Leto IX., st, IB. („JUTRO" XIX.: št. 72a) Ljubljana, ponedeljek 28, marca 1938 Opiavuislvo ujuoijana K.'iatljeva Ó - Telefon št 3122 3123, 3124, 3125 i 126 Znseratni oddelek: LJubljana, Šelen-ourgova ul. — Tel 3492 in 2492. Podružnica Manbor Grajski trg 7. TeiefoD št 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2. — Telefon št 190 Podnižnir-a Jesenice; Prt kolodvoru St 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-sa rtnerja. Ponedeljska izdaja „življenje In svet" Cena 2 Din Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 m 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsaK ponedeljek zjutraj. — Naroča se pose bei tn velja po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglaal po ta rifu. Včeraj opoldne so v povzročili škoda ES NA HRVATSKEM Podravju močni potresni sunki Potres so čistili tudi v Sloveniji . ,je . ki gre v milijone, človeških žrtev pa, vsaj kolikor je dosedaj znano, k sreči ni bilo. Potresni sunki so bili izredno močni in jih prištevajo v vrsto potresov osme stopnje, ki že povzročajo znatno škodo. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo središče potresa v Belogori pri Koprivnici, kjer je razdejanje tudi najhujše. Naibolj so trpele visoke stavbe, kakor cerkve, cerkveni stolpi, večje palače, pa tudi na drugih hföah .je škoda zelo velika, ker je na mnogih krajih zidov j e tako popokalo, da bodo morali hiše najbrže popolnoma porušiti. O tej prirorlni katastrofi smo prejeli naslednja poročila: Zagreb, 27 marca o Par minut potem, ko so zagrebške javne ure odbile poldan in ko se je meščanstvo po večini že vrnilo na svoje domove na kosilo, so nastali močni potresni sunki Prv: sunek je trajal par sekund in je bil tako močan, da fo se zamajale vse hiše. Par sekund nato je sledil drugi, še močnejši sunek, ki je prepričal tudi one nejeverne Tomaže, ki riotlei še niso verjeli, da je nastal potres in da se j:m zemlja pod nogami nevarno maje Drugi udarec je traial skoro 5 se-Kund in je izzval med prebivalstvom precejšnjo paniko. Ljudje, ki so se zbirali ©aš k obedu, so brez sukenj in plaščev zbežali na ulice in iskali zavetišča na širokih trgih Na nekaterih hišah je razpokalo zidov,ie. ■skoro z vseh hiš pa je potres strepei nekaj opeke, a tudi omet se te krušil. V Za-kladni apoteki na Jelač čevem trgu je bil potresni sunek t^ko močan, da se je razbila šipa na veliki izložbi, čenrav je bila poldrugi centimeter debela. Poklicati so morali uasilce.da so daleč naokrog napravili kordon in preprečili nevarnost za pacante. V Jur?evcki ulici št 15. v Gornjem gradu se ie zrušil dimnik In je skoraj prillo do huiše nesreče, ker je treščila opeša tik ob avtomobilu, ki je v tem trenutku pri vozil po ulici. Aparati so ss pokvarili Zagrebški geofizični zavod je danes seseda počiva! /3radi nedelje V času potreba ni b4lo nikoear tam Profesor Markovič je takoi po prvem potresnem sunku odbite; v 73vod in zsčp- prec'edovati potre-somer Na dveh naibolj občutljivih aparatih ie zarad rpočn''"> «nrnVmr izslrniMla 'eia in že po prvem sunku nista več beležila nsdaljnega razvoja potresa. Tudi na tretjem, manj občutljivem aparatu je ena igla izskočila. tako da je potres beležila le še druga igla. Po ugotovitvah seizmografskega zavoda so aparati začeli beležiti potres ob 12. uri 16 minut m 38 sekund Središče potresa ie bilo po teh beležkah kakih 70 km severozapadno od Zagreba. Kakor se je pozneje ugotovilo je središče potresa med Belo goro in Kalnikom. Potres je bil že zelo močan in spada med potrese 7. do 8. stopnje, ki povzročajo že občutno škodo. Strokovnjaki so ugotovili da je potres posledica sesedanja zemeljskih plasti, ki je bilo tudi v Zagrebu zelo veliko Potres je trajal vse do 12 33 in je trajal torej polnih 16 minut. Potres je spremljalo zamolklo podzemno bobnenje. Ftazludjivi prizori Posebno močno so občutili in opazili potres v stanovanjih Slike so se guffale, pohištvo se je začelo tresti in premikati, po zidovju je pokalo in škripalo, tako da je nastala splošna panika. Ljudje so kakor pijani begali po stanovanjih in preko stopnišč hiteli na prosto Celo na ulicah se je čutilo, da se tla pod nogami ma-jejo Po kavarnah. gostilnah in drugih javnih lokalih je zavladalo razburjenje in gostje so kar pobesn;ii. tako da so imeli »plačilni« danes slab dan. V Glasbenem zavodu je bil pravkar koncert. Nenadoma so pevci sredi pesmi umolknili, kmalu za tem pa je nekdo zakričal: »Potres!« Mastal je krik in vik in vse je tiščalo proti izhodnm Pravi čudež je. da zaradi nastale gneče ni prišlo do kake večje nesreče šele ko je potres popolnoma ponehal, so se liudje pomirili ter se vrnili v dvorano, nakar se je koncert nadaljeval do konca. sfittili© le Mio v SM ivntci Koprivnica. 27. marca. o. Danes ob 12.30 F« je začulo v Koprivnici močno podzemsko bobnenje v smeri r>d zapada proti vzhodu, takoj nato pa je sledil valovit potres ki je trajal 5 sekund. Potres je izzval v Koprivnici in v vsej okoi ci pravcato paniko. Ljudje so preplašeni bežali na vse strani Hiše so se nevarno zamajale. Zdaj ni poslopja, Iii hi ne hiio poškodovano. Najmanjša škoda, ki so jo mogli dosedaj ugotoviti je ta, oa so se zrušili dimniki in je popadala s jtrehe opeka. Toda večina hiš. stare in nove. kaze hude razpoke, tako da bodo nekatere morali porušit1. Skoro vsa javna poslopja spadajo med najbolj prizadete objekte. Najhujše je prizadeta frančiškanska cerkev, kier se ie zrušil strop severni stolp pa kaže pol metra široko razpoko. Tudi frančiškanski samostan je hudo poškodovan. Mestna h i-ki je tako poškodovana, da je vprašanje. al> Jo bodo popravili ali rajši porušili in zgradili novo. V prvem nadstropju, kjer je mestna posvetovalnica, uradni prostori žuoa-na in glavnih uradov se je sesula ceda prednja fronta m so več tisoč kg težki betonski komadi padli na ulico. K sreči v tem «L bilo nikogar na ulici, ker bi bile sicer smrtne žrtve neizbežne. Porušil se je tudi stolp z novo mesto uro. Na župni cerkvi in na župnišču je dobilo zidovje tako močne razpoke, da Sahko človek pride skozi. Zelo hudo je prizadeta tudi osnovna šola, ki so jo zgradili šele lani. Poslopje realne gimnazije je malone uničeno in je pouk do nadaljnjega odgoden. V pravoslavni cerkvi je razp«kal strop, stolp pa se je tako nagnil da se bo najbrže vsak čas zrušil. Tudi na židovski sinagogi je zid razpokal na zapadni strani. Pri mestni elektrarni se je zrušil 50 m visoki dimnik ter je poškodoval elektrarno tako, da so morali obratovanja nemudno ustaviti ter je mesto danes brez toka. Tudi d'mniki številnih opekarn v okolici so se sesuli. Po izjavi šefa mestnega urada Ravnikarja znaša samo v Koprivnici škoda po prvih cenitvah 3 do 4 milijone d'n. Velika panika je naftala v koprivniški mestni bolnišnici. Bolniki so v strahu planil'" iz posteli in zbežali na prosto Bolniki, ki se ne moreio sran'ti so v strahu pričakovali. kai bo sledilo Z zidov se 1e rušil omet 5n nadal na posteljo, popokalo pa je tudi mnosro hiš. V krajih itted Muro In Dravo Bjelovar 27 marca o Ob močnem podzemskem grmenju je nastal kmalu popoldne močan potres. Najhujše je poškodovano poslopje sreskega načeistva, okrožno sodišče in me.-tna hiša. ki kažejo velike razpoke Tud na zidovih Filipovičeve vojašnice so nastale velike razpoke. V nekaterih ulicah so moraii zap±eu premet, ker grozi nevarnost, da se nekatere hiše porušijo V mestni kapeli se je zrušil strop Varaždin 27 marca o. Tudi tu se je potres zelo občutil Dva metra visok kip sv Frančiška na stolpu frančiškanske cerkve se je najprvo zavrtel okrog svoje osi. nato pa se je hudo nagnil in se bo najbrž zrušil Čakovec, 27 marca o Potres je izzval V mestu in okolici precejšnjo paniko. Stolp frančiškanske cerkve se je nagnil in je vel.ki kip sv. Frančiška treščil na zemljo. Murska Sobota, 27 marca o. Po vsem Prekmurju, zlasti v Murski Soboti, Dolnji Lendavi, pa tudi v Ljutomeru, Strigo-vi, in v vsem Medjimurju so občutili danes opoldne močan potres Porušilo se je mnogo dimn kov. s streh je padala opeka. Nekatere hiše kažejo razpoke. Človeških žrtev po dosedanjih vesteh ni bilo Križevci, 27 marca o Potres je bil tako močan, da so začeli zvonovi na 52 m visokem cerkvenem stolpu sami od sebe zvoniti :n so zvonili ves čas. dokler je trajal potres Porušilo se je mnogo dimnikov, ulice pa so polne strešne opeke in ometa. Najhujše je poškodovano poslopje sreskega načeistva. Rahli potresni sunek se je v Ljubljani čutil največ v višjih stavbah. Vznemiril pa je marsikoga, ki se je ravno vsedel h kosilu. Kratki, a močni sunki v Mariboru Maribor, 27. marca. Danes med 12.15 ln 12.17 smo občutili v Mariboru precej močne potresne sunke, ki so trajali k sreči le par sekund. Sunki so izzvali med Mariborčani razumljivo vznemirjenje. V stanovanjih, zlasti v višjih nadstropjih, se je pohištvo občutno zamajalo. Po zidovju je šlo neko čudno pokanje, kakor da bi se rušil zid. To so čuli zlasti v visokih hišah, kjer so mnogi v strahu že mislili na beg lz stanovanj ter so se že zb rali po hodnikih in stopnjiščih. V nižjih hišah v središču me-i sta so potresne sunke sicer občutili, vendar pa ne tako močno, kakor v visokih stavbah. Ljudje so bih ravno pri obedu in so bili sunki ponekod tako močni da se je s krožnikov razlila juha. V nekem stanovanju v palači Pokojninskega zavoda so se na nekem štedilniku prevrnili celo lonci in je šlo kosilo po tleh. Po Mariboru krožijo najrazličnejše govorice o tem, kako so posamezniki Čutili potres. Ponekod na periferiji, kjer so po ve-č ni pritlične hiše. pa potresa sploh niso čutili in so se nemalo Čudili, ko so jim popoldne znanci iz mesta pripovedovali o svojem strahu. Tako močnega potresa v Mariboru že precejšnjo dobo ne pomnimo. V Celju po plohi potres Celje, 27. marca Sinoči, v soboto zvečer se je v Celju vlila huda ploha, pomešana s sodro, v višjih legah pa je snež lo. Davi so bil hi ibi okoli Celja odeti a novim