mali oglas - VELIKA I vsak petek izide ^ 04/201 42 47 I  M  W OKNO
DOGOVOR, KI DRŽI!
Gorenjska y Banka
Banka d posluhom
NOMINALNE OBRESTNE MERE
HMcJJ©IMGLAS'
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 75 - CENA 180 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 23. septembra 2003
Mercator kupil večinski delež Živil
Živila Kranj ostajajo v slovenski lasti, večinski delež je kupil Mercator, za delnico pa naj bi odštel 18.000 tolarjev.
Naklo - Večinski lastniki Živil, to so Nacionalna finančna družba 1, Triglav Steber 1, Slovenska odškodninska družba, Pomurska investicijska družba in Zlata moneta, ki imajo v lasti 55,7-odstotni delež Živil, so v petek obvestili Ljubljansko borzo, da so sklenili dogovor o prodaji paketa delnic in da bodo v prihodnjih dneh sklenili s kupcem tudi kupoprodajno pogodbo.
Foto: Tina Doki
Da se z lastništvom Živil nekaj dogaja, je bilo na Ljubljanski borzi slutiti že v četrtek, ko je enotni tečaj njihove delnice narasel za 7,39 odstotka, na 15.804 tolarje, nekateri kupci pa so bili pripravljeni zanjo plačati tudi 16.187 tolarjev. Ko so v petek lastniki večinskega deleža seznanili borzo o sklenjenem dogovoru za prodajo, je bilo ugibanj konec, borza pa je zaradi varstva interesov vlagateljev in zagotovitve enakomerne obveščenosti začasno zaustavila trgovanje z delnicami Živil.
Ko sta se na javno vabilo večinskih lastnikov Živil k dajanju ponudb za nakup paketa delnic do konca roka, 28. junija,
prijavila le dva tuja ponudnika (neuradno so najpogosteje omenjali nemški družbi Lidl in Kau-
fland), je bilo že pričakovati, da bodo Živila prešla v tujo last. To se ni zgodilo, Živila ostajajo v slovenski lasti, kupec pa je Mercator. Da bo "najboljši sosed" lahko tudi dejansko prevzel svojega soseda, bo moral pridobiti še soglasje urada za varstvo konkurence.
Cveto Zaplotnik
Na Češki koči čistilna naprava
Češka koča je kot deseta v slovenskem visokogorju dobila čistilno napravo. ,
Jezersko - V soboto dopoldne so obiskovalci Češke koče prisostvovali odprtju nove čistilne naprave. Jezerjani so upravičeno Ponosni nanjo, saj so komaj v začetku julija začeli kopati zanjo, sredi julija jim je napravo, vredno 7 milijonov, prinesel helikopter Slovenske vojske, konec avgusta pa so jo že zagnali. Vrednost naložbe je v celoti Pokrila lastnica koče, Občina Jezersko, Jezerjani pa so pri njej veliko prihranili zaradi prostovoljnega dela. Čistilna naprava Za 16 enot še enkrat presega zmogljivost Češke koče s 60 ležišči, ki jo v sezoni obišče okoli šest tisoč planincev. Električno energijo so rešili z dvema ekološkima agregatoma, razmišljajo pa že o novem viru. Načrtujejo obnovo 103 leta stare koče, ki jo s pogodbo upravlja Planinsko društvo Jezersko. Njegov
družnične šole so pripravili program, čistilno napravo pa so odprli Milan Kocjan, Milan Šenk in Janez Ham, jezerski župnik.
Danica Zavrl Žlebir
Umrla najstarejša Gorenjka
Kranj - V petek, 19. septembra, je umrla Ivana Novak iz Tomažičeve ulice na Prim-skovem, ki bi 17. decembra dopolnila 104. leto.
Najstarejšo Kranjčanko in Gorenjko so vsi, ki sojo poznali, cenili predvsem zaradi njene veselosti in optimističnega pogleda na življenje, kar ji je bržčas tudi pomagalo do tako visoke starosti. Še ob lanskem rojstnem dnevu je nazdravila s kranjskim podžupanom Štefanom Kadoičem in številnimi drugimi prijatelji, sorodniki, sosedi, znanci, ki sojo obiskali. Ko se je vrnil z bolniške, jo je obiskal tudi župan Mohor Bogataj, s katerim sta zadnja leta prijateljevala, skupaj odprla obnovljeno Jezersko cesto na Primskovem, le obljubljenega plesa z njim hudomušna Ivana, ki je rada razdajala življenjske modrosti, ni dočakala. Pokopali jo bodo danes.
Ivana je bila rojena 17. decembra 1899. leta v Šentvidu pri Ljubljani. Z devetnajstimi leti je prišla služit v Kranj, tu spoznala bodočega moža Franca, nato služila pri plemkinji Rukavini v Zagrebu, se poročila, nekaj let pa živela tudi v Novem Sadu, kjer sta se jima rodila tudi sin in hči.     Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Na Gorenjskem napovedujejo odpuščanje delavcev
Kranj - V preteklih nekaj dneh so pretresle napovedi o tem, da bodo po Stolu Ambienti tudi v Alpini, Acronyu in Vezeninah odpuščali zaposlene, slišati pa je tudi napovedi od drugod o pošiljanju delavcev na čakanje.
