slovenije. Ekipni vrstni red: 1. Trbovlje — 7850 točk; 2. Ptuj — 6600; 3. Celje — 3515; 4. Maribor — 2730; 5. Šempeter — 2710 točk itd. Posamezno: 1. Drago Prašnikar (Trbovlje) - 4325 točk; 2. Vlado Ogrizek (Ptuj) - 3375; 3. Alojz Pošek (Celje) — 2650; 4. Peter Tavčarevski (Trbovlje) — 2175; 5. Zvonko Petek (Ptuj) — 1875 točk itd. Na sliki: Med tekmovanjem na jezeru Presarje. TONE TAVČAR r. Kozerija Lesena žlica BiH so časi, ko je Franc Pšeničnik veljal za imovitega kmeta v naši dolini. Postaven, s širokim slamnikom, zagoret od sonca je bil bolj podoben farmerju kot pa našemu kmetu. Pšeničnik je bit umen kmet, napreden gospodar, ki je znai dobro obračati denar pa tudi polja so mu dajala obilen pridelek. Pozidat je nov hlev za trideset goved, postavit moderno sušilnico za hmelj, preuredit stanovanjsko hišo, arondiral zemljo. Njegova hmeljišča so bila najlepša v dolini, hektarski donosi najvišji v vasi. »Pšeničnik ima glavo na pravem mestu pa tudi srečo ima, da mu vse tako uspeva,« so z zavistjo rekali sosedje, ko so vrednotili njegovo kmetijo. Ko si je Pšeničnik naložil na pleča sedmi križ, se je odločil, da bo kmetijo izročil sinu. »Kmetija je urejena in mehanizirana pa brez dolgov. Če ne boš držal rok v žepih, se ti bo dobro godilo,« je oče reket sinu, ko mu je izročit ključe. Francu Pšeničniku je sin kupil stanovanje v bloku nedaleč stran. »Leta so tu, dolgo sva garala in razširita kmetijo, sedaj lahko počivava,« sta rekla Pšeničnika. In ko je Pšeničnik naslednjega jutra vstat ob šesti uri, ga je žena opomnila: »Lahko bi še poležal, kaj rogoviliš ob tej uri?!« Po nekaj dneh se je Pšeničniku stožilo po živini, traktorju, njivah. Kar samo ga je zaneslo domov. Pogledal je v hiev in opazit, da živina stoji v gnojnici in da hlev ni počiščen. Sin se je izgovarjat, da je moral navsezgodaj sosedu opraviti neko vožnjo in tako ni imet časa za živino. Oče se je namrdnit, pograbil vile in očistil hlev, tako kot je delal vsa teta. Vendar je hlev tudi naslednje dni ostajat neurejen. Oče je ugotavljat, da tudi polja niso več tako skrbno obdelana kot poprej. »Sin, grunt zanemarjaš, tako ne bo šlo!« je odsekal stari Pšeničnik. Sporekla sta se in sin je očetu zabrusit, da je sedaj on gopodar in da lahko gre, če mu ni prav. Očeta je hudo prizadeta vsaka beseda. Dejal je, da ne bo več prestopil domačega praga. Grenkoba je ostala v srdu, kidat živini pa je še prihajal. "N Čeprav je bit najraje sam v hlevu, je tako naneslo, da so se prepiri ponavljali. Prišlo je tako daleč, da oče ni več jedel pri skupni mizi, marveč je použit obrok kar v veži. »Oče, jutri ostanite kar v bloku, kaj bi se pri vaših letih tratili z delom,« mu je nekega večera dejal sin. Nič ni rekel, le pokimal je z bolečino v srcu. Ko je odhajal ves zlomljen in potrt proti stanovanju, je premišljeval,. kako se je življenje poigralo z njim. Bil je trideset let eden najboljših v dolini, grunt je oplemenitil z delom, vsak dinar je vlagal v gospodarstvo, sedaj ko je sinu izročil ključ, pa mu ponujajo leseno žlico kot hlapcu Jerneju. Vrtavka _________________________________J Aktualno Vse večje razlike med cenami repromaterialov in živnorej-skimi proizvodi, to je med mesom in mlekom, živinorejcem že dolgo ne zagotavljajo več rentabilnosti. Izgube so velike in še večje bodo, če kar najhitreje ne bomo uredili cenovnih razmerij v korist kmetijske proizvodnje. Ne smemo pozabiti, da gre za živila, ki so za potrošnike življenjskega pomena, zato ne smemo dovoliti, da bi se pogoji za prirejo mleka in mesa še nadalje slabšali. Problem ni zgolj v sedanji dispariteti cen, marveč tudi v tem, ker kmetijsko proizvodnjo hudo bremenijo in pritiskajo tudi visoke obresti. V družbenem sektorju obresti predstavljajo že 35 odstotkov lastne cene, v dohodku pri na-molženem litru mleka pa celo nad 60 odstotkov. Ni bilo prav, da smo vsa leta nazaj kapital prelivali iz kmetijstva v druge panoge, ki pa že razpolagajo z večjim deležem lastnih sredstev. Družbeni sektor kmetijstva ima danes le še 5 do 10 odstotkov lastnih sredstev, vse drugo pa je najeti kapital, ki ga mora plačevati oz. odplačevati z visokimi obrestmi. Kmetje kooperanti so za zdaj še nekoliko na boljšem, ker si pač ne obračunavajo tekoče osebnih dohodkov in obveznosti. Ko pa bodo usahnile te skromne rezerve in to bo kmalu, se bodo znašli v enakem položaju. V situaciji, ko je družba skoraj v celoti sprostila cene re-promateriala, medtem pa cene kmetijskih pridelkov uravnava z vidika družbenega standarda, je težko pričakovati, da se bodo v sedanji ekonomski situaciji razmere zadovoljivo razreševale. Kmetijci se ne borijo za visoko ceno svojih proizvodov, marveč le za enakopraven položaj v naši družbi. £e se položaj v doglednem času ne bo iz-boljšl, bodo rejci primorani zmanjševati čredo živine ali pa hleve celo izprazniti in to bi povzročilo velike motnje v preskrbi mesa in mleka. Tega si seveda ne želimo, zato tudi sprejeti programi ukrepov, s katerimi bi omilili stanje, in sicer z nadpovprečno produktivnostjo, smotrno porabo krmil in drugimi ukrepi. Samo v SOZD Hmezad naj bi tako prigospodarili 150 do 200 milijonov dinarjev. O položaju v slovenski živinoreji je 17. aprila letos razpravljala tudi Skupščina SR Slovenije in se zavzela za družbene ukrepe, da bi stanje izboljšali. Žal pa ob tem zvenu spodbudnih besed za zdaj ni srèdstev, s katerimi bi intervenirali. To pa pomeni odlaganje problemov na jutri. Lojze Trstenjak Braslovče Dan hmeljarjev 10. in 11. avgusta bo v Braslovčah tradicionalna turistična prireditev dan hmeljarjev. 