snegom, oziačje pa se je močno shla-dilo. Danes ob 12.19 smo čutili v Celju tri lažje vodoravne potrebne «unKe. Potres je trajal 5 sekund in ni povzročil nobene škode. Tudi v Ptuju Ptuj, 27. marca. o. Dane« ob 12.20 se je občutil v mestu in okolici precej močan po tres. V stancvanjih se Je zamajalo pohištvo, v zidovju pa Je nekam čudno bre-ščaio. Močnejše ee je občutil potres v drugem nadstropju. Na stari vojašnici je popadalo s strehe nekaj opeke, tudi nekaj dimnikov Je popokalo. Večje škode za enkrat ni. Tud z okolice prihajajo poročila ,da ee je jx>tres zelo močno občutiL Posledice v ostalih krajih Podravine Po poročilih iz raznih krajev Podravine se je potres najmočnejše občutil v srezih Koprivnica, Ludbreg in Djurdjevac. Največ škode je v koprivniškem in gjurgjev-skem srezu. V Koprivnlških Bregih v Novem gradu podravskem, v Virju, Kloštru, Gjurgjevcu in Kataleni so se porušili zidovi posameznih h š. V Virju se je zrušila župna cerkev. Najprvo se je zamajal stolp, ki je padel ua cerkev, tako da je ostal samo še kup razvalin. Hudo je poškodovana tudi župna cerkev v Novem gradu podravskeni. To je bil najmočnejši potres, ki so ga dosedaj doživeli v Podravini. V Spoinji Po-dravini so občutil že pred 12. uro slabše potresne sunke z podzemskim bobnenjem. Najhujše je bilo podzemsko bobnenje v kri-ževnkem srezu. zlasti v Kloštru, kjer se je zdelo kakor da grmi ob najhujši nevihti. Tudi v Virovitici se je potres še občutil, vendar pa tam ni napravil posebne škode. Zrušilo se ie le nekai dimnikov, na nekaterih hišah pa je odpadel omet. Tudi v vojašnici konjen'Skes'a nolka v Virovitici se je porušilo več dimnikov. Potresni sunki v Sloveniji 'Ljubljana. 27 marca Po nenavadno lepih dnevih zgodnje pomladi tmo Ljubljančan; kakor lani ta čas doživeli nenaden vremenski preokret V soboto zvečer se je pripravljalo k dežju in kmalu so začele debele kaplje, gnane od p:ša. trkati na okno Ko pa smo se davi prebudili, smo začudeni ugledali pobeljene strehe Z bližnjih gora ki so zasnežene globoko v dolino je vel oster hiad Tu in tam je v teku doooldneva še pomalem rosilo Ali kmalu je «pet ^nčolo «rVnoe orod'^ati «kozi ob'iake. sneg je naglo kopnel, da so popoldne ostale bele zaplate le še po osoj- nih rebrih in vrtovih. Ob tako naglem nestanku snega ne bo trpelo cvetje, ki se je prav zadnje dni lepo razvilo Zelenje se utegne še živahneje razbohotiti, saj je presušena zemlja že kar hlepela po moči, ki bi bila lahko le še izdatnejša Zemlja je hlastno vsrkala vase sneg in pota so bila kmalu spet posušena. Razen snega smo Ljubljančani imeli danes še drug obisk Ob 12 18 so se lahno zamajala tla Potresni val. k: je imel usodne posledice v nekaterih hrvatskih krajih je bil našim krajem k sreči le rahel opomin, da podzemeljska sile ne mirujejo, i Občinske volitve Ljubljana. 27. marca. Danes &o bile v Dinonih občinah zaradi ponovne pr e r-omarici je zopetne občireke volitve Občine, ki so ianrs volile svojo občinska zas op»va, so porazdeljene skoro na vse sreze Med njimi je tudi več pomembnih podeze'e' ih nitst, in trgov, za katere se je zadnje dn' razvila zelo žiiava volilna borba. OpozHja .je sko'aj povsoi natopila enotno, le v nekaterih občinah je bilo tudi po več list. Do zaključke lista ano prejeli le naslednja poročila: Stari trg pri Rakeku: (združen« občina Stari trg in Lož): opozicija 519. JRZ 492. Izvoljena sta dosedanji župan s a"otrš i Jo-Ml.ikar in kot njegov nam«» nik dosedanji župan v Ložu Skrbeč. Opozicija ima 25. J HZ pa 5 o dbornikov. Središče: Napre na lista je dobila pri današnjih volitvah 323 giksov. komp omisni lista JRZ in mačkov^kih disklentov iz p i-kijuòene okolice oa 301 li pičla, kakor se je pričakovalo vendar pa j® §e v6e«io zna5vorjenih obrokov v višini 6 mit Jonov jenov polletno, kakor to določa pog-edba o prodaji vzhodno-kitaj-ske železnice, ki jo je prevzela Mandžurija. Sovjetska vlada ie ostro protestirala pri mandžurski vlad' proti takemu kršenju obveznosti. Sovjetski poslanik v Toki ju je vložil tudi pri japenski vladi oster protest, ker je Japonska prevzela jamstvo za točno izvrševanje finančnih obveznosti Mandžurijie. Japonska je plačilo odklo= nila. Danes je sovjetska vlada po svojfit pcslanikih v Tokiu in Mandžukuu vložila, nove protestne note, v katerih groz z na iostrejšimi represali jami. V diplomatskih krogih sodijo, da se je položaj m(d Tokijem in Moskvo zaradi tega. Tswva itelo poostri „Vojna na Kitajskem se je šele začela " Predsednik japonske vlade o položaju Tokio, 27. marca. AA. Ko je predsednik japonske vlade knez Konoje zapuSčal par-lamact. je čestital narodu n njegovemu parlamentu, da je sprrjel S6 zakonodajnih ukrepov, ki so bili potrebni zaradi vojne na Kitajskem. Cedita! je tudi k dejstvu. da je parlament sprejel proračun, ki je važmjši .kakor kater koli prejšnjih. Izjavil je, da Je z največjo pozornosr.jo spremljal resno razpravo o zakonu nacionalne mcb lizacije in o kontroli električnih podjetij. V zvezi s tem je omeal da Eekat ri smatrajo vojno na Kitajskem že za končano, teda vojna se je še le začeLa. Vlada želi — je dejal kuez Konoje — da sodeluje z vsem narodom, da doseže cilj te svete vojne. Zopet bombe na Barcelono Kljub številnim intervencijam §rankovci še vedno bombardirajo nezaščitena mesta in vasi Barcelona, 27. marca AA Danes je šest trimotornih bombnih letal in šest trimo-tornih navadnih letal bombardiralo Barcelono Porušenih je bilo šest zgradb. Ubitih je bilo šest oseb, 15 pa ranjenih. Na aragonskem bojišču so sovražna letala bombardirala vasi Frangvu in Albaceto, Albaceto del Punta in Monzon. V vasi Frangvi je bilo porušenih 20 zgradb, 10 ljudi ubitih, 35 pa ranjenih Pri spopadu med letali nedaleč od Baldetorina je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal. Barcelona. 27 marca AA Republikan- i ska vlada v Barceloni demantira kategorično vesti ki so jih objavili tuji časopisi in ki pravijo, da je Negrin zahteval od i francoskega veleposlanika, naj Francija hitro pošlje vojni material v Barcelono. Barcelona, 27 marca AA- Ministrstvo za narodno obrambo sporoča. Na vzhodnem bojišču se je sovražniku posrečilo zavzeti Buharalos Ko je nadaljeval s prodiranjem, je nazadnje prišel v tak položaj, da smo morali izprazn ti vas Csndasnos. Južno od Ebra sovražnik še vodno hudo pritiska. Izpraznili smo tudi Mas de la Matas. Agvavivo in Castellote Na estra- j madurskem bojišču smo na odseku pri Ta-lavere zavzeli 4 vasi in ujeli 50 sovražnikov. Na andaluzijski fronti smo uspešno odbili napad pri Higuera del Calatrava. Na drugih bojiščih nič novega. Burgos, 27. marca AA. Turška vlada ja daia svoj pristanek, da Julio Palnesia zavzame mesto predstavnika narodne vojske v Ankari, grška vlada pa je dala svoj pristanek za imenovanje Sebastiana Romeno Radogalesa v Atenah. Salamanca, 27. marca AA. Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet sporoča: Naše čete na aragonskem bojišču prodirajo naprej. Naše vojne sile operirajo na desnem krilu in so zavzele Santa Barbara, Pictardera, Pie Castillar, Harganto in nekatere druge višine. Našim četam na odseku Los Monegros se je posrečilo prodreti 32 km naprej in zavzeti Valfarto. Pe-nalbo in Gandashos. Drugi oddelek je prekoračil Gvadalope jugovzhodno od Caspe in zavzel tri griče. Ob tej priliki smo ujeli 300 sovražnikov. Na bojišču severno od Los Monegros smo zavzeli 12 vasi in več gričev. Prekoračili smo Alubijere in prispeli 3 km južno od nje. Čete, ki so na levem krilu so zavzele 22 vasi in prispele do črte Labata. Casbas, Behuesca-Am-gvez, Bespen, Antill on-Pertuza Prekoračili smo reko Aik=nade pri Pertuzi ter tu ujeli 800 sovražnikov. Mednarodni šahovski turnir v Lodžu Lodi, 27. marca. i. V 6. kolu mednarodnega šahovskega turnirja se je ortodoksni damskl gambit med Foltysom in Eliskase-sem končal remis. Stahl berg je v enaki igri sijajne premagal Sulika. Frydman je v sicllijanki premagal z napadom na kraljevsko krilo dr. Seitza. Petrov je izkoristil prednost v otvor tvl nasproti Regendzin-skemu in zmagal. Francoska partija Gerstenfeld : Appel Je bila v nejasnem položaju prekinjena. Enak je položaj v preki- njeni igri med Steiner jem in Tartakower-jem. Najdorf je zaradi slabe igre nasproti Menčikovi samo remiziral. Pire Je v dam-skem gambitu nasproti Kolskemu že v otvoritvi dobil prednost in je v sijajni končnici zmagal. V nadaljevanju prekinjenih partij je Petrov premagal Menč kovo, Regedzinskl : Steiner pa sta remizirala. Stanje po 6. kolu: Pire 5. Stahlberg 4, Gerstenfeld 3 in pol (1). Frydman. Regedzinskl 3 in pol. Eliskases 3 (1). Foltys. Petrov 3, Appel, Steiner. Tartakower 2 in pol (1), Najdorf 2 in pol, Kolski 2 (1), Sulik 2, Menčikova 1 in pol, dr. SeiU i. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 27 marca Nedelja z naglo skopnelim snegom in rahlim potresnim sunkom je minila brez velikih dogodkov in bre2 prehudih nesreč. Dve zborovanji sta dopoldne pritegnili pozornost. V Kazini je bil zelo zadovoljivo obiskan sestanek nacionalistov, ki jim je predaval narodni poslanec Ante Kovač. V Delavski zbornici pa so se precej štev;'».j pristaši socialist-čnega gibanja zbrali k predavanju dr Zivka Topaloviča Oba sestanka sta potekla v najlepšem redu. Nedelja. poslednja v mesecu je bila spim prav mirna in dostojna, če odštejemo hrup med nogometnim občinstvom Smučarji so d-^nes naenkrat dobili spet nekaj poguma, toda verjetno je, da bo njihovo veselje le kratkotrajno. Napad z orožjem v gostilni Nesreča Je bila včeraj v Ljubljani in na deželi precej neprizanesljiva. V bolnišnici je moralo iskati pomoči več po lastni in po tuji krivdi poškodovan h ljudi. Iz Volčjega potoka pri Radomljah so pripeljali v bolnišnico brata Toneta in Ivana Cerarja, katerih eden je dobil revolverski stre) v nogo, drugi pa v prai. Kako se je prav za prav zgodila nesreča, še ni točno ugotovljeno ter orožniki zaenkrat še raziskujejo ozadje nesreče. Vaščani iz Volčjega potoka zatrjujejo, da m res. da bi se bila brata v medsebojnem prepiru obstrelila z revolverji, ampak, da je strela oddal nanju neki Egidij Kavčič, mizar in posestnik v Volčjem potoku. Kavčič ki baje nI popolnoma razsoden in je bil zaradi tega pred 6 leti v norišnici, se je v petek zvečer mudil v gostilni pri Antonu Cerarju, kjer se je v pogovor h zakasnil že precej daleč preko policijske ure. Ko ga je gostilničar nazadnje precei ostro pozval, da bi bil že čas. da se odpravi k počitku, se je Kavčič silno razburil. Izne-nada je potegnil iz žepa samokres in začel strel jati. Tedaj je priskočil Ivan Cerar svojemu bratu na pomoč Med bratoma in napadalcem se je razvila borba, v kateri sta bila oba brata tako hudo ranjena da sta morala iskati v IjubHansk) bolnlšmci pomoči. Ljudstvo je nad Kavčičevem divjaškim ravnanjetrn silno razburjeno, k®r zadnji čas to ni edini primer, da 3e posamezni nepreračunljivi elementi v izrav-uanju medSeV>1nih nasprotstev poslužuiejo tako radikalnih metod. Z avtom v drog Sinoči ob 22.20 je bila ljubljanska reSe-valna postaja pozvana na Celovško cesto, kjer se je neki avtomobil zaletel v železniški drog tramvajske napeljave. Pri karam-bolu se je hudo poškodoval lastnik avtomobila trgovski potn k Ivan Grbec. doma na Gosposvetski cesti. Grbec se je pripeljal v družbi z nekimi tovariši v smeri od Dravelj. Avtomobil je vodil neki M lan O., kuhar v neki ljubljanski gostilni, ki pripoveduje. da je v snežnem metežu, ki je prav takrat zajel Ljubljano, vozil pred njim neki kolesar, ki ga je v brozgi močno zanašalo. Hoteč se mu izogniti, je šofer okre-nil vozilo nekoliko na desno, toda na spolzkih tleh je avtomobil tako nesrečno zaneslo. da se je zaletel v električni drog s tako silo, da se je drog prelomil na dvoje. Grbec. ki je sedel poleg vozača, se je pri tem od razbiteea stekla mof-no porezal po glavi fn po obrazu ter si tudi izpahnil desno nogo. Ostali potniki so do srečnem naključju ostali nepoškodovani. Otrosi, očetfe in nož Na Dolenjski cesti 12 sta se popoldne stenla dva soseda druž'nsVa očeta. nreveö zaverovana v vrline svoiih otrok. Kakor s" to r*d0 primeri. so "e otroci v is-ri sorli in stervli med sehoi Tn kp.kor imaio otroci pri takih raznrt:iab že navado Iskati za-slombe in varstva pri svetih st»rših tako se le zErndii-o tudi v tem orimern. Otroci dveh dr"ž'n so v svoi nrenir ranVtli tudi svoia očeta ks sta se rw za stvar svote dece t^ko tornp'iìto zav^piq.. r»^ io ür« fern p^n 'Tmo-l ni'ill f.Alb'n Nnsanl nnSt«vno iv-Vimil. «ospd mn ìp riorv,reF nri zadelat z nispfn ne!"»-! lavo lrrpr>vfh =ttvov v vrat. da so morati Nosana nemudoma pripeljati v bo^n'ISmeo. — Neznanka z veliko rano Takoj po ntervenciji na Doleniski cesti pa so morali reševalci odhtteti za Bežigrad v Kržičevo u'ico v bliž'ni artilierijskeea arrenala Tamkai so namreč pasanti našli ob cest5 nezavestno n«ko stareišo žensko, ki ii ie zeva'a na temenu velika rana. Neznanka tudi Dotem. ko so jo spravili k zavesti. ni vedela povedati svoiesra imena, niti ne. kai se ie zgodilo z nin Kaže. da ie žen-'ka nekoMko slahonmna. al' pa se 51 ie ^nV) nmrocn sam*' n^äSkodh- na ^av' Vsa poizvedovanja porcile o indenteti pone-srečenke so ostala doslej brezuspeSna. Krasna manifestacija sokolske misli Danes je imela župa Ljubljana glavno skupščino k' se je izpremenila v veličastno manifestacijo sokolske misli in volje do ■nesebičnega dela za blagor kralja jugo-slovenskega Sokolstvg in močne nedeljive Jugoslavije. Udeležba je bila rekordna, saj »c te zbralo v mah dvorani na Taboru nad 200 delegatov iz 5» župnih edimc Skupščino je vodil starosta br. dr Pipenbacher. ki je po uvodnih formalnostih lopio pozdravil vse navzoče, posebno pa F namestnika staroste SSKJ br Gsngla. zastopnika savez-ne uprave br. Miloša Stanoieviča. ki jima je skupščina priredila vrharne ovacije. Brat starosta je nato prečita! vdanostno brzojavko starosti Saveza SKJ Nj Vel. kralju Petru H med navdušenimi ovacijami izborovaicev m pozdravno brzoiavko upravi Saveza SKJ v Beogradu, kar je bilo sprejeto s velikem odobravanjem. V kratkem poročilu je omenii delo župne uprave v mirujem letu. nakar so sledila poročila župnih funkcionarjev Skrbno sestavljena in pregledna poročila so podali tajnik br Stane F legar, načelnik br. Franjc. Lubej. prosve-*ar br Joža Rus. blagajr.ik br Tone Čotar. knjigovodja br Lojze Lubej statističar br France Slana, predsednik gradbenega odseka br inž Albert Požetie;, zdravstvenega br dr Jože Prodan socialnega br Bogumil Kai zel j. upravnik medžupoeg.* vestnika br . Janez Prosenc Vsa porodila so zborovalci ! soglasno odobrili, nakar je v imenu nadzornega odbora predlagal upravi m br blagajniku razrešnico br Vinko Kocijan. ki je b La prav tako soglasno sprejeta in odobrena. Prav tako je bil soglasno sprejet proračun za leto 19*. ki izkazuje 188.100 din dohodkov in izdatkov. Brat nace'nik Franjo Lubej ie še prečitai delovni program za leto 105«. ki predvide-va rr.ed drugimi prireditvam' nasledoje najvažnejše sorvolske manifestacije- 24 apr.ia poklonitev Sokolstva pred spomenikom Viteškemu kralju Aleksandru I Uedinitelju na Rakekb v maju II pomladni zbor Sokolov iz vse župe v Ljubljani, 11. in 12. junija župne tekme m župni zlet v Ljubljani m končno udeiežba na X vsesokolskem zletu v Pragi. Tudi ta predlog župnega strokovnega odbora so zborovalci soglasno sprejeli in odobiih. Ko »o bili še soglasno sprejeti predlog, župne uprave in župnih edinic. je bila na predlog br. Janka Müllerjt> »oglasno izvoljena nova župna uprava s starosto br. dr. Pipenbacher jem in načelnikom br. Franjom Lubejem na čelu. V upravi je še 47 bratov in sester, ki jamčijo, da bo delovanje župe v bodočem letu še bolj uspešno kakor je bilo v preteklem Zupa šteje danes po temeljitem čiščenju v svojih edinicab. 5.894 članov, 2.103 članic 1.059 naraščajmkov, 747 na-raščajme. 1.589 dečkov m 1.506 deklic, skupno 12 958 pripadnikov. Društev šteje 50. čet 18. skupno 68 edinic Lastne domove ima 30 društev, letna telnvadišča pa 33 edinic, katerih vrednost znaša 20300.000 dm, dolga pa je na teb domovih 7,400.000 din Župni starosta se je zahvalil za izkazano zaupanje in pozva' navzoče k vztrajnemu delu V imenu uprave Saveza SKJ je izročil pozdrave in bodril zborovaice savezni pro-svetar br. Miloš Stanojevič. čigar govor so zborovalci sprejeli z viharnim odobravali iem Burno poz-dravljen ie nato govoril še I namestnik staroste Saveza SKJ br Engelbert Cangi, ki je v pesi.iško zanosnem govoru omenii naloge sokolstva v sedanji dobi ki jo preživlja Sokolsivo. Govor br Gangla so zborovale večkrat prekinili z navdušenim odobravanjem saj je govoni br Gangl iako iskreno tn prepcìdevaino kakor more govoriti le pravo jugi-siovensko in sokolsko srce Svoj govor je zaključil br starosta Gangl s pozivom »Le naprej brez mirua. čemur se je odzvala vsa mr.ožica deiegatov s tem. da je junaško zapela »Pesem sokolski h legij« Starosta br. dr Pipenbacher se ie najxisled iskreno zahvalil br Gaiigiu za njegove lepe besede >n zaključil ob 12.30 odlično uspeiu skupščino, ki je potekla v bratskem krugu re» veličastno. Zastopik uprave pont-ije Komisar se je lahko uverii. da je ^okolstv^ organizacija roda m discipline, ki deluje v okviru zakonov v korist kralja in uediujtnt domovine Jugoslavije. kralja. Jugoslovenski nacionalisti moramo zdaj bolj kakor kdajkoli vztrajati na svojem programu, za katerega ne moremo imeti ničesar pametnejšega, kakor veliko koncepcijo našega blagopokojnega Viteškega kralja. Bistra izvajanja so bila večkrat prekinjena z burnim odobravanjem In ko je govornik končal s pozivom k vztrajanju ob zavesti, da tudi na Hrvatskem utripa mnogo več jugoslovenskih src. kakor si to navadno mislimo, so poslušalci izrazili svoje zadovolistvo in navdušence z dolgotrajnim pritrjevanjem, ki se je le še stopnjevalo. ko se je dr. Branko Alujevič zahvalil predavatelju za zanimivo predavanje. Poslušalci so se razšli z željo, da bi se slična predavanja vršila vse pogosteje. Univ. prof. Bazala v Ljubljani V soboto je na povabilo F o/otsKega dru- ; štva pr spel v Ljubljano p. e s.dnuk Jug o- j slovenske akademije z, «noer.i in umetnosti g. uni v. prof. Alben BazaAa iz Zagreba. Prof. Barala je zn«n Sloveocem že i/ avo- j je;ra predvojnega delovanja pri no6, toda 1 Pozneje so bili ti stiki pr-Mn eni. D.nes. ko stoti na pa^i mej enoten in m č .n i e n-ški narod, je tfir> nujnej'> da tu li mi srr- ! nemo naše viste, da se me. s. ojn^ 6,»o- ! zelavamo in «voSttijemo Filo ofs;o društvo ! ie zato povabilo prof. Buznio jv Zagreba ter B:anis!ava Pe trem'je vida iz BKKrrada. k bo ■piedaval v L ju i; an i že enkrat prihodi:, ji mesec. Prof. Ra"a'o je priča-kovrh ob šestih nabito polna preda va Ini cci oašesra tzobiažen-srva in študira r»^ mladine Tem i mvd i-vanjn ie bila »Sve' m ži vi j nje v p r te1--tivn vo'.ie« Na njeimi pvostven način je univ. prof. Barala z razumljivim in enein av-ni.m razla^ranjem volil po^'u alce s ekt.ive slednnja m sve*. 1 Obiük orof Razšle v L^ib'jani j» b:l vsekakor lep ku'tiirn; dosodek in žeLti da Pip estane osami jen. Lepi uspehi Ribarskega društva V solato zvečer je polaga! evoje vsakoletne račune odbor Riba pkei-a društvj v L.;u( "ijani. Oi>čni zbor ki se je vr-i p i Mi Kongres Zveze medidncev ¥ LJubljani in stanje naše medicinske fakultete V soboto ;n nedeljo je bil v LJubljani kongres medicincev iz vse države, pridružili so se tudi tovariši iz Sofije. 