čimbolj omiliti in ljudem pomagati pri usposabljanju za druge poklice. Štefan Žargi
predsednik Milan Šenk je vodil sobotno slovesnost, na kateri so govorili še Milan Kocjan, župan občine Jezersko, mag. Franc Ekar, predsednik Planin-
ske zveze Slovenije in Eberhard Klaura iz Avstrije, ki je bil s Češko kočo povezan prek njenega dolgoletnega oskrbnika Andreja Karničarja. Otroci iz po-
Če smo spomladi praktično povsod poslušali opozorila gospodarstvenikov o posledicah recesije v zahodnih razvitih evropskih državah, ki so naše največje zunanjetrgovinske partnerice, so sedaj tu očitno že tudi konkretne posledice. Velika navezanost na mednarodne trge seveda pomeni tudi večjo občutljivost za trende na njih in vstop Slovenije v EU, ko bodo sicer odpadle neprijetne carinske formalnosti, bo te vplive samo še povečal.
V Alpini, kjer so se odločili zapreti obrata v Gorenji vasi in na Colu, pa opozarjajo še na eno plat sprememb, ki se dogajajo na mednarodnih trgih: vse bolj izrazito je preusmerjanje proizvodnje in na uvoz znatno cenejšega blaga iz Daljnega vzhoda. Naš problem je, da je cena minute našega delavca 15, na Kitajskem pa 3 cente in tega petkratnega prepada ni mogoče premostiti z nobenimi varčeval-
nimi ukrepi. Čaka nas zelo grenak požirek spoznanja, kaj pomeni draga delovna sila. V Alpini so v petih letih povečali dodano vrednost za dobrih 40 odstotkov, kar je izredno velik korak, premostiti 500-odstot-no razliko v ceni dela pa ni mogoče. Leta 2005, ko začne veljati sporazum o vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo, bodo odpadli kontingeti, trgovina se bo sprostila. Govoriti, da mogoče z boljšim dizajnom, drugačno organizacijo in povezovanjem tako razliko nadomestiti ali celo izključujoče za to kriviti managerje, je čista neumnost. Mag. Martin Kopač, direktor Alpine, to grožnjo iz Vzhoda primerja z gangreno, ki zahteva radikalne ukrepe, in čas bi bil, da se tega zave tudi država že v času zdravljenja, še preden nastopi zastrupitev. Sicer utegnejo postati vrste nezaposlenih neobvladljive. Posledice odpuščanja bodo skušali
[O
C
-O - -a
O O O
«««
Y*2
ali
02'5
9770352666018
Večina glasovala za omejitev
Na nedeljskem referendumu o omejitvi odpiralnega časa trgovin je ob skromni udeležbi večina podprla pobudnike referenduma.
Ljubljana - Po preštetih 99,9 odstotka oddanih glasovnic je za omejitev nedeljskega dela trgovin glasovalo 57,5 odstotka volivcev, 41,7 odstotka pa jih je bilo proti. Udeležba je bila z nekaj več kot 444 tisoč glasovalci skromna, le 27,5-odstotna, prvi odzivi pa kažejo, da se bo pri tem vprašanju še močno zapletalo.
Pravo indijansko poletje je minulo nedeljo še mnoge zvabilo na morsko obalo, v hribe, v vinorodnih krajih je trgatev že v polnem razmahu, pa tudi sicer zapleteno in nejasno referendumsko vprašanje ni bilo ravno spodbudno za glasovanje. Vse to je zagotovo vplivalo na to, da je bila udeležba le nekaj nad četrtino vseh upravičenih volivcev. Ta skromna manjšina pa je odločila v korist pobudnikov referenduma, pri čemer je le v nekaj od skupno 88 volilnih okrajev - na Gorenjskem se je to zgodilo na Jesenicah, večina menila drugače. Kot je znano in
F PM«* na m-
I Ko MALc ItfJO* ?
ZATb,Kfe£ 5e» 3m VSi feAje
Kt>fovAT,
bilo že večkrat poudarjeno, je izid referenduma za zakonodajalca - državni zbor, obvezujoč, prve izjave po referendumu pa
Prikaz dejavnosti gornikov
Bohinjska Bela - Pripadniki gorskega bataljona Slovenske vojske so minuli petek proslavili 11 -letnico delovanja enote. Za praznik so odprli vrata vojašnice na Bohinjski Beli, kjer so si obiskovalci ogledali oborožitev in logistično ter alpinistično opremo z vozili, kar gorniki uporabljajo pri usposabljanju. Spoznali so tudi bivalne prostore, knjižnico, spominsko sobo s kroniko vojašnice in ambulanto. V vojašnici so prikazali filme z usposabljanj v gorništvu, v okolici pa so med kratko vojaško vajo prikazali rušenje mostu. Za delodajalce pripadnikov pogodbene rezerve so organizirali informativni dan. Na proslavi s kulturnim programom so podredili Gorsko šolo SV gorskemu bataljonu in podelili priznanja za zasluge pripadnikov. Stojan Saje, foto: Tina Doki
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Mesečna naročnina
V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naročnino. Časi postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje. Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji položnice, ki pride vsake tri mesece. Takrat si ne more privoščiti ničesar. Vendar ji Gorenjski glas krajša čas. Tako rada ga bere in tako je navezana na 'Gorenjca', da se raje odpove nedeljskemu priboljšku.
