Obcinske volitve za trg Šmarje pri Jelšah. Po prvih občinskih volitvah v začetku decembra 1902 ao si nekateri po našem trgu tajno šepetali na uho, da so Netnci vložili pritožbo. Vse je poraenljivo molčalo, molčali so slovenski časopisi in zraven imen novoizvoljenih odbornikov niso prinesli nikakih podrobnosti. Samo graška teta je klicala v svoji nemški jezici politično oblast na pomoč. — Po dolgem, smrtnem molku razglasita »Slovenec« in »Slov. Gospedar«, da so na pritožbo od nemške strani volitve razveljavljene. Uradno nažnanilo na občinski plošči razpisuje nove volitve na dan 26. februarja t. 1. Z glavo maiaje jernljejo nekateri to naznanilo na znanje. Zopet vae molči. In rnolče se pripravlja na nove volitve. Gospod Amand svari v korpulskem teritoriju pred klerikalizmom; sicer bi se moralo temeljito postopati v zadevi Lenčke oziroma studenca. Modri Odisej na Brezjem se opozarja, da kot oproda nove napredne struje točno izpolnuje svojo dolžnost. Trikratni naskok na Minko radi pooblastila je častno odbit. Franol se pa vzgledno jezi pod jablano nad fato-morgano farovSkega žganja. Imenik se sme ogledati po milosti in pod nadzorstvom gospoda župana. Priatno šmarsko blato nikakor ne zadržuje vsestranskega delovanja. Pri tem živahnem gibanju poteka dan za dnevom in se bliža dan volitve. Zopet molk — prvi naskok. Dan 26. februarja napoči. Ob 9. uri se iraajo volitve pričeti. Kmalu po 8 uri prihajajo kmečki volilci resnih obrazov in počasnih korakov od raznih strani pred občinsko pisarno. Vzvišena inteligenea na posameznih javnih prostorih premotriva volilno gibanje in zapeta Cuva skrbno svoje skrivnosti. Tiho, nerazumno mrmranje med volilci motijo glasni klici »grumskega« Korla nad nekaterimi njerou neljubimi osebami. Gospod Amand se odlikuje s krasnimi opombami o klerikalcih. JeSovski Janez iz avaštva slavnega in nepozabljivega Slomšeka se junaSko poslovi od doma od svojega ptujskega »Štajerca« in urnih korakov drvi skozi vrste volilcev v občinsko pisarno. Med tem čaaom udari na zvoniku ura 9 in volitve se imajo pričeti. Prizori v pisarni. Gospod župan in njegova pomočnika Se iraajo v pisarni izvršiti nekatere priprave. Ob 9. uri se je sestavila volilna komisija. V njo so bili pozvani: stari Grobovšek, Alojzij Vičar, Krusič in Bastevc Janez. Kmetje pričakujep pred vrati c. kr. političnega komisarja kake četrt ure. Po brezvspešnem čakanju stopijo v pisarno in želijo voliti. A čudo! Volilna koraisija je zabarikadirana z »latami«. Na željo volilcev oddati svoje glasove, se jim naznani, da je volitev uže končana! Kakor električen tok pretrese može ta nepričakovana novica. Vulilcem je bilo jasno, zakaj so nekateri poprej prihajali molče v pisarno in s pomenljivo resnimi obrazi zopet odhajali. Velika zmešnjava nastane. Volilci vpijejo in zahtevajo voliti, gospod župan nekaj odgovarja in dokazuje, česar nihče ne razume. Hrušč in trušč povaodi — razburjenje raste vidno. Zupan naprosi 6. g. dekana, naj ljudstvo pomirijo, dobro vede, da je v sili duhovnik vendar dobro doSel. To se zgodi. HruSčeči glasovi polagoma utihnejo, ko nevoljni volilei pisarno ostavijo in se zbirajo v gručah zunaj pred vrati. Prizori znnaj pisarne — što Činiš? — odveza. Vik in krik se razlega daleč po trgu žz občinske pisarne in vzdraini nežne gospodične iz predpoldanskega premišljevanja. Radovedno pomolijo nežne glavice iz svojega bivališča in povpraSujejo z očmi, kaj neki to pomeni? Nobena ne ve zanesljivega odgovora. — Med tem pride nekaj delavcev iz Hrvatskega dela iakat pri novi železniei. Mimogrede vpraša hrvaški delavec, osupnjen nad hripavimi glasovi, enega izmed volilcev: »A što činiS, bračo?« >Volimo«, mu ta odgovori, »a ne pridemo do giasovanja.« »0 Bože mili! znaš bračo, ne samo pri nas tako«, pristavi Hrvat in odide za svojimi tovariši z glavo majaje. Z Anderluhovo ledenico pa se opoteka neka oseba, vrlo navdušena od priatnega »Snopsa« — če se ne motimo, je bil znan šnopsar — ozre se nazaj, nasloni na plot ob potu in napravi veliki križ najprej čez sebe potem pa čez volilce in jih tako odveže njihove volilne pravice. Novi prizori — nastop Nemcev — poraz. Ob 10. uri prične voliti II. razred. Nemci nastopajo po vrsti in oddajajo svoje glasove. Razburjeni kmetje volilci II. razreda se posvetujejo, kaj naj storijo. Napredna slovenska inteligenca jih vabi na voliSče; kmetje ne zaupajo, da bi ne bili speljani na led. Slednjič okoli tri Cetrt 11 uro pride do razporazumljenja, a pri vstopu v pisarno izvedo, da }e volitev zaključena. Izid volitve je, da sta dva Nemca izvoljena v občinski odbor v nekdaj čisto slovenskem Šmarju. Občinski sluga iu  občinski pisar konstatujeta, da je bil to danes »hec«, kar volilce zopet razburi. Č. g. dekan to izjavo odloCno zavrnejo. — lzid. Tako je padlo slovensko Šmarje vsled izvanredne taktike naše molčeče inteligence. LjubSe jim je sedeti s privrženci ptujskega »Štajerca« in z Nemci, nego s katoliškim zavednim slovenskim kmetom. In kako opravičuiejo to? Da je sedaj »parola« ne se družiti s »črno gospodo«. — Vsak si je mislil ta dan: »Prah in sip — Je domovje, — divji vihti — prosto rovje. — Enkrat še — na goriše — krasne hiše — gospodar se zdaj ozre.« (-Koseski.)