0 tem, kako se nanj pripravljajo in kaj bodo lahko obiskovalci videli, nam je predsednik Turističnega društva Andrej Korošec povedal: »Ker je prireditev večjega obsega, smo se nanjo začeli pripravljati že aprila. Delo smo si razdelili po odborih in do sedaj vse priprave tečejo po načrtu. Med nami je precej takih, ki pri teh pripravah sodelujejo že od vsega začetka, tako da imajo veliko izkušenj. Seveda je najteže pripraviti program, ki naj bi bil pester, zabaven in izviren. To pa je iz leta v leto težko doseči. Držali se bomo osnovnega programa, to pomeni, da bo tudi letos razstava kmetijskih strojev SIP-a in demonstacija le-teh, bodo športna tekmovanja, prvi dan zvečer pa bo v Žalcu srečanje hmeljarjev Slovenije, ki bodo prejeli priznanja za najboljše pridelke hmelja v letu 1984. Na veseličnem prostoru v Braslovčah pa bo istočasno veselica. Dru--gi dan praznovanja bomo začeli s povorko, ki bo sestavljena iz prikazov nekdanjega in sedanjega hmeljarjenja. Od udeležencev zahtevamo izvirnost, najboljše vozove pa bomo nagradili. Na prireditvenem prostoru bomo predali starešinstvo in predstavili starešinovo spremljevalko. Vsega seveda ne bom izdal, povem naj le, da pripravljamo za obiskovalce nekaj presenečenj.« Andrej Korošec Priprave na prireditev, ki jo obišče več tisoč obiskovalcev, zahtevajo mnogo truda. Če so še tako dobre, jih lahko pokvari slabo vreme, zato želimo braslovškim turističnim delavcem za dan hmeljarja vroče in jasne dni ter tople noči. TONE TAVČAR Pridelek višenj manjši Na sadni plantaži Mirosan imajo tudi nekaj površin, zasajenih z višnjami. Letošnji pridelek je bil po besedah direktorja Vida Korberja zaradi hude zime in majskega snega precej manjši, kot so načrtovali. Tako so obrali okrog 30 ton višenj, večino so jih prodali v predelavo za višnjev exstrat delovni organizaciji ETOL v Celju, nekaj pa prodali na Mirosanu po reklamni ceni 100 dinarjev za kilogram. Tudi letina jabolk bo zaradi hude zime manjša. Po zadnjih podatkih so morali na Mirosanu skopati okrog 22 tisoč jabolk. Škoda je zelo velika. Na sliki: Pri sortiranju višenj. Tone Tavčar r fymùtòk ÀduceA Najbolj urejeno okolje imajo braslovški in polzelski šolarji Delavci Celjske turistične zveze so tudi letos ocenjevali urejenost in vzdrževanje okolja ter šolskih stavb, cvetlice, čistočo in redno košenje trave pri posameznih šolah. Ko so obiskovali šole v žalski občini, so menili, da imajo najbolj oziroma da imajo vzorno urejeno okolje učenci Braslovč in Polzele. Ocene »lepo urejena šola« tokrat niso podelili nikomur, za jjrejene pa so proglasili šole iz Prebolda, Šempetra, Vranskega in iz PetrdVč, Najslabše sta se letos uvrstili obe žalski šoli: Peter Šprajc-Jur in Ljuba Mikuš, ter griška osnovna šola. Le-te so dobile oceno: skromno urejene. ■ Dedki so nam povedali Ko smo mi še majhni bili, tako veliki kot ste vi, smo po gmajnah koze pasli. V šoli so nam učitelji znanje v glavo vtepali, nas po prstih švrkali, mi pa smo le smrkali. X ko vojna je bila, smo za kurirje šli, pošto prenašali in partizanom pomagali. Vi zdaj svobodno živite in se v šolah slovensko učite. Mi dedki pa ta čas na klopci posedamo in v preteklost gledamo. Nataša Šip, 4. b razred, OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec Starši in šolarji Čeprav so počitnice in bo do takrat, ko bo treba spet nabirati znanje v šolskih klopeh, minilo še kar nekaj brezskrbnih dni, vas prodajalci Mladinske knjige obveščajo, da se ob nakupu šolskih potrebščin lahko izognete gneči ter dolgotrajnemu čakanju v njihovih prodajalnah. Avgusta bodo namreč pri Mladinski knjigi organizirali po nekaterih šolah prodajo vseh potrebnih knjig, zvezkov in ostalih potrebščin. Prodajali bodo po naslednjem razporedu: Petrovče 1 3. avgust od 9. do 1 7. ure Prebold 1 5. avgust od 8. do 1 7. ure Polzela 22. in 23. avgust od 9. do 1 7. ure Vransko 27. avgust od 8. do 1 5. ure Kotiček za ugankarje L Očala v njem tičijo, da se ne izgubijo. Na eni nogi stoji in note drži. (into) (oiefots) Tjaša Jakop, 4. b razred, Riše, piše in čečka OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec črnilo za gorivo ima. (ojed ouAiieu) Na krožniku sedi in pita ljudi. (BOjir) Vedno spremlja te, V kuhinji stoji, iz plastike je, ponoči sveti se na njej so razne jedi. (eziui) in pazi, da te avto ne podre. (et|?!usaj)|) Nad tablo zabili so ga, da obveščal nas bo za razne sestanke in nam dajal bo uganke. Kdo pozna tega moža, (oipej i>|S|Os) ki, kamor gre, hiško s seboj ima. (?!