Gorenjski glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in naročniki veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino. Zlasti tisti, ki živite sami in najbolj potrebujete prijatelja, ki prihaja v hišo vsak torek in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino. Naročnina za mesece julij, avgust in september znaša 5.032 tolarjev. Mesečna naročnina torej znaša 1.677,60 tolarjev. Verjetno bi lažje plačali vsak mesec tisočaka in pol kot dobrih pet tisočakov na tri mesece.
Odločite se sami. Premislite, kaj vam bolj ustreza. Če se boste odločili za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočite. Pokličite naš naročniški oddelek po telefonu številka 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate seveda vašo naročniško številko, ki je zapisana ob Vašem naslovu na prvi strani.
Še bolj bomo veseli, če nam boste pisali. Izpolnite izjavo, izrežite jo iz časopisa in na hrbtni strani bo vaša naročniška številka. Pošljite nam jo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
kažejo, da uskladitev zakonodaje s tem nikakor ne bo enostavno. V parlamentu imajo praviloma eno leto časa, da opravijo to nalogo, ker pa je prihodnje leto volilno, se to utegne zavleči še za eno leto. Ob zadovoljstvu
sindikatov, kjer menijo, da bo mogoče v trgovini sedaj napraviti red v korist delavcev, pa iz največjega slovenskega trgovca Mercatorja, kjer naj bi, če se njihove trgovine ob nedeljah zaprejo, odpustili 500 delavcev, že
Polovici dijakov višje subvencije za prevoz
Kranj - Po avgustovskih zapletih v zvezi z novim načinom subvencioniranja dijaških vozovnic so na šolskem ministrstvu sedaj analizirali, koliko dijakov je v novem šolskem letu deležnih subvencioniranega prevoza. Avgusta je nov način subvencioniranja povzročil slabo voljo med prevozniki, ki jim še ni bilo jasno, kako naj po novem obračunavajo subvencionirane prevoze, bil pa je že čas za prodajo dijaških vozovnic. Sprememba pa je razburila tudi dijake in njihove starše, saj poslej subvencija ni več enotna (17-odstotna) za vse dijake, pač pa od 7 do 70 odstotkov glede na socialno stanje, oddaljenost od doma do kraja šolanja ter možnosti bivanja v dijaškem domu. Novi pravilnik razvršča dijake v štiri skupine (merilo je dohodek na člana družine, ki velja tudi kot kriterij za upravičenost do otroškega dodatka), ki jim pripada 7, 17, 30 ali 50 od-
stotkov subvencije za dijaški prevoz. Subvencije se zvišajo še za desetino, če se dijak vozi več kot 40 kilometrov, oziroma za petino, če se do kraja šolanja vozi več kot 60 kilometrov. Sodeč po lanskih podatkih je tako oddaljenih "vozačev" blizu četrtina. Na ministrstvu dokazujejo, da bo nižje subvencije kot prejšnja leta (7 namesto 17 odstotkov) deležnih le okoli 15 odstotkov dijakov, in sicer tistih, ki imajo dohodek na družinskega člana višji od 55 odstotkov povprečne slovenske plače. Enako visoke subvencije pripadajo 38 odstotkom upravičencev, vsem drugim pa višje, od 27 do 70 odstotkov, kar pomeni, da bo blizu polovica dijakov prejemala za prevoze višjo subvencijo kot v prejšnjih letih. Med blizu 50 tisoč "vozači" pa sta tudi dva odstotka takšnih, ki jim bo vozna karta subvencionirana 60 ali 70-odstotno.
D.Ž.
Za vas beležimo čas!
Obletnica Teritorialne obrambe
Radovljica - Novembra bo minilo 35 let od ustanovitve Teritorialne obrambe v Sloveniji. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo za Jesenice in Radovljico, ki je z 940 člani najštevilnejše na Gorenjskem, bo jubilej počastilo na srečanju v Poljčah. Spomnili se bodo tudi tistih, ki so v preteklosti delali v Teritorialni obrambi na zgornji Gorenjski in pomembno prispevali k osamosvojitvi Slovenije. Počastili bodo tudi obletnico odhoda vojakov JLA iz Slovenije in konec prve svetovne vojne leta 1918. Decembra načrtujejo srečanje v Bohinju. Jeseniško in radovljiško združenje želi okrepiti sodelovanje z veteranskim združenjem Sever in uresničiti bogat delovni program. V Združenju deluje veteranski pevski zbor, ki mu predseduje Zdene Tratnik z Blejske Dobrave. Pod taktirko Franca Podjeda prepeva 24 pevk in pevcev. Letos so imeli že osem nastopov, do konca leta pa jih bo še pet. Prepevajo uporniške, domoljubne, narodne pesmi z vojaško tematiko in pesmi iz različnih slovenskih pokrajin. Bogataje tudi športna dejavnost. Združenje je bilo drugo v Sloveniji med 29 ekipami. Sedež združenja je v Radovljici, elektronski naslov pa je ozvvs.radovljica.jesenice@siol.net. J.K.