2e v soboto so prispel v Ljubljano številni delegati lz Beograda in Zagr ba. da se z ljubljanskimi tovariši pomenijo o skupnih težavah, o osnovnih vprašanjih, k danes najbolj teže medicince: to je nova medicinska uredba, izpopolnitev medicinske fakultete v Ljubljani n zdravstvena služba na deželi. Nepopolna medicinska fakulteta H nepopolna bolnišnica v Ljubljani sta že dcl-go rak-rana v našem kulturnem življenju, Uridba o med cinsk h fakultetah z dne 18. junija 1937 določa za beograjsko medicinsko fakulteto 13 znanstven h zavodov in 16 klinik, za zagrebško 11 institutov n 14 klink, a za ljubljansko komaj 5 institutov! Zapostavljenost naše univerze je iz teh številk pač dovolj očitna. Vseh teh 5 inst'tutov je namešSenih v eni sami zgradb , kjer so psleg tega secirni-ce m kjer so laboratoriji obrnem predavalnice. Naša med'c'nska fakulte-ta je po dvajsetih le'ih obsto-a še vedno nepopolna, a manjkuje mikroskop. Zaradi pomanjkanja opreme in prostorov se vaje iz fiz ke in bologije sploh ne morejo vršiti. Za predavanj? fiziologije in h etologije rabijo pic-vtore, ki služijo oben m za vaje, V letošnji proračun je vnese; univerzi-tetski senat tudi postavko za izpopolnitev ljubljanske medicinske fakultete, — finančni minister pa je postavko za rad; pomanjkanja kreditov črtal! Slovenci mamo svojo zgouovinsko, gospodarsko in kulturno tradicijo, zato tu-di pravico r?o &vcje najvišje znanstvene ustanove — univerze! v naši bolnišnici ni bilo od L 1896. do dan s nobene nove prizidave, z izjeirw infekcijskega oddel&a, kateremu so že ob prevratu zgradili prizidek za 10 postelj, kar predstavlja celotno razširjenje ljuo-ljanske bolnSnice v 40 letih! Ker pa je število bolnikov naraslo za 5krat, je posledica stanje, da skoraj na vsalci pos e-lji ležita dva bolnika; da so celo hodniki porabljeni za bolniške sobe n da je čas. potreben za zdravljenje, nedopustno skrajšan. Prazen je izgovor, da se v Ljubljani ne izp'ača pcpolna med oinska fakulteta za- ljubljanska boln:šnica. k je v 40 letih ob- j radi premaiega štev la slušateljev, če bi stoja frekvenco povečala za petkrat, se je pri t m razširila za 10 postelj! Tuje d~žave ' (Francija, CSR1 so storile za našo medicinsko fakulteto vw kakor naša država. Od 1762 do 1809. je imela Ljubl jana ra-nocelniško šolo, to je b la medicinn'co-ki-rurfka srednja šola ki je dala glavne učne moči medicinski fakult- ti, ustanovljeni za časa ilirskega kraljestva. Iz te ranocelnlške šole je zšla 1. 1848 idea slovenske univerze, toda š le 16 jul ja 1918 je bil sprejet zakon o univerzi kraljevine SHS v Ljubljani. S tem je bi'a ustanovljena tudi medic nska fakult ta začasno s štirmi semestri. Nikdar pa ni bila medfcinska fakulteta v Ljubljan niti po za'k-rja, Iv na K en d e in Antona Bein, i: k a Pou lari je. da je ve'j-lo delovanje 'oee1anjeljših s rodovnih ribamkih knjižnac v državi sploh kai je predvsem zasluga njenega km.jim čatja gosp. Alojza Sulguja. Ustacovljena je UJa zveza ribaiskih društev iz cele Sloveni^ in ta izdaja tudi svoja glasiilo »Rib. wko-lovski vestnikc. ki ga urejuje g. Janko Lokar. ri torbi za vserLbanski wkon je d uštvo podprla tudi banovina in je po dveh des t-letjiè čakanja bil končno v preteklem letu vseribarslci zakon oživotvorjfo tn v giav-ntm ustreza vsem mo emim zahlte va m umitega riharstva. Danes je društvo tuk že loßYi'ik dtveh lep'h revirjev. Borov- i?"ice in Gradaščice (revir Bu-kovoe). Z letoènrim letom s opa društvo v novo razdob« svojesra razvoja. Izčrpno je poročal nn.tio o težnji h in pri-zadevanäh dosei.-'nje unno ve v vs -h teh Lfilih tajnik s. Perrč Poročila so pol li 5e blasa.V ik g. Eeo Tanoiir. kn>ižnnčar g. A. ftulsrai ki z vel;ko spretnostjo in Iniheznijo zbiia v knjižnici r&a prvovrstno s*" o ovno literaturo ter s S'-od"r dru'-tva Zi Zve'.ni od! or in zvezno s' u pičili •-> pn bvl-: izve! eni isti delegati k "k or lanskeca (età Vowa untava je »e«1iavlVna v sr?avnom & ak« ki-kor kini: za vr* sodnika ie bi! sne«» i-zvo'^n T PustosVmSet podrte ßfdn'ka re 2. Ivan Bogataj. bila m die nsQca faikulteta popolna, bi se število študentov neprimerno povečalo, i Zahteva popolne medicinske fakultete je ! pa uprav.čena tudi s socialnega stališča. ' Dosiop do študija morajo Imet tudi so-1 cialno šlbk jši slovenski študentje. Oraž-; nov dom je predvsem namenjen medicin-ctm Nepupobna fakulteta ce more uspeé-no proučevati zdravstvenih razmer med ' naroi m in delati na nj h izboljšanju. ; Ljubljanski medichici so sestavili resolucijo, v kateri zali evajo: 1. načelno priznanje 10 semestrov medicinski fakulteti v Ljubljani in takojšnjo otvorit v 5. in 6. semestra; 2. odobritev kreditov za razpis iiačrtciv in pr.pravljalnih del za popolno ; fakulteto in kliniko; 3. odobritev k:editov : za izvedbo teh naörtov; 4. razpis štipendij za izšolanje slovenadh znanstvenikov, ki naj zassd jo stolico na izpopolnjen fa-! kulteti; 5. gradnjo nove, zdravstvenim j zahtevam časa odgovarjajoča bolnišnice v i Ljubljani. j Na občnem zboru, ki se je zavlekel v i nedeljo pozno čez poldne, so medicine-I razpravljali o potrebnih korekturah neve i medicinske urejfce, o službovanju na de-| žali, kamor priliajajo mladi absolventi I skoraj brez vsake prakse ter se poleg te-Ì ga morajo dve leti še berti za obstanek. Ker kažejo danes že tudi profesorji vedno več razumevanja za težave in teinje svojih študentov, imajo ti baš v njih jam-j stvo, da bodo v borb! za sv&je osnovne 1 pravice slej ali prej zsmagali. Uspešno poslovanje Podpornega društva državnih in banovinskih nameščencev Pod predsedstvom g Janka Dolžana Je bil dopoldne v magistratni posvetovalnici 8 redni občni zbor Podpornega društva državnih in banovinskih namešcencev. Društveno delovanje v pretekli poslovni dobi sta podrobno očrtaia tajnik Vikur Markič in blagajnik Viktor Bischof. Po začetnih tezkočah prvih let je steklo društveno poslovanje v normalen tir in se tako more društvo postaviti z veliko solidnostjo socialne zaščite državnih in banovinskih uslužbencev tako glede po- bila celotnemu odboru posebno pa še tajniku in blagajniku za natančno poslovanje izglasovana razrešnica s pohvalo. Pri volitvah novega odbora je bil na splošno željo zborovalcev ponovno izvoljen stari odbor pod predsedstvom Janka Dolžana V njem ostanejo podpredsednik Antort Lokar, tajnik Viktor Markič, blagajnik Viktor Bischof, odbornik : Matko Kiavora, Ferdo Kokot in Janez Poje kot nadzornika pa Mirko Cesnik in Albin Zajec Za namestnika sta bila na novo izvoljena smrtninskega kakor bolniškega zavarova- ; Pogačar in Mavrovič. eog-lrs-'o za Naša «?l&$ališ£e DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek 28 marca zrprto. Torek 29 marca Bela bolezen. Red A. OPERA Zadetek ob 20 uri Ponedeljek 28 marca zap-to. Torek 29 marca Jakobiner. Red B. Sreda 30 marca Tosca. Red Sreda. Četrtek 31 marca Seviljskt brivec. Gostuje Ada Sari. Izven. loge. Hočemo eno državo, «n narod, enega J nca ob I9J0. 0&!ave Ljubljanska sokolska društva in odbor JČL ponovno vabijo vse sokolsko članstvo, da se drevi ob 21 udeleži v polnem številu predavanja o Češkoslovaški republiki s filmi v dvorani kina Matice Na sporedu je tudi film IX vsesokolsktga zleta v Pragi 1932. Vstop prost. Nabavite s vstopoice že danes pri blagajni kina Matite Pokažimo ürevi i veliko udeležbo svoje bratske simpatije češkoslovaškemu naiodu. ki preživ-lia težke ure Zdravo! Nov grob V Kolenčevi ulici 4 v Celju je umrla v nedeljo zjutraj v starosti 75 let ga Ruža Cizlo\'a. roj. Begottijeva, soproga zaslužnega nacionalnega in sokolskegn delavca ter bivšega trgovca in kavarnarja g. Josipa Cizla Pok o na ,e bila vzorna, odločno narodna žena in srčno dobra mati. Pogreb bo v torek 29. t. m ob 16. iz mrtvaške veže na mestnem pokopališču v Celju Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Podružnica CMD v Mostah priredi drevi ob 20. uri v dvorani šole Moste predavanje »Koroška v sliki in besedi«. Predaval bo predavatelj ZKD g. di. Fellacher Julij. Ker je tema sedaj zelo aktualna vabimo vse. Vstop prost' Predavanje o Poljanski dolini Drevi bo na sporedu nacionalne ure v radiu predavanje »Romantika Poljarske doline« Predaval bo g. Joža Bekš. ki je že marsikaj mičnega napisa' o Poljanski dolini v »lut-ru« Ono/ari'mo na zanim.v.i oredqva''je katero bo ljubljanska postaja oddajala da- nja Društvena imovina je v teku let dosegla 800 000 din. letošnji prirastek pa znaša 100 000 din. S solidno gmotno osnovo je bilo društvu omogočeno, du je zadoščalo potrebam svojega članstva, ki je na zborovanju glasno izjavilo svoje zadovoljstvo nad umnim upravljanjem društve ne imovine in tekočih zadev. V preteklem letu je število članstva zabeležilo nov prirastek Skupno št°:e danes podporno društvo 1394 redn h in 123 izrednih č'*-nov in članic. Tudi število članstva v bolniškem skladu, ki tvori poseben od^ek društva, je naraslo in fteie skupno 955 členov Glavno društveno po-slovanie je bilo osredotočeno v odseku bolniškega sklada in v od?cku za posojila S tem. da je društvo dajalo svojim članom pcrojila se je izognilo nevarnosti, da bi niesiova Imovina v času krize zamrznila i Po'ee posmrinin. podpor iz bo7n'fikega sklada in po=oiil pa je društvo podeüe-vs'o svoiim é'ar'eam tudi porodn-'ske podnore Koükor je mos lo ie ustreglo članom !n f'an'cam tu d' <• podno^ami za spe-c'^'na rdravlienia Od iulija lani je znižalo tudi obrestne mero za polotila od 8 r>a 7"'r. od irnuaria t. 1 pa celo» na 6ft/o. V /-seh od-ek:h ^e bil no noročilu blagajnika precei močan promet Na predlog revizorja Mirka Česnika je Med samostojnimi predlog: je biia soglasno izglasovana tudi delna sprememba, pravilnika bolniškega sklada Najvažnejša sprememba je v pooblastilu, da sme odbor v interesu članstva izključevati iz društva vse tiste, ki vstopajo vanj z nepoštenimi namen', da bi izkoriščali društveno blagajno, sme pa izključiti tudi take ki pokažejo še!e ka?neje podobno tendenco. Odobrene so bile nadalje nekatere spremembe v odseku za zobozdi-avniška dela. Ta bo poslej posloval kot samostojen odsek podpornega društva in ne več kot podod--ek bolniškega sklada. Med slučainostmi so nekateri zborovale! t7nes!i pritožbe proti zdravmkom bolniškega sk^d?. ki se za člane često le malomarno pobrigajo, ko jim predložijo izkaznico bolniškega sklr.da. Na pobudo rbo rovalcev se bo odbor