«>«*) Vsak dan s teboj v šolo hodi, pa le ne shodi. (eqjoj) Jé korenje in zelenje, ostre ima zobe, z njimi dobro grize, kratek repek ima, na glavi dolge uhlje. Vanjo vodo naliješ, pa se umiješ. (pe>j eu|edo>|) Barbara Podbrežnik, (naofez) 3. a razred, Oš Žalec IK, «j j 6 SAVIN 8KI OBC >N Jui.j 1 S3; Na turneji po Jugoslaviji se je za nekaj dni v Žalcu in sicer v hotelu Golding Rubin mudil univerzitetni zbor iz Leuvena Belgija. V zboru prepeva 120 študentov pod vodstvom dirigenta Luca Geusensa. Sicer dopustniški čas so mladi pevci s pesmijo na ulicah mesta prekinili kulturniško zatišje. V letnem gledališču v Grižah pa so pripravili koncert, ki je sicer maloštevilno občinstvo navdušil tako s programom kot z umetniškim nastopom. Ob obisku v hotelu so nam povedali, da so navdušeni nad lepoto pokrajine in mesta Žalca polni hvale pa so bili tudi nas sprejemom v hotelu in prijaznostjo ljudi v Žalcu. jk Kaj so ugotovili žalski šolarji Če bi se v zadnjih mesecih odpravili na potep po žalskih ulicah, bi našli preko petdeset različnih primerov poškodovanih ali pa nepravilno postavljenih prometnih znakov. Le-ti predstavljajo ne le precejšnjo materialno škodo, temveč vplivajo tudi na zmanjšano prometno varnost. Za vse to pa so v glavnem krivi neodgovorni in objestni posamezniki. Takšne so na kratko ugotovitve skupine žalskih šolarjev, ki je na nedavnem dnevu raziskovalcev za svojo nalogo Analiza prometne signalizacije v Žalcu prejela tudi eno izmed nagrad. Prometne signalizacije po žalskih ulicah so se pod vodstvom mentorja Ivana Podpečana lotili žalski šolarji: Suzana Karlaš, Viki-ca Korošec, Boris Šmigovc, Mišo Drofenik, Saša Plaskan, Boštjan Vidmajer in Roman Hrženjak. Prometne znake so ti učenci pregledovali in popisovali aprila letos. Vse nepravilnosti so razdelili v osem skupin: v eno. so strpali poškodovane, v drugo zapacane, prelepljene in prebarvane znake, v tretjo postrani nagnjene znake, potem v naslednjo obrnjene v nepravo smer, pa tiste na nepravilni višini, v ostalih, skupinah pa so obravnavali še stare, zarjavele in nečitljive znake ter nelogično postavljene signale. Na svojem pohodu po žalskih ulicah so šolarji našli 56 različnih primerov poškodb in nepravilnosti, ki so nastale zaradi malomarnosti ali pa objestnosti posameznikov. Šolarji so dejanske razmere ugotovili, kako pa jih spremeniti? O tem sta predstavnik krajevne skupnosti Žalec Alojz Hrušovar in strokovni sodelavec samoupravne interesne skupnosti za ko- Ob železniški progi so zelo pogosti takšni znaki: ne le da so stari in zarjaveli, od leta 81 tudi niso več veljavni, ker so jih zamenjali osmerokotni znaki v analizi prometne signalizacije munalo in ceste Tone Završnik povedala naslednje: Alojz Hrušovar: »Zelo spodbudno je, da so se učenci lotili tega dela. Njihove ugotovitve bomo obravnavali tudi na komisiji za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Na krajevni skupnosti pa smo si že junija ogledali prometno signalizacijo po žalskih ulicah. Z delavci Komunale se zdaj dogovarjamo, da bi le-ti v celoti prevzeli skrb ža vse žalske ulice in da bi vsak mesec odpravljali takšne nepravilnosti. Že sami namreč ugotavljamo, da je poškodovanih znakov zelo veliko. Ugotavljamo pa tudi to, da niso le otroci tisti, ki poškodujejo znake, temveč jim pogosto dajejo zgled tudi starejši.« Na malomaren odnos ljudi je opozarjal tudi Tone Završnik. Povedal je, da zlasti v zadnjem času ugotavljajo vse več poškodb; ne le v Žalcu, temveč tudi drugod. »Poleg neodgovornosti krajanov,« je menil Završnik, »je bilo za takšne razmere v zadnjem času krivo tudi to, da je bilo cel kup tistih, ki so skrbeli za prometno signalizacijo. Krajevna skupnost je bila namreč zadolžena za mestne ulice, svoje obveznosti pa so pogodbeno prenesli na Komunalo, za lokalne ceste v okviru mesta smo skrbeli na samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste oziroma lani delavci Cestnega podjetja iz Celja, za prometno signalizacijo ob železniških progah pa skrbijo delavci Železniškega gospodarstva. Letos naj bi mestne ulice ter lokalne ceste v okviru mesta s pogodbo spravili pod eno streho, in sicer pod streho Komunale, ki naj bi odpravila oziroma jih že odpravlja tudi vse ugotovljene nepravilnosti in poškodovane znake, ki so jih odkrili žalski šolarji.« Irena Jelen-Baša Posnetki: Ljubo Korber Le komu je bil napoti tale znak na Primer objestnosti ob Cesti na žalski tržnici? Vrbje Celo sledi barve in raznih spray-ev je moč najti na prometnih znakih. Tale primer je iz Velenjske ceste. Še en primer objestnosti, ki smo ji priča na žalskih ulicah. V križišču Kardeljeve in ulice Heroja Staneta stoji nelogičen znak: prepoveduje zavijanje na levo, čeprav je prav tam kolesarska steza Le komu so na poti prometni znaki Rubrika mladih Plesna skupina Linea V okviru 00 ZSMS Žalec deluje v Mladinskem klubu v Žalcu že skoraj tri leta plesna skupina Linea. Skupina se je formirala dalj časa, menjavala svoje člane in članice', da bi našla svoj pravi izraz v sedanji zasedbi. Sestavlja jo pet deklet iz Žalca. To so: Špela Bau-dek, Tanja Pečnik, Jurka Gorišek, Metka Hlupič in Simona Žikič. Sedanja zasedba je skupaj šele dva meseca. toda kaže, da so se dekleta dobro ujela, saj je za njimi že nekaj uspelih nastopov. Vadijo dvakrat tedensko v prostorih Mladinskega kluba v Žalcu, vendar jim,, kot pravijo, to ni dovolj. Težko uskladijo svoj prosti čas, saj dve dekleti hodita v službo, ostale pa so v šoli. Tudi prostor za vadbo, ki jim ga je odstopila OO ZSMS Žalec, ni ' najprimernejši. Zato upajo, da se bo z dograditvijo kulturnega doma rešil tudi ta problem. O dejavnosti skupine nam je povedala Tanja Pečnik, ena od ustanoviteljic te plesne skupine, tole: T. P : Plesna skupina Linea je nastala v glavnem iz naše prejšnje skupine Rimska cesta, ki jo je zapustilo nekaj plesalcev. Nismo mogli uskladiti vaj, ker zaradi različnih krajev šolanja nismo mogli imeti vaj med tednom.. Ostali pač nismo mogli zdržati ‘brez plesa, zato smo ustanovili novo skupino. Spet delujemo brez mentorja. To nam vsekakor precej otežuje delo, saj smo odvisne same od sebe. Če bi imele starejšega mentorja, ki bi se sam ukvarjal s to dejavnostjo, bi nam bila pot iz anonimnosti precej lažja in tudi hitrejša.