Pouk bosanskega jezika
Kranj - Bošnjaška kulturna zveza Slovenije (BKZS) bo organizirala v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport dopolnilni pouk bosanskega jezika za osnovnošolske otroke. Pojasnila dajeta Fahir Gutič (041 408 034) in Emina Zejnič (041 481 668). J.K.
prihajajo zagotovila, da bodo storili vse, da se to ne uresniči, tudi s ponovnim sporom pred Ustavnim sodiščem. Da bodo morali odpuščati, so potrdili tudi v Sparu, sicer pa vse vpletene, predvsem pa poslance čaka nič kaj lahka naloga, da določijo kaj so nujni življenjski artikli, ali omejitve ne veljajo za neživilske trgovine ter kako bodo rešili oskrbo in ponudbo v
turističnih krajih. Izid referenduma bo zagotovo vplival na nadaljnje pogovore socialnih partnerjev, ki se morajo nadaljevati, opozarjajo na Združenju za trgovino Gospodarske zbornice Slovenije, iz cerkvenih krogov pa je slišati zadovoljstvo, da so zmagale družinske vrednote in skrb za kvaliteto življenja pred interesi kapitala.
S.Z.
Nalogo so častno izpolnili
Medvodje - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Tržič je v sodelovanju z Zvezo častnikov Slovenije organiziralo v nedeljo v Medvodjah slovesnost v počastitev 35-letnice ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije. Teritorialna obramba je bila v Sloveniji ustanovljena leta 1968. Konec oktobra je takratna skupščina sprejela smernice za njeno delovanje,
v pripravah na obrambo Slovenije sodelovalo nad 600 ljudi. Predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Tržič Anton Stritih pričakuje tudi zaradi pomena Teritorialne obrambe za osamosvojitev Slovenije drugačen odnos do nje in do vseh, ki so takrat sodelovali z njo. Zakoni, še posebej zakon o veteranih vojne, ne upošteva prispevka gasilcev, zdravstvene
Janez Slapar, Ivko Bergant in Janez Kavar.
20. novembra pa je bil ustanovljen republiški štab. Slavnostni govornik na nedeljski slovesnosti generalmajor Janez Slapar je dejal, da je Teritorialna obramba častno opravila svoje delo in opravičila svoje delovanje v času, ko so jo državljanke in državljani Slovenije najbolj potrebovali. Leta 1990 je tržiška Teritorialna obramba uspešno skrivala orožje pred takratno armado in ga zagotovila tudi drugim enotam. V tržiški občini je
službe, civilne in narodne zaščite. Tržiški veterani upajo, da bodo lahko obdržali objekt nekdanje karavle v Medvodjah, ki so ga med vojno za Slovenijo tudi sami osvojili. Na nedeljski slovesnosti je Janez Ude podelil priznanja 32. gorskega bataljona generalu Janezu Slaparju, brigadirju Janezu Kavarju iP dolgoletnemu poveljniku Teritorialne obrambe Tržič Ivku Bergantu.
Jože Košnjek
Strankarske novice
Borut Pahor v Kranju - Na povabilo območne organizacije Združene liste socialnih demokratov je bil pretekli teden na obisku v Kranju predsednik Združene liste socialnih demokratov in predsednik državnega zbora Borut Pahor. Pogovor z njim sta usmerjala predsednik območne organizacije Jernej Žagar in predsednica kluba
ZLSD
Marina Urbane. Borut Pahor je govoril o jesenskem delu državnega zbora in o predvidevanjih do parlamentarnih volitev prihodnje leto, pri čemer je dejal, da vsi ukrepi, ki jih bo sprejel državni zbor, zanesljivo ne bodo priljubljeni, vendar bodo za uspešno delovanje države m boljše življenje državljanov nujni. Koje govoril o odnosih s HrvaŠko, je povedal, da je med prvimi komentiral njeno napoved o razglasitvi izključno gospodarske cone. Na očitek, da se Slovenija medlo odziva na provokacije sosede, je odgovoril, daje treba v diplomaciji ravnati strpno in odgovorno, vendar ne v škodo lastnih interesov. Ali je pol1' tika stranke, še posebej pri zaščiti nižjega sloja ljudi, preveč medla, bodo povedali volivci na volitvah, skuša pa narediti vse, kar je v okviru koalicije mogoče narediti. Občinstvo je v razpravi opozarjalo na razraščanje birokracije, na prehitro in premalo pretehtano sprejemanje zakonov in na težave zdravstva. Kebrova Bela knjiga napoveduje reformo, o kateri bo Združena lista temeljito razpravljala. Minister Vlado Dimovski v Radovljici - Po obisku tovarne Iskra Mehanizmi v Lipnici se je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski sestal s predstavniki območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Radovljica. Z ministrom sta bili vodja ministrovega kabineta Janja Romih in državna sekretarka na ministrstvu Staša Baloh Plahutnik. Gostje so na pogovoru v Radovljici zagotovili, da bodo še podpirali javna dela, vendar pod drugačnimi pogoji in v okviru programa "Lokalna zaposlitvena iniciativa". Položaj invalidskih podjetij se ne bo poslabšal, mini' ster je bil seznanjen tudi s problematiko blejske obvoznice. Ocem je delo Združene liste v občinah Radovljica, Bled in Bohinj in opozoril na pomen volitev v Evropski parlament in državni zbor, ki bodo prihodnje leto. J'***
Slovenski model jim ugaja
Med študijskim obiskom v Sloveniji so predstavniki vladnih in nevladnih organizacij iz Bolgarije, Latvije in
Litve obiskali tudi osnovno šolo Orehek.