temeiiito pobrigal za vse podobne primere, vsi člani pa imajo de"nost, da odbor podprejo na ta način. da mu vsako malomarnost n°mudno javi io. Na kraiu zborovania ie odbor priporočil svoiim članom, naj po^krioe. da bodo dmitvu p^-'d-bili nove člane. Do 30 iimiia t. 1. bodo -'meli na novo pr-'?Taše-ni član' u?o-ìro=t. da se bo od nüh pob~:--a'a znižana ori=toprv'na in sicer do 45. leta starosti 40 dJn. za otroke do 21. leta starosti pa samo 10 din. Bivši mornarji so se organizirali Po dolgoletnem prizadevanju je končno uspelo, da so se bivši mornarji organizirali Pod predsedstvom Lojzeta Bavdeka je bil v soboto zvečer v salonu pri Slamiču ustanovni občni zbor Združenja b vših mornarjev, ki je bil zelo dobro obiskan. i Po poročilu pripravljalnega odbora, ki ga je podal Bogo Kollmann, so bila soglasno sprejeta pravila Združenja, ki bo imelo sedež v Ljubljani, njegov delokrog pa bo obsegal območje dravske banovine. O namenu združenja je »Jutro« že v petek iz-črpneje poročalo. Podrobno je razložil osnovni namen društva in njegove glavne smernice za delo Adolf Ralek, kl je pov-daril. da hoče organizacija prispevati k življenju našega naroda tradicije jugoslovenskih mornarjev, ki so s svojo krvjo odkupili naše morje. Tem tradicijam se nočejo izneveriti in vsakogar hočejo spominja- , ti kako težko se je rodila naša svoboda. Samostojnost bodo vedno ln proti vsakomur bran 11, izosriball pa se bodo vsake strankarske politike ln skrbeli za to, da bodo prizadevanja organizacije ostala nad strankami. Ob spoznanju, da zavisi napredek naše države v nemali meri od morja, se bodo pobrigali, da bo morje cenjeno in povzdignjeno na tisto višino, ki Jo zasluži. Z ustanovitvijo združenja mornar 1ev bo dobila organizac'la JS. ki ze'o uspešno zastopa pomorsko obrambno stališče sorodno or<*in'*°cHo ki bo po svojih močeh poHpria stremljenje prve. 1 Y debati, ki m je razvila po sprejetju pravil, so se nekateri zborovalci zavzemali za to, da bi si nova organizacija nadela tudi nalogo socialne zašCiie svojega članstva. Zborovaici, ki so se zavzemali za socialno primes društvenega prizadevanja, so se opirali predvsem na dejstvo, da marsikateri bivši mornarji težko najdejo zaposlitve v strokah, za katere so se izšOiali in izvežbali v mornarici. Vzroka ni morda iskati v nesposobnosti prizadetih, pač pa v tem, da se za svoje usposobljenosti ne morejo izkazati z izpričevali. Mornarji po odhodu iz mornarice ne dob.vajo nobenih spričeval. Večina zborovalcev pa se je po temeljiti debati izrekla proti vsaki socialni primesi v društvenem delovanju, ker je zastopala mnenje, da organ.zacija tej nalogi ne bi mogla biti kos. Med volitvami za centralno upravo so bili Izvoljeni za predsednika Vekoslav Bav-j dek, za podpredsednika Rudolf Strus, za prvega tajnika Detela, za drugega tajnika Bezjak. V odbor: Ražem, Bižalj, Svetek, Belič, Inkret, Mihelič, Drnovšek, Seunig, Ahčan in Leben. V nadzorni odbor: Kna-pid, Hebat in Moser. Za namestnike na: Kollmann, Kordelič, žirovnik in Rosen-vvirth. Med slučajnostmi je bil prebran tudi dopis iz Maribora, v katerem so poročali bivši mariborski mornarji, da so pripravljali podobno organizacijo. Da bi pa ne cepili delovnih moči in ker bi šla njihova orga-nizac ja itak za sorodnimi cilji, so se mariborski mornarji odločili, da se bodo pri-ktfuüü nevi ljubljanski organizaciji, (3$gtlUicna ßitßa $a najcenejšo točko Kljub boljši igri ja Ljubljana dosegla proti Jedinstvu samo remis — BSK se je z zmago nad Hašhom krepko usidral na prvem mestu Današnja trinajsta nedelja v liga-škem tekmovanju je bila v znamenju dveh odločilnih tekem, za prvo in zadnje mesto. Akterji v teh tekmah so nastopili v Zagrebu in Ljubljani. BSK je slavil ceneno zmago nad jesenskim prvakom Haškom in si s tem najbrže že priboril naslov letošnjega državnega prvaka Kajti nasprotniki, ki ga čakajo še zdaj, mu najbrže ne bodo mogli več preveč omajati tega prestola »Derbv« za zadnje mesto je bit v Ljubljani, kjer je Jedinstvo prav po sreči rešilo morda na'bol j važno točko spomladanskem delu tekmovanja v Prognoze glede kandidata za iznad iz lipe so težke toda najbrže se bo vse gt*si/kalo tako. da bosta obe enaistorici i Ljubljana in Jedinstvo) do konca tekmovanja pospravljali vse razpoložljive ničle, pot^m pa bo vse odx'i^no od fesa, kdo se bo z manjšimi rezultati rešil iz srečanj 7 velikimi nasprotniki pred niima Torke pa so bile zanju prav verjetno danes na razpolago zadnjef Ostalo je poteklo precej »po programu«. Gradjanski si je podkrepil postojanko na III mestu z zmago nad Hajdukom. Bask je odpravil četrloplasi-rano Slavijo iz Sarajeva in se pomaknil zato kar za dve mesti navzgor, Jugoslavija pa se je sigurno odtrgala od zadnjih treh slabičev v tej konkurenci Prihodnjo nedeljo liga.škega sporeda ne bo, ker čuka našo državno nogometno reprezentanco revanžna izb;rna tekma za svetovno prvenstvo s Poljsko v Beogradu. Naslednja tabela bo veljala torej za 14 dni, do vključno 10 aprila: BSK Hašk Gradjanski Bask Hajduk Slavija Jugoslavija L rubi iana Jedinstvo Concordia V naslednjem naša poročila: 13 10 2 1 40:16 -y> 13 9 Ì 3 29:15 19 13 8 2 3 41:17 IS 13 6 1 6 25 23 13 13 4 4 5 24:28 12 13 5 2 6 15:19 12 13 4 3 6 17:16 11 13 2 4 7 14:26 8 13 3 2 8 8:25 8 13 3 1 9 17:45 7 LjuMjana t Jedinstvo t t t (t z i) Precej iekmo z privačn- rlc L juh'iana. 27 marca občinstva se ie /bralo tudi na Jedrnstvom Morda ni bilo toliko četrte beograisko moštvo. ki do sedaj v ! lubljani še ni zaigralo Zanimala je pre-cvvfr." nova formacija ljub!lanskega moštva o kateri «e ie zadnie dni toliko govorilo. Werne je S lo po viharni in snežni noči za nogomet naravnost prav lepo, teren odličen Poset okoli 2000 ljudi, so odhaiab z igrišča z mešanimi občutki Po koncu so si nekateri dah preti-'snega duška nejevolji; že dolgo ni bilo na juhi anskem igrišču bučneišega izražanja negodovanja, tud: tokrat bi biio ostalo prav ahko prihranjeno. Takih reči nam res ni treba f LJUBLJANA: Pogačnik; Žitnik. Berton-celi; Slapar Pupo. Vodišek; Lah Cankar, Vovk. Čebohm. E^ner JEDINSTVO Vuksan; Vujovič, Živko vič, Petkovič. Lončarevič. Zvekan, Pajovič, Arandielovič. Sekulič. Simič. Pušanski Va to srečanje se jt Ljub.jana mnogo prpravfjaia. sai je zopet računala s sigurnim plenom obeh točk Ostalo je pr delitvi, kakor sta moštvi delih točki tudi jeseni v Beogradu. Beseda © stašift Pomladitev napada se ie. to je rreba pred vsem povdar-ti. dobro obnesla Ni to še pravi nar^ad manjka pa iru ie največ kon-dicije. kar se je videlo nroti koncu i «re d silnim praškom ie v partiji z Jed;nst> otn pri- fa'!-;i")-rìr» prlike k se jr. izmuzila, in ki nemara več ne povrne' Igra ;e bi-a poletna m zelo živahna. Tem-pr s*a obe moštvi stalno forsirali. ker ves ča- igre oi bila situaciig nikoli čista: čas 'e en. moštvo vodilo, čas d.ugo. večji de! pa je s a- neodločen. Vzroka je bilo dovolj da se eni kot drugi potrudijo, in to je dalo igri tisto živahnott. k jt mnogokrat značilna ra prvenstvene borbe Tempu je podle- a samo ljubljanska napadalna vrsta, s čemtr je zope posta! očiten .greh zanemarjanja rezerv. Ljubljanska obramba m bila. kakot re-"eno, na višini Kaže. da st Zitn'k ne počuti na desnem branilcu Kakor na levem, po prestar, nervoz' pa se je hrabro boril in je bi! na trenotke zanesljivejši od B?rn>nc'ja ki predvsem ni urei čistega odbojnega udar ca Pogačmk je ves ča« igt a i nesigurno. ir. če je po en stran' drža- nekaj težjih žng, mu je po drug: marskatera lažja stvar izpad'a :z rok: ob prvem golu pa ni niti re agirai, dasi ni bila izključena ubranitev nezgode Srednja vrsta je delala v splošnem dobro v začetku drugega polčasa tudi odlično. Vodišek prav dobro zamenja B>nclja Pupo je aa trenotke morda nekol:ko zaostaja! za svojo običajne formo bil pa je gotovo b.iliš- centerhalf na terenu S'apnr ju gre zamera, da ie stalno zanem^rral Pa šanskega. k ;e b; brez dvoma natmočnejši nasprotnikom napadalec, seveda mu gre v zlo rudi nezgoda z drug m zgoditkom. ki gre vsa na njegov račun Napadalna vrsta po-menja osvežitev moštva Vidni sta bili obe krili, vsako po svoje prodorni, z Vovkom na sredi ki ie dvakra? zelo lepo preivonl Od zvez se ni pri" znašel Cankar, dočim je bi' Cebohin počasen tr. nekam boječ. Celoten efekt fake napadalne petorice pa je bil, da smo videli vsaj nekaj igre v napadu, da ie napad pritegnil situacijo tudi nase in razbremenil obrambo. Sčasoma bo gotovo boljše ! Nekaj o Jedinstvu Gostje so prvič nastopili v Ljub'jani in potrdili glas ki je še' pred njimi da so izrazito borbeno moštvo trdo in deloma tudi robato Ni velik'h kapacitet v tem ansamblu ar. kot celota padejo močno na tehtnico a svojo silovitostjo, s svojim od- ločnim startom in s smislom za skupno 'gro Slab dokaz za ljubljansko obrambo je dejstvo, da je Jedinstvo 25% svojega izkupička golov izbilo prav v tei teknv z Ljubljano. Dobra jim je obramba, v kateri je vratar lovi! zanesljivo, desni branilec pa starta! s tako odločnostjo, da je reševal tu-d' že brezupne situacije Njegov manjši drug na levem mestu je bi! v odboju zanesljiv in natančen V7 srednji vrsti ima Jedinstvo odličnega igralca na levem mestu, Zvekan se je tiščal Laha kot prilepljen in le malokrat mu je utegnil pobegniti Lončarevič je bil zelo priden in zeio požrtvovalen, v čemer nt zaostajal niti njegov drug na desnem krilcu, ki je pa ime! svoje križe z razpoloženim Erberjem V napadu je igrai zeio vidno vlogo Pašanski, morda tudi nekaj po Slapar je vi zaslugi, zelo prevdarno je vodi! svoj napad stari Se-kuhč, ki je tudi hladnokrvno izkoristil edino priliko ki se mu je nudila. Spojki sta bili večji de! v »W«-ju. kar je menda Jedinstvu že prirojen s'stein igre. Kako je prišlo do 2 i 2 Začetna nervoza je omogočila Jedinstvu prvi uspeh V 4 min. se Arandjelovič ne-ugnano prebije skozi vrste ljubljanske obrambe in tvega strel iz precejšnje razdalje, ki gre za čudo mimo Pogačnika, ne da bi mignil s prstom. Počasi se tudi belo-zeleni umirijo, kar ae velja za obrambo, ki takoj po golu komaj reši v kot; napad pa začne razvijati smiselne poteze V "i min strelja Pupo prosti strei pred gol, Vovk nastavi glavo in že je žoga v mreži. 