« S. Obč. »In kakšni so vaši načrti?« T. P. »Predvsem se želimo predstaviti čim širšemu krogu ljudi, torej na lokalnih, občinskih.in tudi širših prireditvah. Želele pa bi tudi prevzeti, oziroma vsaj katera izmed nas, kakšno mlajšo plesno skupino. V osnovni šoli v Žalcu se že kaže zanimanje za to zvrst plesa. Sicer pa je nam najvažnejše, da plešemo.« S. Obč. »Kaj vam pomeni ples?« T. P. »Meni ples pomeni sprostitev, iskanje same sebe v ustvarjalnosti, predajanju svojih čustev in doživetij samo z gibi in kretnjami. Če nam uspe v ljudeh izzvati isti občutek, kot smo ga imele oziroma ga imamo, potem bo naš pits imel zaželen učinek« S. Obč. »Ker svoje plese koreografi- rate same, je potrebno za to precej znanja?« ^ T. P. »Vse smo imele nekaj predznanja, s Špelo pa sva obiskovali Plesno poletno šolo v Ljubljani, na kateri pridobivava znanje, ki ga še vedno zelo potrebujeva. Ob tej priliki pa bi se radi zahvalili Kulturni skupnosti iz Žalca, ki nama je ta pouk finančno omogočila, kakor tudi nakup prepotrebne opreme«. Kot vidite, imajo dekleta veliko veselje do plesa, pridno vadijo in upajmo, da jih bomo še večkrat videli plesati.3 v , •foto: L. Korber Priznanja športnikom Na krajši slovesnosti so v Žalcu ob 40-letnici osvoboditve podelili priznanja športnikom, športnim delavcem, društvom in organizacijam. Zlate plakete TKS Žalec so prejeli Albin Piki, Rado Rotar, Ludvik Lampret, Janko Melanšek, Mitja Urisek, Milka Lasnik, Drago Markovič, TVD Partizan Vinska gora, komisija ta šport in rekreacijo KS Prebold, Planinsko društvo Zabu-kovica in TVD Partizan Braslovče; srebrne: Iztok Hanžič, Franc Špe-gel, Anton Plohl, Ivan Vodušek, Branko Hriberšek, Mišo Marovt, Marjan Antloga, Miran Blagotin-šek, Vinko Banovšek, Simon Ograjenšek, Avgust Tavčar, Bogomir Polavder, Karel Slemen-šek, Oto Eberlinc, Vinko Vodlak, Vili Vybihal, Društvo invalidov Žalec, Planinsko društvo Polzela, ŠŠD OŠ Prebold, Jamarski klub Črni galeb Prebold; bronaste: To- maž Cvikl, Gregor Culk, Uroš Vidmajer. Iztok Božiček, Silvo Marič, Tomaž Marovt, Matjaž Kralj, Vlado Klinc. Bogdan Košenina, Vojko Žagar, Franc Kekec, Angela Vičar, Cvetko Udovč, Ivica Čretnik. Maks Nidorfer, Košarkarska sekcija TVD Partizana Polzela in Strelska družina Liboje. Zlate Bloudkove značke so prejeli: Jože Oblak, Janez Štorman; srebrne: Darko Naraglav, Jože Sredenšek, Bogdan Kučer, Jože_ Grobelnik; bronaste: Partizan Šempeter, Partizan Griže. * Razglasili so tudi najboljša ŠŠD v občini. Največ točk je zbralo ŠŠD osnovna šola Prebold, sledijo Žalec, Vransko, Griže, Polzela itd. Po vzgojnovar-stvenih ustanovah pa so podelili 550 športnih značk I. Tekst in foto: T. TAVČAR Predsednik komisije za priznanja in nagrade pri TKS Žalec Dani Terglav podeljuje srebrno plaketo Mišu Marovtu s Polzele za večletno uspešno vodenje TVD Partizana. Obrtniki prvi na republiškem prvenstvu Konec junija so bile v Ljubljani športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Iz žalske občine se je tega republiškega tekmovanja udeležilo šestinde-vetdeset tekmovalcev. Moški so se pomerili v devetih, ženske pa v sedmih disciplinah. Med vsemi tekmovalci so Žalčani dosegli najboljše rezultate: trikrat so osvojili prva mesta in sicer ženske v atle- tiki in streljanju s zračno puško, moški pa v šahu, dvakrat so si priborili drugo in trikrat tretje mesto. Prvo mesto je našim tekmovalcem pripadlo tudi v skupni uvrstitvi, že drugič zaporedoma pa so osvojili prehodni pokal. Zanimivo je še to, da so se kar v petnajstih disciplinah uvrstili med prvim in petim mestom. I. Jelen-Baša Prvi kolesarski maraton Kolesarska sekcija TVD Partizan Žalec organizira in hkrati vabi vse ljubitelje kolesarjenja na prvi Savinjski maraton, ki bo v nedeljo, 11. avgusta. Start bo med osmo in deveto uro izpred Name v Žalcu, pot pa jih bo vodila do V. Pirešice, Titovega Velenja, Mozirja, Letuša, Polzele in Žalca. Maratona se lahko udeležijo vsi kolesarji, ki so dopolnili 15 let, mlajši pa v spremstvu polnoletne odgovorne osebe. Startnina je 300 dinarjev, vsi udeleženci pa bodo prejeli spominsko medaljo. Najštevilnejša ekipa, najstarejša udeleženka in udeleženec pa bodo prejeli pokal. Šport na kratko Na plastični skakalnici v Ljubljani je bilo veliko tekmovanje kjer so velik uspeh dosegli tudi skakalci Braslovče-Andraž. Pri pionirjih do 13 let je zmagal Ažman, pri članih pa M. Debelak, ki je član ljubljanske Ilirije. Skupaj je nastopilo kar 210 skakalcev. Zbral: T. TAVČAR DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC ponovno razpisuje v šolskem letu 1985/86 naslednja dela in naloge — Učitelja matematike in fizike za določen čas s polnim delovnim časom za I. polletje v šolskem letu 1985/86 Pogoj: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj_ kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov Delavska univerza Žalec. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po potku roka za prijavo. Kultura M IIMDUSTIRMÄ 3RAĐffiE«A H AT E IR H A L A /^P\ GRADNJA ŽALEC objavlja 1. prosta dela in naloge PLESKARJA Pogoji: KV pleskar in eno leto delovnih izkušenj ter trimesečno poskusno delo. Rok prijave je osem dni po objavi. 2. RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1985/86: diplomirani gradbeni inženir diplomirani ekonomist — metalurški inženir — zidar — ključavničar — izdelovalec gradbenih elementov — obdelovalec kovin Prijave je treba vložiti do 15. avgusta 1985. enä štipendija ena štipendija ena štipendija dve štipendiji ena štipendija štiri štipendije dve štipendiji VIO TOZD Peter Šprajc-Jur Žalec Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE prosta dela in naloge: 1. predmetni učitelj tehnične vzgoje — pogoj PA ustrezne smeri 2. učitelj razrednega pouka v oddelku PB na osnovni šoli Žalec — pogoj PA ustrezne smeri Delovna razmerja se sklepajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1.9. 1985. Kandidati naj vloge pošljejo na naslov: Osnovna šola Peter Šprajc-Jur, Žalec, Šilihova 1 v roku 10 dni od dneva objave razpisa. OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC obvešča SVOJE BRALCE, DA BO ZAPRTA VSE DO PRESELITVE V NOVE PROSTORE (PREDVIDOMA DO SEPTEMBRA). VSE BRALCE, KI ŠE IMAJO IZPOSOJENE KNJIGE, PROSIJO, DA JIH ČIMPREJ VRNEJO KNJIŽNIČARKI. Razstava keramike v Savinovem salonu Čeprav delavci Keramične industrije načrtujejo osrednje prireditve ob svojem častitljivem jubileju šele septembra, je bil letošnji občinski praznik že v znamenju te visoke obletnice. Med drugim so delavci Keramične industrije iz Liboj pripravili v Savinovem salonu v Žalcu razstavo svojih izdelkov, ki jih ponujajo domačemu in tujemu kupcu v zadnjih nekaj letih. Številnim udeležencem otvoritve v Savinovem salonu je razvoj keramike v Libojah in v Savinjski dolini predstavila svetovalka Pokrajinskega muzeja iz Celja Milena Moškonova. Izredno okusno pripravljeno razstavo je otvoril direktor Keramične tovarne Franjo Tilinger, v kulturno-umetniškem programu pa sta nastopila pianistka Brina Zupančič-Rogelj in violinist Marko Zupan. 60 let zborovodja V Letušu so pred nedavnim praznovali 50 letnico Prosvetnega društva Lado Marovt. O tem smo že pisali in tudi omenili, da je dajal takt kulturnemu utripu v tem kraju vsa ta leta Ivan Marovt. Zato nekaj več tokrat o njem. Ivan Marovt je Letušan in že od naj-nežnejšega otroštva predan glasbi in petju. S šestnajstimi le?i je začel peti v zboru in že takrat je napravil prve ko-, rake kot dirigent. Svoje znanje je poglobil v orglarski glasbeni šoli v Celju in pozneje v dveletni glasbeni šoli Glasbene matice v Celju. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil kot organist in občinski tajnik pri Katarini blizu Tržišča in ostal tam do leta 1941 Po tem se je vrnil domov in neutrudno delal kot organist in predvsem kot pevovodja. Med tem, ko je hodil v glasbeno šolo je leta 1935 v Letušu ustanovil pevski zbor, ki ga vodi še sedaj. O tem času sam pripoveduje takole: »Z ustanovitvijo .mešanega pevskega zbora leta 1935 je nastalo tudi pevsko društvo Letuš, dve leti pozneje pa smo ustanovili še moški pevski zbor. Oba zbora sta štela 35 članov. Leta 1956 se je naše društvo preimenovalo v Prosvetno društvo, Lado Marovt. Moj brat Lado je bil vnet pevec, zbiratelj pevske literature, pisal je tudi note ?a zpor. žal pa-svobode ni dočakal..Padel je leta 1944,v Goriških brdih kot okrožni sekretar Briškega okrožja in član SNOSA. Zato so se člani društva odločili za njegovo ime.« Ivan Marovt ne govori mnogo o sebi. Vse navezuje na zbor, na petje v Letušu, Braslovčah in širom po Sloveniji. Vendar moramo povedati, da ivan Marovt ni le pevovodja, tudi komponira, riše in rezbari. Sam pa pravi takole: »Čeprav sem že kar v letih in imam za seboj 60 let dela s pevskimi zbori, igranja na klavir in orgle, pisanja, risanja in rezbarjenja ter kmetovanja želim tak delovni tempo ohraniti še naprej. Nešteto večerov sem v teh letih preživel s pevci, nešteto nastopov je za mano, mnogo truda je vloženega. Vendar mi ni žal. Petje in glasba sta del mene samega, brez tega si življenja ne morem prestavljati. Zato sem prepričan, da bom na tem področju delal do konca svojih dni « Ob petdeset letnici Prosvetnega društva Lado Marovt so Letušani svojemu neutrudnemu pevovodji podarili zlato liro. ki jo je postavil ob stran številnim visokim odličjem, kot so Galu-sova zlata znajika, Savingvo priznanje, dye zlati plaketi. ŽKO Žalec, zlati grb trg? Braslovčg. TONE TAVČAR Komentar Luknjasti načrti Kulturna skupnost Slovenije je te dni dala v razpravo samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 86 do 90. V poglavju Varstvo naravne in kUlturne dediščine so predvideli nekatere obnove