Kranj - Želeli so se namreč seznaniti s programi v korist otrok na področju družinske, socialne in izobraževalne politike, zato so obiskali vrsto institucij v Sloveniji, šolo na Orehku pa zlasti zaradi uspešnega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redni osnovnošolski program. Delegacijo je spremljala tudi predstavnica UNICEF-ove-ga urada iz Ženeve. V šoli na Orehku so goste seznanili s prakso vključevanja gibalno oviranih otrok, slepih in slabovidnih, dolgotrajno bolnih in otrok s primanjkljaji na področju učenja v reden šolski program. Takih otrok je v šoli trenutno sedem, za dva še pričakujejo odločbi. Zakon o vključevanju velja od leta 2000, k njegovi uveljavitvi pa je že pred desetletjem pripomogla tudi šola z
Gostje iz baltiških držav so v šoli na Orehku obiskali enega od vključenih otrok s posebnimi potrebami.
Ožbeja,
Orehka s projektom Veveriček posebne sorte. Kakšen je sistem vključevanja, kdo zagotavlja opremo šolam, kako je s sprem-
Živahen dijaški sejem
Kranj - Dijaki Srednje biotehniške šole Kranj so tako kot že nekaj let zapored dejavnosti svoje šole predstavili na dijaškem sejmu. Sobotni sejem je bil tudi letos zares živ, saj so se stojnice, na katerih so tudi prodajali lastne izdelke po simboličnih cenah, hitro praznile, vseskozi pa se je okoli njih trlo radovednežev.
ljevalci otrok s posebnimi potrebami, kako se o vključevanju odločajo institucije glede na dejstvo, da še vedno obstajajo tudi posebne institucije za otroke s posebnimi potrebami, kako otrokom uspe dosegati predpisane standarde znanja, je bilo le nekaj vprašanj, ki so zanimala goste iz baltiških držav. Gostje
so obiskali tudi Ožbeja, 10-let-nega fantiča na invalidskem vozičku, ki se je v šoli lepo vživel, o tem pa je spregovorila njegova mama Marjana, sicer tudi učiteljica na tej šoli. Ožbej je bil rojen ravno pravi čas, ko je nastajal zakon o vključevanju otrok s posebnimi potrebami, zato je bilo logično, da gre v redno osnovno šolo, in to ravno v šolo Orehek, čeprav družina sicer ni iz njenega okoliša, je povedala mama. Ravnateljica šole Ivka Sodnik je nanizala tudi nekaj problemov, ki nastajajo pri vključevanju teh otrok, med drugim tudi dejstvo, da država še ni določila mreže šol, kamor bodo usmerjali te otroke. Zaradi opreme, spremljevalcev in drugih pogojev, ki jih je treba zagotoviti, namreč ni racionalno, da bi bila temu namenjena prav vsaka šola. Tudi gostje so povedali o izkušnjah vključevanja v svojih državah, kjer formalno že obstajajo možnosti, v praksi pa se srečujejo še z veliko težavami.        Danica Zavrl Žlebir
Dodaten prostor za zdravstveno dejavnost
Jesenice - S preselitvijo občinske uprave se bo nekoliko zmanjšala prostorska stiska zdravstvenega doma, bližje zavarovancem se bo preselila enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Od upravnih služb pod isto streho ostajata še davčni urad in jeseniška upravna enota.
Po besedah glavne sestre Sonje Uršič bo zdravstveni dom v prvo nadstropje (prej prostori kabineta župana) preselil laboratorij, ki je sedaj v funkcionalno neprimernih prostorih. Trenutno splošna medicinska dejavnost poteka v devetih ordinacijah, vendar razen v eni dvoizmensko. Dve pisarni, ki bi jih tudi potrebovali, bo do preselitve uporabljala upravna enota.
"Problem nastane ob 13. uri, ko je za zdravnike čas menjave, v čakalnicah pa precejšnja gneča. Zato je dobrodošlo, da bomo lahko sprostili vsaj dve ordinaciji, želimo si tri, in omogočili, da bodo zdravniki delali vsak v svoji ordinaciji," razlaga Sonja Uršič. Zaenkrat ostaja še nerešeno pomanjkanje prostora za fizioterapijo in mentalno zdravljenje, kjer je potreben mir in več zasebnosti.
Računajo, da bodo prostore začeli preurejati prihodnje leto, saj
Na petih stojnicah so dijaki pod vodstvom profesoric predstavili vse smeri izobraževanja z izdelki, ki so jih naredili pri praktičnem pouku, je povedala koordinatorica sejemskih prireditev na šoli Nataša Dolenc. Na kmetijsko - vrtnarski stojnici so se bohotila sveža zelišča in dišavnice v lončkih, mogoče je bilo dobiti tudi" razne zeliščne izdelke. Na mlekarski stojnici je bilo poleg številnih mlečnih izdelkov mogoče kupiti tudi kozji sir, posebno pisana pa je bila cvetličarska stojnica s šopki iz suhega cvetja. "Vse cvetje smo vzgojili in posušili sami," je ob tem poudarila njihova profesorica. Za otroke so
pripravili posebno stojnico, pri kateri so izdelovali možičke iz koruze. Veliko ljudi je privabljala še živilska stojnica, kjer je bilo poleg vloženega sadja in zelenjave mogoče poskusiti pecivo, ki se mu je le težko kdo uprl. Mamljive so bile tudi cene, ki so bile zgolj simbolične, za melisin sirup je bilo recimo treba odšteti sto tolarjev, za pol kilograma domačih piškotov pa štiristo tolarjev. "Z zbranim denarjem si zgolj pokrijemo stroške," je ob tem pojasnila Nataša Dolenc in dodala, da dijake, ki sodelujejo pri pripravi sejma, potem nagradijo s kakšnim prostim dnevom.