1:1. V odprti igri ima na prej Jedmstvo nekai terenske premoči, v 18 mm ima Simič edinstveno priliko, ko 'e Žitniku na tleh pobegn i, toda iz najbližje razdalje pošlje v aut. Pogačnik popravi v 24 mm svoj prejšnji malheur, Sekuličevo bombo iz čistega položaja krasno drži Pjtem ima Cankar v 2^ min. krasno stvar toda Vujoi ič neverjetno reže m reši V naslednji minuti zopet napad Li., Lah se lepo preb-e sk >ro do črte. pametno poda pred gol. odbojni udarec prestnže Pupo, ki predloži Cebohmu. ta servirà Vov-ku in že je žoga nedržno pod prečko, 2:1 za Ljubljano' in že ima L j krasno priliko za tretji zgoditrk in zs zmago- Cankar je si-jajr, streljal žogo iz gola Moši no prvenstvena. Coli so padli ▼ 28. min. po Maribor t Kranj 4 : o (2 : O) Maribor, 27 marca. V tekmovanju za pnenstve LNP je bila danes v Mariboru na sporedu tekma med Kranjem in Mariborom, ki so jo odigrali na stadionu SK Železničarja. Za ena »storico iz gorenjske metropole, ki je to pot prvič nastopila v Mariboru, je vladalo izredno veiiko zanimanje tn se ie zbralo na igrišču nad 800 gledalcev, ki so bili priča zanimive ter ogorčene borbe za točke. Kranjčani so sicer tekmo izgubili, toda njihov prvi nastop v Mariboru je zapustil prav dober vtis. ker so se predstavili kot razmeroma dobro moštvo, ki je predvsem precej borbeno. Kranjčani nastopili z vsemi svojimi silami samo v prvih polovicah vsakega polčasa, proti koncu obeh polovic pa so bili pri kraju Njihov napad je igral preveč raztrgano ter ni znal izkoristiti niti najbolj sigurnih pozicij. Maribor je danes nastopil v nekoliko spremenjeni postavi ter je pokazal mnogo boljšo igro kakor nede'jo prej prot Ceiju. Zlasti napadalna vrsta jc spet dobila svojo prodornost ter je danes tudi mnogo streljala, in sicer iz vsaKe poz.cije. kar ie imelo za posledico, da sc morali nasprotniki štirikrat pobirati žogo iz mreže V tem napadu je bila zlasti dobra desna stran, odkoder je gostom stalno pretila nevarnost. Krilska vrsta se je mnogo trudila ter je svoj posel opravila dovolj v redu. prav tako tudi ožja obramba, ki ;e imela sicer težko stališče. Na trenutke sta biia branilca sicer nesignrna, vendar Kranjčani teh napak niso znali izrabit.. V polju moštvo ni bilo na višku, ker je prevzelo visoko igro gostov, s katero se ni mog'o uveljaviti. Še* le potem, ko so se spet vrnili k nizkim pri-zemnim kombinacijam, se je situacija pre-drugačila in je bil nasprotnik proti taki igri brez prave moči Igra je bila ves čas zelo napeta ter tipič- Priverskn ter v 31 min po Vodebu. r drugi polovici pa sta bila uspešna Vodeb v 31. In Miloš v 33 min. Tekmo je sodil g. Reinprecht iz Celja v splošnem dobro. V predtekmi so juniorji Maribora porazili junior je Železničarja s 2:0 ČSK : Železničar 3 : 2 (2 : O) Čakovec, 27. marca. Prvenstvena tekma mtd Čakovcem in Železničarjem na terenu CSK je prinesla domačemu moštvu zasluženo zmago. čakovčani so imeli svoje najboljše moči v obrambi in napadu, medtem ko krilska vrsta ni zadovoljila. Don.ačinj so imeli seveda tudi prednost domačega «grišča in domačega občinstva. Pri Železničarjih je popolnoma odpovedal napad, zlasti njegova desna stran, ki je imela dovolj prilike za realiziranje. pa njeni akterji niso znali izkoristiti nobene priložnosti. Precej je učinkovalo na formo moštva tudi to. da je bil vratar že v začetku igre precej bleziran in je Ie s težavo sodeloval v tej teški igri. Goli za domačine so padali v 6 in 25 min. prvega polčasa, ter v 4 min. drugega polčasa. tako da so domačini vodili že s 3:0, potem pa so se lotili posla tudi gostje, ki so v 10 in 27 min znižali razliko na 3:2. Tekmo je sodil g. Vtble « Celja zelo dobro. Hermes : Celje 3 t O {2 i O) Celje, 27 marca. Današnji finalni tekmi za prvenstvo LNP na Glaziji. v kateri s< Celjani nastopili proti Hermežanom, je pnsosivovalo okoli 400 gledalcev. Gos.,.; so zasluženo zmagali, ker so nastopili z lepo povezano enajstorico, ki je s smotrno igro prekašala domače. Posebno vidna je bila ta premoč v tehničnem pogledu Najboljš: del moštva je imel Hermes v ož; obrambi. Ceijaki napad je igral zelo raztrgano. Krilsk vrst» je bila preveč defenzivna in precej nesiguren je bil tudi vratar. Hermežani so takoj v začetku začeli s hitrim tempom in uprizorili nekaj nevarnih napadov, ki pa jih je razčistila celjska obramba. V prvih 20 minutah, so imeli domači dve lepi priložnosti, gostje pa eno, za dosego rezultata pa ni bilo pravih strelcev. V 22. min. je Ferjan iz neposredne bližine zabil vodilni gol za Hermeža.ie. Igra je nato valovila um ter tja brez rezultata v števi-»ah. Šele v zadnji minuti pred koncem je Ferjan iz lepega predložka sigurno ustrelil drugi gol za svojc barvo 2:0 za H. Po odmoru se je slJta nekoliko spremenila. Celjani »o prešli v ofenzivo in bili prvih 15 minut celo v lahni premoči V 13. min. je diktiral sodnik enajstmetrovko proti gostom, toda izvrstno lazpoloženi Ro-žič je bil na mesto. Minuto k#*neje je lien- mes zastreljal sigurno pozic'io Zdaj je sploh prevzel zopet vodi nt. vlogo na terenu in začne hudo napadati. Celjani so se pozneje še enkrat znašli, pa brez uspeha. V 34. min. je nato Kveder z lepim strelom iz 20 m daljave postavil korčni rc-ultat. Domači so se potem še mnogo trudili, da bi dosegli vsaj cestni goi, pa jim uiti to ni uspelo. Tekma je bila živahna ln napeta In ▼ spioši en. tudi fair. !š.»dil ju je g. Kopič iz Maribora, ki je bil objektive!', vendar nekoliko nesiguren v svv.j.h odiočitvah. SU'iia iz Maribora proti Jugoslaviji ni nastopila. Slovana ni bilo • • • Jesenice, 27 marca Danes je bila na igrišče tukajšnjega Bra/etva določena zaostala prvenstvena tekma iz ljubljanske skupine I. razreda med Bratstvom in ljubljanskim Slovanom Pnb-blika ie prišla, domači so nantopäi, Slovana pa ni bUo... Soikiik je odpiskal. Po pravilih je v elitnih primerih 3:0 par forfait za moštvo, ki je nastopilo. Bomo či~ tali v »SI. Veetniku LNIM Cross'coaintry v Maribora Maribor. 27 marca. Tukajšnji Železničar je namerava! danes izvesti tekmovanje v cross countryju za prvenstvo Maribora, pa je prejel v z-'dnjerr hipu obvestilo Zveze slovtnsk h 'ahkoat-letskih klubov iz Ljubljane, da na tem tekmovanju neverificirani tekmovalci ne smejo nastopiti. Zaradi tega je Že'czničar to prireditev spremeni! v tekmovan e za klubsko prvenstvo, na katerem so nastopili samo atleti Železničarja in Maratona Zk. naslove klubskih prvakov. Klubski prvaki so poslali: Juniorji B: (2000 m). Kramaršič (Ž.) 6:51 in Klančnik (Maraton) 6.31. Juniorji C: (2.500 m) Rotner (Žel) 8:10. Senior ji: (5 km): Zupan (Žel.) 17:54 J in Stojnšek (Maraton) 17:18.4. Hud karambol dveh motociklistov Ljubljana. 27. marca» V bl žinl ticvarne za klej sta nocoj trčila d-va motociklista. Josip Gosar, uradnih v tovarni Indus, stanujoč na Sv. Petra cesti 78-, se je pripeljal na svojem motornem kolesu s Posavja. V temi je tik pred tovarno za klfj zavozdl vanj dijak Jože Mihil č s Tyràeve ceste 40.. ki je vczll kakor zatrjuje, s svojim malim motornim, kolesom v obratni smeri. Krivdo zavrača« ta di-ug na drugega. Pri udarcu sta se motorni kolesi popolnoma zvili, da najbrže ne bosta več za rabo, oba vozača pa sta dob la hud« praske po glavi ln životu. Gosarja so reševalci odpeljali v šlajmer-jev dom, MiheLčiča pa v splošno bo igiènico. Promet med Poljsko in Litvo obitovlf an Varšava, 27. marca. h. Pogajanja, ki so se včeraj pričela med Litvo in Poljsko v Avgustovem glede obnove železniškega, poštnega in telefonskega prometa, so bils danes končane. Sprejeti sklepi stopijo takoj v veljavo in bo promet takoj obnovljen. Progo., ki je v daljavi več kilometro?. demontirana, so začeli zopet obnavljati. Prvi vlak iz Poljske v Litvo bo odpeljal najbrže že 1. aprila. V Varšavo so tudi že prispeli prvi litovski novinarji. Vojvoda Windsorski na francoski Rivieri Nlca. 27. marca. AA. Havas Voivodato vojvctlinja Wim soiska sta snoči do-pel-a v Antibee ter se n; stanila v Grand-botelu, kjer je bival tudi Lloyd George. Pariz se pripravlja za protiletalsko obrambo Pariz, 27. marca. AA. Dopoldne je bila, v predsedništvu ministrskega sveta konferenca, ki ji je predsedoval minister Auriol in na kateri so razpravljali o vprašanju pasivne protiletalske obrambe v pariški oblasti. Sklenjeno je bilo, da se takoj otvori kredit 200 milijonov frankov, ki naj se uporabi za to, da dobi prebivalstvo potrebne plinske maske. Poleg tega je bil odobren tudi kredit 135 milijonov za zgraditev varnostnih naprav za podzemsko železnico ia kredit 100 milijonov za boljšo ureditev rasnih skrivališč pred napadi iz zraka. Stavka v Citroenovih tovarnah Pariz, 27. marca. o. V okol ci Pariza f*J zlasti v podjetjih, ki spadajo v področje vojne industrije, levičauji zopet pričeli a stavkami. Doslej so ustav li delo v treh tovarnah letal ter v velikih tovarnah avtomobilske tvrdke Citroen. Delavci so zasedli podjetje in tudi uradništvu zabranili dostop. Policija se drži popolnoma pasivno in ni doslej n kjer intervenirala Delavci naglašajo, da hočejo na ta način doseči podaljšanje obstoječih kolektivnih pogodb, vendar pa vlada splošno prepričanje, da so te stavke delo komunistov, ki hečejo povzroč ti težave Blumovi vladi, da bi tako izzvali zmrdo ln lahko v kalnem ribarili. V vladnih krogih zatrjujejo, da se bat vlada paslužila tudi najostrejèih sankcij, da zagetovi nemoteno delo oboroževalne industrije. Polovična voznina Beograd, 27. marca. AA. Prometni mini-stjr je odobril polovično voznino na državnih železnicah obrtnikom, ki se bodo udeležili skupščine Zveze obrtnih društev Ljubljana. Ta skupščina bo v Laškem pri Celja od 13. do 18. maja. Prav tako je dovoljena polovična voznina delìgatom. ki se bodo udeležili skupščine evangelske mladine. 