in konzervacije spomenikov, ki so na območju žalske občine. Med gradovi omenjajo Novo Celje, kjer bi Kulturna skupnost Slovenije sodelovala s polovico sredstev. Tu se lahko vprašamo: kaj pa ostali gradovi? Pri mestni in trški arhitekturi načrtujejo obnovo Flajsove hiše v Žalcu, pri čemer bodo prav tako sodelovali s polovico denarja. Med javnimi spomeniki, znamenji in vodnjaki omenjajo spomenika v Levcu in Drešinji vasi. V razpravo je torej dan konkreten načrt, ob njem pa se lahko vprašamo: bomo v občini lahko zbirali preostali denar, da bomo lahko uresničili vse tisto, kar je med drugim zapisano tudi v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ža- j lec za obdobje 86—90? Petinpet- i deseti člen tega dogovora na- | mreč pravi: Na področju kulture i bomo zagotavljali materialno os- i novo za ohranjanje naravne in j kulturne dediščine. Ob vseh teh načrtih Kulturne skupnosti se lahko tudi vprašamo: kaj je z antičnim parkom v Šempetru, kaj je z rimskim vojaškim taboriščem v Ločici? In še j bi lahko naštevali. V Poročevalcu kulturne skupnosti Slovenije je objavljena tudi analiza ustanovnih listin muzejev in zbirk v Sloveniji. V tem seznamu najdemo Šmiglovo zidanico, spominsko sobo Slavka Šlandra v | Preboldu, pri spominski hiši Rista Savina v Žalcu pa je napisa- ; no, da niso dobili podatkov, kdo | upravlja s spominsko hišo! V se- I znamu ne najdemo niti hmeljar- i skega muzeja in zbirk, ki so po : šolah. So torej le-te v ilegali? V seznamu zbirk so tudi neka- j tere privatne zbirke. Kaj je z Jor- ; danovo zbirko starin v Gotovljah? [ Je sploh dostopna javnosti? In j zakaj ni zbirka del turistične po- i nudbe občine Žalec? Franci Ježovnik t Samopriznanje svobodnega umetnika Res je, zatrjuje občan Pepe. Svobodni umetnik sem že pol drugo desetletje in vendar ne rišem, ne kiparim, ne pišem pesmi in ne romanov. Mi umetniki se ne bojimo, ako pošteno delamo, kritike občanov. Seveda, če je dostojna, stvarna in neosebna. Prepričan sem, da je umetnost vsako delo, za katero je potrebna posebna spretnost. Tudi umetnost poslušanja je velik dar. Dober poslušalec, dober pridelovalec. Molčati ob pravem času pa je Znak dobre vzgoje. Moder ni le tisti, ki modro govori, ampak ve, kdaj mora molčati. Umetnost življenja pa je v tem, da iz črepinj in podrtij, ki se nam zgode, napravimo zopet nekaj, kar trdno stoji in nas zopet zadovoljuje. Moja starša pač nista mogia vedeti, da sta dobila sina, ki bo čez tri desetletja umetnik v pravem pomenu besede.. Na umetnost se resnično nista spoznala. Mislila sta name, na kočko, hlevček, na slab hektar v hribček prislonjene zemlje. Po štirih letih uspešno opravljene osnovne šole sem moral zaradi nekorektnega prilaščanja tuje lastnine v vzgojni zavod. Tam sem se v treh letih naučii za-čuda stvari, ki so mi v življenju še kako prav prišle. Po vrnitvi sem postal pravi umetnik komuniciranja z ljudmi » velikega kalibra«. Nenavadno hitro sem dojel rek: »Kdor jezika špara, kruha strada!« Nato zveze, protekcije, črne usluge, podkupovanja, prekupčevanja in še kaj. Toda vse do prave mere! Pri vojakih sem bil samo tri mesece. Ugotovili so, da sem čez «les«; v vzgojnem zavodu v Smledniku so mi namerili koeficient nadpoprečnosti. V domači občini so odgovorni dejali, da sem izredno bistre glave in so me poslali v strojepisni tečaj. Nato sem si prislužil srednjo izobrazbo. V renomiranem podjetju sem stoičke navzgor uspešno «Jahal«, uspešno opravil šoferske izpite. Celo za avtobus! Fabrički kamioni so mi bili vedno na razpolago. Delavska kontrola — kje pa! V dveh letih nova hiša. Od projektanta do navadnega delavca — vsi iz Ljubljane. Ker starih dveh ni bilo več, sem hlevček spremenit v bife. Vanj sem vabil moje. šefe in šefice. Bili so navdušeni. V najem sem ga dai nato Marički z gostin- sko šolo, ona pa je v kuhinji zaposlila še bolj mično poklicno kuharico. Denar je sveta vladar! Vmes sem opravil nekaj političnih tečajev, v ZK sem bil sprejet že takoj po administrativnem tečaju, in tako končno prijadral do višje izobrazbe. Lep čas sem opravljal zelo pomembne funkcije. Bil sem uspešen govornik. Imam namreč globok, prodoren bas, postavo Tarzana, na glavi gosta plavolasa griva, obleka prilagojena situaciji. So bili časi, ko so me povzdigovali v nebo, drugič so me stiskali pod zemljo. Resnici na ljubo: bil sem in sem še danes čistokrvna baraba. Priznam, samo drugi, odgovorni si ne pridejo gor! In prav ti so mi predlagali, naj pričnem na lastno pest. K srcu sem vzel nasvet, odpoved po hitrem postopku. (Slovo je bilo ganljivo in dobil sem izredno dragoceno darilo, danes ocenjeno na staro milijardo.. Ne verjamete? Vprašajte, če ste me prepoznali!). Poročit sem se s simpatično bifejevko in začel »privatizirati«. Spraševal in obdaroval sem bivše šefe, prijatelje, znance. Po ženi socialno in zdravstveno zavarovan, poklic pa SVOBODNI UMETNIK! In tako se je začelo moje »svobodno umetniško« življenje. Član SZDL, ZK, v kraju sodelovanje v vseh organizacijah in društvih. Svobodni umetnik! Devize sem, devize tja, da o dinarjih sploh ne govorim. Roka pravice se mojih ramen do danes ni dotaknila. Tudi v novi osebni izkaznici je zapisano: svoboden umetnik. Že leta sedaj ribarim, lovim, kupujem, nabavljam, potujem po matični občini in tujih deželah s kombijem, ki ima vgrajene hladilne 'naprave za jedačo in pijačo, prevažam osem do deset ljudi na izlete, proslave na prostem, predvsem pa na božje poti. Često se mi posreči »prešvercati« iz tujine dragocene rezervne dele. Kupujem, prodajam devize in še kaj. Vsega ne bi našteval. Moj »bifetek« je takorekoč prava hranilnica in posojilnica. Costi hra-njujejo, so pa tudi taki, ki nimajo ficka. Jaz posodim. Samo za pet odstotkov več kot Jugobanka. Morda bo kdo protestiral, jaz pa pravim: »Postani še ti svobodni umetnik!