Mateja Rant
Več krstov kot pogrebov
Statistika pravi, da sta na Gorenjskem le dve občini z naravnim prirastom, Gorenja vas - Poljane in Jezersko.
Jezersko - Jezersko bi zaradi obmejne lege, večje oddaljenosti od centrov in zaradi tega tudi bolj zaprte skupnosti lahko imeli za demografsko ogroženo, pa je ravno nasprotno. Statistika ga uvršča med tiste slovenske občine, ki imajo pozitiven naravni prirast, torej več rojstev kot smrti. Po neuradnih podatkih, ki smo jih dobili v tajništvu občine Jezersko, je v zadnjih petih letih to razmerje le enkrat obrnjeno v korist smrti, in sicer leta 2001, ko je imela občina šest pogrebov in le pet krstov. Letos se je rodilo že sedem otrok, umrli pa so trije ljudje. Lani je bilo U rojstev in štiri smrti, leta 2000 devet rojstev in ena smrt, leto predtem pa pet rojstev in štiri smrti. Da se Jezersko pomlajuje, se vidi tudi v tamkajšnjem vrtcu Palček, kjer so nekaj let nazaj še trepetali, ali ga bodo sploh lahko obdržali, sedaj pa ga obiskuje 18 otrok. Vzgojiteljica Alenka Jovanovski pravi, da je bilo prejšnje leto še boljše, saj je bilo v vrtcu 26 otrok. Za podeželje, kjer so možnosti varstva pri starih starših običajno večje kot v večjih središčih, je to dobro, razlog za to-
likšen vpis v vrtec pa je dobra ponudba programov. Otroci namreč lahko prihajajo v varstvo za poln delovnik, lahko pridejo kasneje ali pa odidejo že po kosilu. Prihodnje leto pričakujejo večji osip, kajti v šolo gre kar 10 otrok. V podružnični šoli Matije
Občina Jezersko si je prizadevala, da bi njihova osnovna šola dobila še peti razred. Radi bi namreč, da bi otroci vsaj do 10. leta starosti ostajali v domačem okolju tudi potem, ko bo devetletka že v celoti uveljavljena. V višje razrede osnovne šole se morajo
V vrtcu Palček na Jezerskem je letos 18 otrok.
Valjavca na Jezerskem je letos 22 otrok, od 1. do 4. razreda, vključno s prvim razredom deve-tletke. 10 je le prvošolčkov, od tega 4 v osemletki in 6 v devet-letki.
voziti v Preddvor. Letos je takih otrok 28. Do Preddvora vsaj ni daleč, le 21 kilometrov, šolski prevoz je organiziran (prevoze plačuje občina).
Danica Zavrl Žlebir
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(XXVIII. del)
Vse to pa dodatno zahteva, da je potrebno disciplinirano in soglasno sprejeti sklep o izključitvi.
Od vseh treh sopodpisnikov je °stal trden le nekdanji župan Jože Pogačnik, medtem ko seje pravnik dr. Celestina, sicer nečlan ZK, že pred tem obrnil proti meni.
Nekaj je bilo tudi tipičnih dvoličnežev", ki so sicer govo-r,li meni v prid, glasovali pa tako, kot je diktiral vrh. Orehek Jev na primer zatrjeval, da sem užival vedno vso podporo, da-nes pa nekateri brusijo in zasa-Jajo nože...
zadnji napor, da bi se zadeva Preselila v strpnejše vode, je po-
novno tvegal Ivan Vidali, ki me je, sklicujoč se na najino dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo skoraj rotil, naj se primerno po-kesam, ali pa vsaj distanciram.
In čim je bila izključitev izglasovana, sem kar takoj začutil, da bom tudi "garjava ovca", ki se je vsi izogibajo.
Žalostno vendar resnično, kajti po končani seji mi je od znancev z drugega brega, le Vidali ponudi roko. Vsi drugi so se rokovanju z menoj previdno izognili ...
Vladimir Dedijer
Ta nenaden preobrat večine znancev, če že ne prijateljev, me
je ponovno spomnil na Vladi-mirja Dedijerja, ki se je spričo svojih "trmastih" stališč in izjav v svojih knjigah znašel v podobnem položaju, pa čeprav je takrat že kot stalno naseljeni Bohinjec, že pretežno živel v slovenskem okolju. Z družino vred je bil nenadoma izpostavljen grobim pritiskom in celo javnim ali pa anonimnim grožnjam, zaradi katerih je svojo družino celo začasno preselil v sosednjo Italijo. Epizoda Dedijer se je primerno uredila in pomirila šele potem, ko mu je sekretariat za notranje zadeve na mojo zahtevo javno zagotovil ustrezno zaščito.
V zadnjih polnočnih poročilih je potek seje že na ekranih TV.
Moram reči, da kar zadovoljivo objektivno, saj naslavlja isto mero "krivde" tudi na SZDL.
Ta noč je seveda huda, spanja pa ni in ni...
4. VIII. 1971 (sreda)
Nekaj po peti uri sem že v skupščini. Z mize poberem razna obvestila in to, kar se je nabralo, ter se vrnem v Lesnino. Prebiram najnovejše novice.