24. aprila v Novem selu pri Vinkovcih. Popust velja od 22. do 29. aprila, Z vulkani kramlja Dr. Frank Perret, specialist za raziskavanje ognjenikov »Mož, ki kramlja z vulkani« so imenova- | !i prebivalci otoka Mart-nique Američana dr Franka A. Perreta. specialista za raziskovanje ognjenih gora, ki raziskuje ta čas ognjeniške pojave na omenjenem otoku. Perret je potomec učenjaške družine iz Connecticuta in je užival najboljšo znanstveno in tehnično vzgojo, ki si jo je mogoče misliti. Bil je namreč skoraj od svojih otroških let asistent velikega Thomasa Alve Edisona. Ob njem se je poglabljal v najzanimivejše probleme elektrike, toda njegovo zanimanje se je počasi obračaio k vulkanom. Strahovita katastrofa Monta Pe-leja je biLa prva, ki je zbudila njegovo pozornost. 30 000 ljudi je našlo smrt ob tedanjem izbruhu tega vulkana. Kmalu je poznal samo ta smoter, da bi ognjenikom iztrgal njihove skrivnosti in da bi človeštvo rešil njihove nevarnosti. Dela! je spočetka brez uspeha na Mont Pele-ju. potem pa z drugimi slovitimi vuikano-logi na Vezuvu. Njegova monografija o tem italijanskem ognjeniku ga je napravila namah slavnega Potem je sledilo tnde-f.er let težkega dela. Kjerkoli se je zgodila vulkanska katastrofa, povsod je prišel dr. Perret na prizorišče. Raziskoval je muhavost Ln divjaške pod- vige Vezuva prav tako kakor Strombolija, Etne. Kilaueje na Havajih in Sakurašime na Japonskem. Celo med svetovno vojno, ko je pripada! ameriškemu Rdečemu križu v Italiji, je nadaljeval svoje raziskovanje. Končno pa se je vendarle specializiral na Mont Pele na Martiniku, svoji »prvi ljubezni«. Ze devet let živi stalno na tem otoku. Njemu se mora prebivalstvo zahvaliti, da Fe je izseljevanje bojazljivih, ki je pretilo izprazniti otok, končno ustavilo, njemu se mora zahvaliti tudi za dragocene nasvete o vrtnarjenju in vinogradništvu na rodovitnih vulkanskih tleh. Predvsem pa se morajo Martiničani zahvaliti slovitemu učenjaku za občutek skoraj popolne sigurnosti. »Ognjenik obravnavam kakor bolnika,« pravi dr. Perret sam. »Prisluškujem mu, opazujem ga stalno, spoznavam simptome, ki se pojavljajo pred napadom. In ker vem. da tega bolnika nikoli ne 5oin mogel ozdraviti, porabim pač vse svoje moči za to. da obvarujem okolico pred njim.« Dr Perret je v svoji stroki dosegel res občudovanja vredne uspehe. Z zamotanim sistemom mikrofonov m seizmogratov ;n s proučevanjem lunarnih ter astronomskih pojavov pred vulkanskimi izbruhi je mogel že ponovno Martiničane obvarovati hudega zla. Njegove izsledke upošteva danes ves svet. Dva otroka ]e hotela zaklat! Sarajevo ?7. marca V petek zvečer je stopal podnarednik nija Divjak v Sarajevu po Hereegovaški ulici, ko je naenkrat začul nad seboj žensko vpitje. Pogledal je kvišku in je ob oknu uzrl neznano žensko, ki |e v levici držala otroka, v desnici pa nož. Očitno ie bilo, da hoče lastnega otroka zaklati Ne da bi dosti pomišljal, je podnarednik Tli— ja Divjak pohitel v h šo in po stopnicah, planil je v sobo in zadržal brezumno mater. da ni zagrešila strahovitega zloč;na Tisti čas je šel po ulici tudi Krsta Perko-vic. ki ga je podnarednik D vjak poklical v stanovanje Obenem je bila alarmirana policiia. ki je brezumni materi napovedala aretacijo. Pri zaslišanju je mati izpovedala, da se piše Anka Pavlov;č in da živi v divjem zakonu z delavcem Mehom Spahičem. Na vprašanje, kaj je hotela početi z nožem nad otrokom, je mirno priznala, da se je odločila zaklati svojo 9-mesečno hčerkico Emilijo, ki je prišla na svet kot piod ljubezni s Spahičem. Takisto je hotela mati zaklati tudi svojega 2-letnega sina Tomi-slava Zadnje čase je popolnoma obupala, ker io je neporočeni mož začel zanemarjati Nikakor ji ni hotel dajati denarja za najpotrebnejše Stradala je s svoiima dvema otrokoma. Ce ne bi bil podnarednik Ili js Divjak v poslednjem trenutku nastopil tako odločno, bi se bila izvršila velika tragedija. Smrtna nesreča eäinca pri nogomet« Virovitiea, 27. marca Pport zahteva tudi pri nas večkrat smrtne žrtve. Nedavno so listi poročali o smrtni žrtvi boksanja v Beogradu. Zdaj na je nastala smrtna nesreča pri igranju nogometa v Virovtici. Na virovitiškem igrali-šču je v soboto popoldne igra) poleg drugih IC-letni Franjo Petrovič, sin uglednega tesarskega moistra. Sodeloval je pri treningu virovitiškega »Gradjanskesra«, kateremu je pripadal kot juniorski član. Bil je silno vnet za igro. Ni še popolnoma pojasnjeno, zakaj se je Fran io Petrovič v diru za žogo naenkrat epodtaknil. Tik ob dveh soigralcih je padel na glavo, šele čez nekal sekund se je dvignil Toda komaj je prestopi par korakov, se je znova zgrudil in obležal. Navzlic močni razigranosti so tovariši opazili njegov ponovni padec in so mu prihiteli na pomoč. Bilo je žal vse zaman. Zdravnik ie mogel samo ugotoviti, da se je Franiu Petroviču zlomila hrbtenica. Nekai minut po nesreči je fant izdihjvl. Strahovito ie nesreča po-trla starše ko so jim prinelikli sina mrtvega domov. Sai je bil Franjo edinec in bi v dveh mesecih postal kroiaškl pomočnik, j Nesreča je vzbudila v vsei V rovitici. še prav posebno v vrstah športnikov, globoko obžalovanje. Vlomilca Valentinčlca ie iščejo Višnja gora, 27. marca Čitatellera so znani stev.lni grehi vlomilske družbe bratov Jakopinov iz Stične m Valentinčiča iz Kresnic. Ti trije roko-mavhi so vlamijali po Dolenjskem in v Zasavju. Medtem ko sta brata Lojze in Tone Jakopin že nekaj časa zaprta, se po deželi še vedno potika Valentinčič, ki je med vlomilci znan pod imenom »Kiesničan«. Kakor je ugotovljeno, so vsi ti ìje vlom lei oddajali nakradeno robo po raznih vaseh, najrajši po kmetijah v hribskih krajih. Orožniki iz Stange so nedavno na službenem obhodu v svojem okolišu ugotovili, da imajo nekateri prebivalci skritega zaselka "Unajnarje pod Jančami znatno množino oblek, perila in obutve sumljivega izvora. Preiskava je dognala da izvira to iz Va-lentmčevega plena in deloma iz zaloge bratov Jakopinov. Plen je zdaj shranjen na orožniški postaji v ž tangi, iščejo se iasl-niki. Orožrrki so nadalje ugotovili, da so bili vlomilci na delu na Prežganjem, v hribih med Litijo in Višnjo goro. V času, ko sta bila tamkajšnji šolski upravitelj Bogo Jereb in učitelj ca Anica Grudnova z doma. so prišli ^omilci skozi zadnja vrata v šolo in so odnesli vse. kar je imelo kaj cene. Upravitelj Jereb je oškodovan za 2000 din, učiteljica Grudnova pa za 3000 d.n. Njej so izpraznili vse omare, še posteljnino so ji odnesli. Vso nakradeno robo so potem prodali hribovcem za majhne denarje. Orožniki so dognali, da so tudi tu b.li na delu brata Jakopina in Valentinčič. Ista trojica je nadalje vlomila pri kmetu Berčonu v Gozdu pri š tangi. Sredi noči so vdrli v Berčonov svinjak in so neverjetno spretno zaklali najbolj rejeno svinjo. Glavo in noge so vrgli v bližnji potok. Meso so v naslednjih dneh povžili, slan no pa so odnesli v neko vas blizu Ljubljane, kjer so jo dobro prodali. Orožniki so vztrajno na delu da najdejo Valentinčiča, ki se menda ne bo mogel več dolgo skrivati. PRED SODIŠČEM Sodnik: «Obtoženec je toiej rekel, da je tožitelj Oev;rk slepar in nepridiprav. Ali je to res?« Priča: »Rs je že, toda da bi bil obtoženec to rekel nisem slišal.« Nedelja v Maribora Mar.oor. 27, marca V noči na neleljo eo ee vremenske prilike nenadno spremenile. Vsipalo &e je deževje, v višjih legah je prehajalo v sneg in davi so se Mariborčani zdramili v mrzlem, hiad-nem jutru, v katerem ee je polagoma prodirajoče sonc,e le s težavo spet uveljavljalo. Na Pohorju in na Kozjaku je zapadlo precej eciega ter je brila v dolino precej mrzla eol>a. Mariborčani, ki eo že odlagali površnike, eo se dair:es morali zopet zateči k toplejšemu o' lačilu. Snoči okoli 19. ure je zave! preko Mar.bora precej oster veter. Ob bregu je c-elo podrl p'ot. ki je zac-inel ni zaeebnioo Alojzijo Joilovo ko je slučajno šla mimo in eo jI morali paeonije pomagati, da je lahko aoet vstala. Maribor je še ve no v živahno razgibani sezoni občnih zborov ter društvenega živ- Lianja. MARIBORSKI HIŠNI POSESTNIKI eo ee zbrali dopoli.ne pri Orlu. Občni zbor je vodil zaelužTii i,n dolgoletni predsednik g. Otmar Meglič. ki je orieal e ploden položaj, v katerem se nahajajo hriai pen-estniki. Omenjal je. da je davčna obremenitev hišnih posestnikov v Mariboru večja t kor v Ljubljani. Socialni davek j* sicet potreben, vendar bi bilo primerneje da bi mestno občina pio lala svoje ne oncene stanovanje e hiše v Smetaro^ ulici ter no ta na in prišla do sredstev. ki bi uh lahko uporabila pri socialnem skrbstvu. Hišnim posest; J «m srrozi 10% cerkvena doklada. Upravno sodišče v C-elju je priznalo prirastka in > kot nezakonito. Občino ee je sicer pritožila p-oti tej razsodbi na Državni svet, vendar pa dokončne razsodbe do-J?j še ni. Sledi i 6ta poročili tajnika dr. Marina in bl:>srai.rika Maksa Merčuna. O bor je nastopal povsod za zaščito in koristi hi?ne posesti bod:ei siloš-nesia. hod si lokalnem pomena. Preleedn'k Meriič je kot občinski 6vetr:k entrari čno protestiral proti sprejetju n«*kat°rih členov v pravilniku o mestnem vodovodu in proti nredlojru za z vi ši nie ob inskih doklad. Društvo šteje 86o članov, trikrat več k"k^r leta 1936. Hišni ooeps'niki zaht^vojo el^j ko prei 7nrar\ie davčnih brem m in reformo dfvčnera zak^noinjstva. pravico vs kern V-Ve^n lastniku, da vloži zg-a. 