« Pa vso srečo! r Drago Kume/ Da ne pozabimo Začetki terorja na Štajerskem V teh dneh, ko se spominjamo oboroženega odpora proti okupatorju, se spomnimo še terorja, ki ga je okupator začel že prve dni po okupaciji. Ena od oblik genocida nad slovenskim narodom so bile množične aretacije in deportacije. Bile so eden temeljnih ukrepov za uničenje Slovencev. Njihovo deportacijo je napovedal šef civilne uprave na Spodnjo Štajersko Ui-berreither že ob prevzemu oblasti štirinajstega aprila 1941. Dejal je, da mora biti na Štajerskem samo Nemec in tisti Štajerec, ki je zvest Nemcu. Že čez dva dni je ta šef civilne uprave določil, da morajo z delom prenehati vsa slovenska društva, organizacije in zveze. šef akcijskega štaba za ustanovitev Štajerske domovinske zveze in poznejši zvezni vodja Franz Steindl je aprila 41. ukazal, da morajo po Spodnji Štajerski čimprej »počistiti« slovensko literaturo. V nekaj letih pa so nacisti nameravali izgnati od 220.000 do 260.000 Slovencev, dejansko so jih izgnali okrog 80.000. Nemci so določili, da je iz štajerske dežele potrebno izseliti vse, ki so tjakaj prišli po letu 1914. Izjema bi bili samo »rasno posebno dragoceni elementi«. Za uresničitev teh ciljev so v Mariboru ustanovili poseben preseljevalni štab, ki ga je vodil komandant varnostne policije SS Otto Lurker, za naseljevanje Nemcev in upravljanje imetja domačinov pa je bil ustanovljen Urad pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva. Nemci so hoteli ponemčiti slovensko štajersko v štirih ali petih letih. Deportacijo so izvedli v treh valih; prvi val se je začel sedmega junija, drugi enajstega julija in tretji triindvajsega oktobra 41. V prvem valu so izgnali slovenske izobražence, drugi val je zajel primorske Slovence, ki so se na Štajerskem naselili po letu 18, v tretjem valu pa so bili na vrsti prebivalci brežiškega trikotnika. Same aretacije so se začele že devetega aprila 41 in so trajale nepretrgoma. Aretirane Slovence so zbirali najprej v zasilnih zaporih, nato pa so jih prepeljali v prehodna in sprejemna taborišča. Aretirani so morali vse premoženje pustiti doma, s seboj so smeli vzeti le okrog SO kg prtljage in 25 RM. Stanovanja aretirancev so policiji kazali »folksdojčarji«, prebivalci Štajerske, ki so se že prej opredelili za Hitlerja. Prve aretirane Slovence so zaprli v Stari pisker 22. aprila 41, ko so privedli aretirance iz Šmartnega ob Paki in iz Vojnika, potem pa iz Žalca, Titovega Velenja, Zgornje Savinjske doline in Celja. Tisti, ki niso bili aretirani, pa so bili izpostavljeni zelo močni propagandi za vstop v Štajersko domovinsko zvezo; to je bila organizacija, s katero so nacistični okupatorji nameravali ponemčiti tisti del slovenskega prebivalstva, ki bi po deportacijah ostal na Štajerskem. Vse prijavljene v Štajersko domovinsko zvezo so nacisti rasno pregledali in politično ocenili. . . .. „ . . Franci Ježovnik Vir: Jože Vurcer: Vstaja na celjskem območju 1941 /O ljubljanska banka Mladinska bančna izkaznica Korak na poti k samostojnosti Želja po denarni neodvisnosti ostaja v času šolanja za marsikoga žal samo želja. Potrebe mladega človeka so velike, denarja zanje pa ponavadi ni nikoli dovolj. Vendar si vsi, ki znate varčevati, lahko tudi s skromnimi prihranki zagotovite določeno denarno osnovo, s katero povsem samostojno razpolagate. V Ljubljanski banki so vam namreč omogočili, da s pomočjo mladinske bančne izkaznice varčujete pod enakimi pogoji kot vsi ostali varčevalci, čeprav še niste polnoletni. KAJ JE MLADINSKA BANČNA IZKAZNICA? Mladinska bančna izkaznica je osebni dokument, ki omogoča mladim varčevalcem od 14 do 18 let, da samostojno razpolagajo s svojimi prihranki v banki. Mladinska bančna izkaznica nadomešča osebno izkaznico. Služi za razpoznavanje mladega človeka, varčevalca, zato vsebuje poleg fotografije tudi osnovne osebne podatke. KDO, KJE IN KAKO JO LAHKO DOBI? Vsak mlad varčevalec, ki je dopolnil 14 let. dobi mladinsko bančno izkaznico v enoti Ljubljanske banke, pri kateri varčuje. Postopek je enostaven. Dovolj je, da ob bančnem okencu predloži osebno fotografijo ter da njegovi starši podpišejp v banki posebno izjavo o prenosu razpolagalne pravice nanj. S podpisom izjave starši prevzamejo odgovornost za samostojno poslovanje mladoletnika. Starši imajo tudi. pravico, da izjavo prekličejo, če ugotovijo, da njihovi otroci z denarjem ne znajo gospodariti. KAKO SE UPORABLJA IN KOLIKO ČASA VELJA? Mladinska bančna izkaznica služi kot dokument za razpoznavanje mladega varčevalca, zato jo mora le-ta ob vsakem dvigu denarja v banki