Tisk je objektiven,
v načelih celo naklonjen
V Delu je že Rupnikov članek o včerajšnji seji v Domžalah. Moram priznati, da je v poročanju stvaren in objektiven. Povsem nepristransko niza moje argumente, ki jim namenja celo več prostora kot nasprotnim, pa tudi, da se bom na sklep pritožil.
Sarajevsko Oslobođenje prinaša poročilo dopisnika Mladena Habjaniča iz Ljubljane. Pod na-
slovom: "Protiv manira i na svoju ruku" opisuje potek akcije 25 in obsodbo, ki jo je doživela. Zadržuje se na ostrih kritikah in zahtevah po moji izključitvi.
Kliče me stari znanec, prebrisani oznovec in udbovec polkovnik Orlov, ki so ga odstranili ob aferi Rankovič. Odločno me poziva, naj vztrajam...
"Naj mu verjamem??"
Preseneti me klic Marije Pega-nove, moje nekdanje dijakinje in maturatke iz Ajdovščine, ki je kot zelo sposobna raziskovalka trdno zasidrana v sedanjih strukturah ZKS in SZDL. Ona in njen mož novinar Rupnik bi se rada srečala z menoj.
se nadaljuje
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
so letos že opravili obsežna vlaganja v vzdrževanje hiše in nekatere posodobitve. Obnovili so 300 oken, zamenjali radiatorje, sedaj popravljajo streho. Prenovili so prostore zobne tehnike in na novo opremili zobozdravstveno ambulanto. Prav tako je bila obnove deležna specialistična pulmološka ambulanta. Uredili so še dve garažni hiši in te dni prevzeli novo reševalno vozilo.
Koliko je vse to stalo, glavna sestra še ni mogla povedati. Prav tako še nima ocene, kolikšen bo vložek v novo pridobljene prostore in posodobitev šolskega dispanzerja ter dispanzerja za žene, kar sta tudi nalogi za prihodnje leto.
Iz pritličja stanovanjskega bloka na Cesti Maršala Tita 73 se bo na isto lokacijo preselila enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
"Razloga sta dva: pomanjkanje parkirnih prostorov na sedanji lokaciji in želja, da so naše storitve čim bližje izvajalca zdravstvenih storitev, kar je najboljše za zavarovance," pravi Srečko Erznožnik, direktor območne enote v Kranju, in dodaja, da so izkušnje s podobno ureditvijo v Tržiču in Škof j i Loki dobre.
Z gradbenimi deli (vložek bo koli 26 milijonov tolarjev) pri preurejanju prostorov v prvem nadstropju so že začeli. Opremo (stala bo blizu 5 milijonov tolarjev) naj bi montirali novembra in se preselili do konca leta. Ugodnost hiše je tudi že urejen dostop za invalide z dvigalom v prvo nadstropje.
Mendi Kokot
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica
Marjeta Vozlič_
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 5.032 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Priložnost za bohinjski turizem
V bohinjskem turizmu je do leta 2006 prijavljenih za 54,3 milijona evrov naložb.
Bohinjska Bistrica - Bohinjski turizem zadnje desetletje ni našel možnosti za razvoj. Letošnje leto pa naj bi bilo zanj prelomno, saj je bohinjska občina skupaj s predstavniki turističnega gospodarstva po javnem povabilu ministrstva za gospodarstvo za oddajo predlogov projektov spodbujanja turizma za obdobje od leta 2004 do 2006 prijavila za 54,3 milijona evrov naložb.
Občina Bohinj je spomladi pri Razvojni agenciji za Gorenjsko naročila pripravo razvojne strategije za Bohinj, po kateri naj bi ponudili njegove naravne danosti, kulturno dediščino in možnost pridelave zdrave hrane. Bohinjska županja Evgenija Kegl Korošec je na novinarski konferenci, ki so se jo udeležili tudi naložbeniki v bohinjski turizem, dejala, da so sprva dvomili v njihove resne namene, vendar se je letos že izkazalo, da dvom ni bil upravičen. "Bohinj za naložbe-nike ni bil zanimiv tudi zaradi slabe cestne in komunalne infrastrukture ter omejitev, ki jih določa zakon o Triglavskem narodnem parku. Zato bomo morali poskrbeti za kanalizacijo, čistilno napravo in prostorske dokumente," je povedala Kegl Koroščeva. Občina je spomladi že sprejela urbanistični načrt za Ribčev Laz in čolnarno, naročili so tudi izdelavo prostorskih dokumentov za celotno območje "jezerske sklede", skupaj z ministrstvom za okolje in prostor pa pripravljajo dokumentacijo za kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave. V dveh do treh letih bodo poskušali urediti tudi ceste, kolesarsko pot od Ribčeve-ga Laza do Bohinjske Bistrice in parkirišča. V bližini jezera naj bi skupaj s sedanjimi uredili okoli 2400 parkirnih mest in ko bodo slednja polna, bodo gostje morali svoja vozila pustiti v Bo-
hinjski Bistrici in se do jezera pripeljati z avtobusom.