'a in- ko nri-iavo. če ie znižaj nijcmnino. n^dalj? z"š*i-to zndo'Sen'h hišnih posestnikov. zni''?m'e z""-,alo v^čie^a vrVvTjsi ori mestni občini i^d T7dn.tlri so zm5a.l; 20 800. dohodki r>i wiooo din, premoženjs drušlva zmša 120 400 din. OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE Dopoldne ob 11. je bila v Kazini eloves-no otvorjena umetnostna razstiva Doreta Klemenčiča. K otvoritvi eo prispeli številni mari,bo:ski kulitumn delavci in p eletavniki z mestnim županom dr. Juvancm na če u. Tople pozdravne besede je sprerovoril profesor Branko Rudolf, k.j je podči tavaj osnovno črto modernega realizma, ki obeležuje umetniško ustvarjanj Doreta Kloircn-čiča. Ta realizem je zrasel iz domačih tal ter prevladujejo vplivi domače p:irede in pokrajine. Dorè Klemenčč je razstavil 59 del med katerimi prevladujejo olji, akvareli ira perorishe. Nedvomno bo lepa razstava privabila mariborske orijaitelje lik ovine uiretnosii in domačega slikarstva. ZBOROVANJE CEVUARJEV PRI GAMBRINU Pri Gambrinu je bil dopodrae ob&fti zbor Združenja čevljarskih mojetruv. Dolgoletno predsednik g. Krajc&r k po-lal izčrpno poročilo. Z iraženje šteje 232 članov, ki zaposlujejo 10-1 pomočnike in 6b vajencev. Bla-£raj,niiii.ko poročilo .je podal Štefan Godec. Prejemki eo znašali 21.618 95 - in. izdatki 21.406.81 din. Piwaòun ukazu.ie 34.230.25 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Za nadzorni odbor r poroča g. Frane Greif. Volitev upravnega odbota le»e n bilo. j>ač pa je bila ravoljt-na e I cd'»"a pomočniška izpitna komsija* Jakob Kote? predsednik. Anton K ajcer Slefam Gr» ie", Josšo Dgša, Josip Klesal. Franc Plečko in Franc Neu-ber^r. Na o1 elanji olbor e predeednikom g. E. Ivatčičtui na če:u. O TEM IN ONEM V Mariboru so sc spet pojavili titori koles in so prišli ob kolo trgovec Ferdo Cobi, orožnik Franc Knafelc. mesir Ivan Krušič, poeistn k Kami Kobal in posestnišrii sin Leopold Slamič. Iz tukajšnje bolnišnice je fWe-mi'a 25-lefcna Helena B.. ki sL» j? po nalogu tukajšnje policije zdravila na derm ttolo>kem oddelku. — Pri Kamnici je st rmrcla vil s kolesa 40'etni delavec Frane JaTodič iz Kam-nice in si stri ključnico. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. Adventisti so mu prevzeli ženo Slavonski Brod. 27. marca V naši državi imamo najrazličnejše verske pripadnike, med katerimi so advent sti prav posebno goreči. Njihov vpliv na posamezne ljudi je zelo močan, o čemer priča razprava, ki se Je vršila to soboto pred sodiščem v Slavonskem Brodu. Zadeva je naslednja: Krojač Aleksander Banaš je tožil adven-tista Ivana Novosela in Dragotina Gariča, da sta mu s svojo vero popolnoma zastrupila ženo Ano. Ana se je vsa vdala načelom adventističnega verovanja in ni nič več za zakon. Ne priznava več cerkvene poroke, ne briga se za predpise katoliške cerkve, nikakor noče uživati jed 1, začinjenih s svinjsko mastjo. Aleksander Banaš je zato pred sodiščem zahteval, da oblastva ; takoj razženo adventistično sekto, ki šteje v i Brodu kakih 30 fanatičnih vernikov. Razen tega je Banaš zahteval, da mu Garič in Novosel plačata 20.000 dji odškodnine zaradi motenja zakona. Sodnik je zaslišal Banaševo ženo. kakor tudi oba obtoženca. Vsi trije so mimo izpovedali. da se sleherno soboto sestajajo in skupno čitajo Sveto pismo, po katerem se strogo ravnajo. Obtoženci so t.rd'li. da si je Aleksander Banaš v ljubosumnosti marsikai iznr.slil. Sodišče se je postavilo na stališče, da zadeva ne spada pod '"a-zenski paragraf, ker ni mogoče nikogar kaznovat', če se iz-daia za adventista in če živi po zahtevah svetega pisma. Ruska matica je zborovals Ljubljana, 27. mnrc3 V hotelu Tivoli je imela «lance popoldne evoj redni občni zbor Ruska Matica. Pied-sedovcl je u:.iv. prof. inž. V. Nikitin. Nj. Vel. kralju Petru je bila o Ipcslina vda-nostna. brzojivka nakar je imel pie Vednik Malice prof. Spektorski lep sl-omi ^0-vor o «rospe Terezini Jenkovi in drugih umrlih članih. Tajnik prof. Maklecov je pode! izč-pno poročilo o društvenem ieovanju v I. 1Q;37. Iz poročila se vidi. da je to delovanje irno-£0 vrst no. Matica ie priredila 'iva literarra večera umetnice Alekean Iruveco te-ura Marije Andrejevne Velrineke. Prirejah 33 pa tndi tečaje ru-keva jezika ki eo Wild ves čas dobro obiska ni Clan] eo se e'o'no udeležili proslave 801etnite prof Bubn o va. S toplimi besedami ie RM òr s'ita la p? niku Zupančču ob prrslnvi n enica. l^d^-lan je bil po rc<" en načrt društvenega delova-rjn za prihodme leto. Novi odbor je v glavnem itti kakor lani. Ženske in vojna Kitajsko javno mnenje je tako nasprotno japonskemu imperializmu, da sodelujejo Kitajke proti Japoncem celo v Cangkajškovem glavnem stanu ZAHVALA Star gospod komaj uide podivjanemu biku s pogumnim skokom čez visek plot. Še ves brez sape za/v hti pest in ogorčen zakliče: »Nehvaležna ž'val! Ali naj bo to zahvala, da sem bil vse življenje vegetarijanec?« GROŽNJA »Gospodična, če me ne uslišite, se vržem pod sedmi vlak!« »Vsaj dve uri časa za premišljanje m'-pustite. Saj odpelje od devet.h že en vlak« NASVET »Plačilni, samo dvajset dinarjev tmajn s seboj. Kaj mi lahko svetujete?« >Drugo gostilno!« POZNA GA »Ali mi lahko pesed® sto dinarjev?«; »Hm, težavno je to ... « »Saj me vendar poznaà ... « »Prav zato!« DESET NAJVAŽNEJŠIH LET — V katerih letih doživi človek najvež dogodkov? — Pri ženskah je to deset let med 28. ie 30. letom njihove starosti. Enciklopedija ruskega huntorp Ruski humorist, s pokojnim Averčen-kom na čelu so svojčas izdali zbirko domisi c. Prinašamo nekatere izvlečke in čitatelji lahko sami razsodijo, koliko ie v njih šale. Adam — mož Eve. Njegov slab značaj je vzrok mnogim r.eprilikam moških potomcev. Hranil se je z jabolki. Atena — boginja modrosti Rod'la se Je iz Zevsove glave Edina ženska, ki pozna očeta, ne pa matere. Običajno je narobe. Avtograf — grof. ki se vozi v avtomobilu. Alkohol — se dobi iz krompirja. Vsi poskusi, da bi iz a'kohola pridobivali krompir, so se izjalovili. To je tudi odveč. ker se alkohol lahko popije, krompir pa ne. Balaamova oslica — se je proslavila s tem. da je spregovorila Dandanas osli, ki spregovore. niso redki. Barometer — priprava, ki napoveduje Bla bo vreme. Čeprav je pribit na steni, večkrat pada. Ponekod služi namestu ure. Barikade — na hitro roko postavljena zgradba. Od običajnih hiš se loč'jo v tem, da jih grade počez, mestu vzdolž ulice. V nj h se dolgo ne živi. Bolha — živalca ki se lahko vidi v zoološkem vrtu Večkrat sed' v isti kletki z levom Je pocani, tako da jo imajo tudi najrevnejše družine. Bordeaux — francosko mesto in vino. Trezen človek jih' lahko loči, s p jancam Se ne menimo. Danaja — hčerka argoškega kralja Akrizija. Trdijo, da se ji je Jupiter približal v obliki zlate pene. Dandanes so takšni poseti brez posebnih cermonij. Dekolte — primer, ko se pozabijo dame zaradi prevelikih skrbi zadostno obleči. Denaturat — špirit, ki je tako pripravljen. da ga n: moči piti. Najpriljubljenej-ša pijača ruskega naroda... D.plumat — človek, ki izziva vojno. Dirigent — mož, ki pred orkestrom vihti palčico. zaradi česar prično preplašeni muz kan ti o0sti. Eva — je bila ustvarjena iz Adamovega rebra. Znano *e. da rebra nimajo mozga, kakor dnuge kosti... Evropa — po Homerju hčerka Firika. Ukradel jo j« Zevs, ki je prišel k njej v obliki bika. Trdijo, da je Evropa želela, di b: jo Zevs osvojil prav tako kakor Da-najo. Ker pa zlate pene ni bilo, je sedla na bika i« pobegnila. Užaljeni starši so jo prokieli ker se je ponašala tako — neevropsko. .. Geometer — človek, ki brez cilja postopa po mestnih ulicah Vaške pot so mu ljubše. Da si pridobi ugled, se večkrat ustavi in gleda skozi majhen daljnogled sosedov skedenj ali pa kravo. Gjaur — pes. Tako pravijo Turki kristjanu. Ta naj ga zavrne s svinjo in zama-š 1 bo Turku usta. Glavnik — deščica iz kosti ali lesa, s prerezi za uši in slično golazen. Gurman — človek, ki uničuje odpadke. Črvi v sir. gnilo meso 'td. Hipotemuza — nekaj žabi podobnega. Vobie je težko reči, kaj bi to moglo biti. Humanost — človekoljubje. N. pr. neka ženska je zaljubljena a» mladeniča, je tedaj humana. Ideal — prastara beseda, katere zvok je danes že pozabljen. Gotovo je moralo biti to nekoč ne.^aj lepega Idiot — človek neobičajnh navad. N. pr. nameščenec, ki ne mara posojila ali pa mož, ki verjame svoji ženi. Jack Raznarač — znan angleški kirurg : Človekoljub, ki je celo zdrave ljudi brez- j plačno operiral- i Kaligula — rmski Operator, ki je poslal konja v senat. V nekaterih državah ga še posnemajo Kamela — žival, ki je v mladosti pogostokrat padla. Zato je grbava. Kenguruj — avstralska žival. Zaradi velike brzine jo uporabljajo za jahanje. Navadno pa dirja le kenguruj, ker začudeni Avstralec obsedi na tleh. Krotka — ah, ne vprašujte dalje, kaj je to, preveč me je sram. Komentarji — so odveč. Prav zato izgubljamo zaradi njih toliko besed Korektor — človek, ki je v tem sestavku spregledal vse pogreške. Magellanov preliv — deli Južno Ameriko od Ognjene zemlje. Ce bi ga ne bilo, bi Amerika zgorela Naivnost — paradna uniforma neumnosti Nota bene — zapiši si na nosu. Oaza — trije lasj na pleši. Senzacija — pogostokrat sok, izsesan iz prsta. Venera — boginja lepote, porojena iz morske pene. Po našem mnenju zvrača njena mati za,man vso krivdo zanjo na morje. Ustnice — mesto na ženskem obrazu, zamazano s pomado. Zaročnik — surov material, iz katerega se po obrabi v zakonu naredi mož. Žirafa — zelo koristna žival za poprav« Ijanje telefonskih in brzojavnih napratv ter pri beljenju visokih hiš. INSERIRÀJTE V „JUTRU"! # Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je v nedeljo, 27 t. m., za vedno zapustil v nežni starosti 17 let naš ljubljeni in nepozabni sin, brat, vnuk, nečak in bratranec, gospod Na božjo njivo ga pospremimo v ponedeljek, 28. t. m., ob 16. uri iz žalostnega doma. Cerkvena ulica 21. LJUBLJANA, 27. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI f Umrla nam je naša ljubljena žena, mati, babica in tašča, gospa Ruža Cizel Pokopali jo bomo v torek, 29. marca 1938. Pogreb bo ob 4. popoldne iz mrtvaške veže mestnega pokopališča v Celju. CELJE, 27. marca 1938. Žalujoče rodbine CIZEL in 6MTD Uremie Davorin Kavljea, — Udaja ca konzorcij »Juura« Adoii ttiboikar. — Z» Narodno Uskarno d. d kot Uskaraarja Fran J er an. — 21* tnaeraln) del Je odgovoren Alo ja Novak. — Val ? Ljubljani.