skupaj s svojo hranilno knjižico predložiti bančnemu delavcu. Mladinska bančna izkaznica velja dve leti od dneva, ko je bila izdana. Po dveh letih jo je ob zamenjavi fotografije možno podaljšati, vendar največ do dne, ko varčevalec dopolni 18 let. Odslej torej mladim varčevalcem na daljše ekskurzije ali počitnice ni več treba jemati gotovine. Potrebno količino denarja lahko s pomočjo mladinske bančne izkaznice in hranilne knjižice dvignejo v vsaki enoti Ljubljanske banke. Teh pa je v Jugoslaviji preko 350. ljubljanska banka Pr«irp»K BERGANT' Darja 15.3.1970 Dtn. m«*ec= >»to rojtfv« __________— v.ii.40 145-6585/27 STÉSO itvHk «kontrolnoit. Mladinska bančna izkaznica 20.000 obiskovalcev žalske noči Lepo vreme, rekorden obisk in zadovoljstvo obiskovalcev so največja nagrada prizadevnim delavcem turističnega društva Žalec in delavcem gostinskih organizacij- in društev za njihov trud pri organizaciji te največje turistične prireditve v žalski občini, ki je vsako leto bogatejša in uspešnejša. in čeprav marsikateri obiskovalec ni dobil sedeža in je moral čakati v vrsti za čevapčiče in ražnjiče, se ni hudoval nad pridnimi delavci, ki so skrbeli za strežbo, ampak nad gostinskimi organizacijami, ki jim je tudi tokrat prehitro marsičesa zmanjkalo. To sami tudi priznavajo in obljubljajo, da se to ne bo več zgodilo. Godba iz Geisenfelda je navdušila Program žalske noči so pričeli mladi godbeniki iz Geisenfelda, ki so skupaj z žalskimi in mažoret-kami pripravili promenadni koncert in se potem predstavili še zvečer v kulturnem programu. Geisenfeld je zibelka in središče hmeljarstva na Bavarskem in zato ni naključje, da je prišlo do sode- lovanja med Žalcem in Geisenfel-dom tudi na kulturnem področju, saj je na gospodarskem že dalj časa. Ob vrnitvi so bili navdušeni nad vsem, kar so videli in doživeli, žalske godbenike pa so naslednje leto povabili v Geisenfeld. 200 kolesarjev na II. kriteriju Kolesarska sekcija pri TVD Partizanu Žalec je pripravila II. kriterij po mestu Žalec, ki se ga je udeležilo 200 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije, med njimi tudi nekateri najboljši. Pri pionirjih, članih sekcije, je zmagal Aljoša Grobelnik pred Samom Sadnikom in Gregom Markovičem, v drugi kategoriji pionirjev je zmagal Janez Čerin (Rog), pri mladincih Boris Primožič (Rog), pri veteranih Stane Jeraje (Integral), pri rekreativcih Boštjan Kušar (Šmarna gora) in pri članih Andrej Žaubi (Rog). Zanimivo kolesarsko dirko si je ogledalo več kot dva tisoč obiskovalcev, pokale, priznanja in nagrade pa je v imenu pokrovitelja skupščine občine Žalec podelil predsednik. IS občine Ervin Janežič. Poleg kolesarskega kriterija je veliko obiskovalcev privabila tudi nogometna tekma med ekipo KAJA in direktorji žalske občine. Čeprav rezultat 6:3 za goste ni najbolj časten za domačo ekipo, pa je pomembno, da je tekma potekala v prijateljskem vzdušju. Direktorji se tolažijo z zmago na tehtnici, saj gostom tudi tajnica ni uspela »prevagati« tehtnice. Sicer, pa so domačini pripravili gostom poseben sprejem s posebnim kruhom, ki ga je spekel Edi Peternel, s savinjskim rizlingom (pravo šmarnico) in posebnim močnejšim pivom, vendar vse to ni vplivalo na igro gostov, saj zgleda, da je bil s temi dobrotami dosežen prav nasproten učinek. 69 tekačev od Celja do Žalca Teka rekreativcev od Celja do Žalca, ki bo odslej vsako leto, se je udeležilo 69 tekmovalcev. Prav njim velja izreči vse čestitke, saj je tek bil naporen, pa še vročina jim ni prizanesla. Zmagovalci prvega teka od Celja do Žalca so postali Fani Koklič na 20 km, Marta Škapin na 10 km v skupini nad 35 let, Marija Urankar na isti progi v skupini do 35 let, Ivan Lorenčič na 20 km v skupini nad 40 let, Jože Paternuš v skupini do 40 let, Janez Gobec na 10 km v skupini nad 40 let in Mirsad Ejub na 10 km v skupini do 40 let. Precej zanimanja je bilo tudi za streljanje, ki ga je pripravila strelska družina Žalec, nežnejši spol pa je užival v modni reviji. Potem pa je stekla zabava in kar je pomembno: brez incidentov, tako da varnostniki niso imeli zahtevnega dela. Nazadnje dodajmo še, da so gasilci našteli 1048 osebnih avtomobilov, pravijo pa, da vsaj polovica lastnikov ni plačala parkirnine, da so gostinci stočili skoraj dvesto sodov piva, gasilci iz Matk so hitro prodali okusen golaž in da je bil vrvež tudi pri srečolovih. Organizatorjem velja izreči priznanje za ureditev mesta po naporni noči, saj zjutraj skoraj ni bilo sledu o prireditvi. jk, foto: L. K. Glorija Marinovič je bila zadolžena za dobro počutje svoje ekipe, ni pa zanemarjala tudi direktorjev Branko Vivod je najuspešnej šemu pionirju Mitju Svetu podelil pokal Kapetan žalske ekipe Adi Arzenšek zabil gol, in pokazal umetniški stil igre Peter Kainz je bil najtežji in tudi odličen vratar Godbeniki iz Geisenfelda med nastopom - 170 unr KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE Priporočamo vam pestro izbiro keramičnih izdelkov za vsako priložnost. Naše izdelke lahko kupite v trgovinah po vsej Jugoslaviji. Priporočamo vam pa tudi obisk naše industrijske prodajalne v Libojah, ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. iMžppp&S. 00827 V * 5.0 I T » 2,20 kg