In kakšne naložbe se v prihodnjih letih obetajo bohinjskemu turizmu? Direktor smučarskega centra Vogel Tomaž Sumi je povedal, da za uspešne zimske sezone potrebujejo umetni sneg, ki je povezan z napeljavo vode, nove proge, žičnice in nova parkirišča na spodnji postaji. Štirinajst milijonov evrov naložb pa načrtujejo tudi v MPM Engi-neering Ljubljana, ki gradi v Bohinjski Bistrici vodni park. Denar bodo po besedah Boštjana Cokla porabili za drugo fazo vodnega parka in gradnjo hotela s 150 do 200 posteljami. Prva faza parka bo končana sredi decembra, druga, vanjo bo omenjeno podjetje vložilo 60 odstotkov lastnih sredstev, pa naj bi bila zaključena v dveh do treh letih. Načrte imajo tudi v delniški družbi Alpi-num, ki bo za naložbe v naslednjih petih letih potrebovala 20 milijonov evrov. Direktor Branko Tramšek je povedal, da načrtujejo dograditev nekdanje kraljeve vile, ki jo bodo preuredili v restavracijo, in bazenskega kompleksa, še letos naj bi končali prenovo Ski hotela na Voglu, kjer naj bi uredili tudi planšarsko vas, v Stari Fužini pa nameravajo zgraditi hotel s 300 posteljami. "Pridobili smo soglasje za izredne posege v TNP, kar pomeni, da bomo lahko uredili tudi depandanso pri hotelu Zlatorog, pove-
čali hotel Pod Voglom, pri hotelu Bellevue pa obnovili in nadgradili depandanso Savica," je dodal Tramšek. Borut Nunar iz Smučarske zveze Slovenije je na četrtkovi novinarski konferenci predstavil vizijo razvoja športno rekreacijskega centra na Pokljuki. Za uresničitev načrtov bi potrebovali okoli 5 milijonov evrov, doslej jih je ureditev centra stala že 3 milijone evrov, bohinjska županja pa je ob tem še dodala, da bodo skupaj z blejsko občino morali urediti tudi prometni
režim na Pokljuki. Letošnja zimska sezona pa je vprašljiva za obratovanje smučišča Kobla, saj podjetje Kobla ŽTG, po besedah predsednika nadzornega sveta družbe Iva Repa, umira. Samo terjatve banke presegajo 30 milijonov tolarjev, blokiran račun onemogoča poslovanje in lahko se zgodi, da Kobla letos ne bo obratovala. Po Repovih besedah jo lahko reši le dokapitalizacija podjetja s sredstvi 25 lastnikov, lokalnih naložbenikov ali z njeno prodajo. Renata Skrjanc
Plin tudi v Vodicah
Vodice - Občinski svet Vodice je sprejel odlok o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim in drugimi energetskimi plini na območju občine Vodice. Na podlagi tega odloka bo občina še letos objavila razpis za izbiro koncesionarja. Načrtujejo, da bodo že v kurilni sezoni 2004/2005 prvi porabniki priključeni na plin. To naj bi bili šola, nov vrtec in lahko tudi vse tiste hiše, kjer je občina že napeljala plinovod. V odlok pa so tudi zapisali, da cena plina ne bo smela presegati cene ekstra lahkega kurilnega olja. Andrej Zalar
Dovoljenje še za dva meseca
Preddvor - Kotlarni v Preddvoru, ki ji je upravna enota Kranj odredila poskusno obratovanje do 15. avgusta letos, so ga podaljšali 15. novembra. Za podaljšanje poskusnega obratovanja so zaprosili, ker še niso opravljene potrebne meritve. Po poskusnem obratovanju bo opravljen ponovni tehnični pregled. Sicer pa sistem ogrevanja na biomaso v Preddvoru gradijo naprej, ob tem pa se ukvarjajo z vec problemi, med drugim tudi z visoko porabo energije v osnovni šoli, odkar je ta priključena na novi toplovod. D.Z.
Prizidek ob 150-letnici šole
V soboto so na Sovodnju odprli prizidek k šoli. V njem je prostor za 19 otrok v kombiniranem oddelku vrtca.
Sovodenj - "Pred dobrim letom sem v Novi Oselici napovedal gradnjo vrtca. Med poslušalci je bilo veliko negodovanja in nejevere. Danes pa vrtec odpiramo," je zbrane nagovoril ravnatelj Valentin Kokalj.
Kljub težavam pa so lahko na Sovodnju ponosni na nove prostore, ki že dajejo varstvo 19 otrokom v kombiniranem oddelku. Razen tega so tudi prvošolčki dobili odlične pogoje za delo, tudi stara šola je popolnoma obnovljena.
"Naredili bomo vse, da bo vrtec zasijal v življenjski polnosti," je zaključil nagovor Valentin Kokalj.
Župan Jože Bogataj je najprej poudaril, da je to velika pridobitev za otroke, nato pa nadaljeval: "Vseskozi so obstajale bojazni, da ne bomo zgradili vrtca. Pred časom sem na Sovodnju dejal, da naj poskrbijo za poln
vrtec, danes pa je oddelek poln in upam, da bo vedno tako."
Že pred časom je občina poslala tri vloge za gradnjo na razpis ministrstva za šolstvo. Te projekte so razvrstili v tri dele, prvi je bil vrtec, druga gradnja v Poljanah in tretja gradnja telovadnice ob OŠ Ivana Tavčarja v
Gorenji vasi. Po besedah župana Bogataja začetek del ni odvisen od župana ali občinskih svetnikov, ampak predvsem od soglasja ministrstva. Slednje tudi prispeva približno četrtino sredstev. V Poljanah naj bi se gradnja začela spomladi prihodnje leto, je za konec govora poudaril župan. Poleg kombiniranega oddelka vrtca so v Podružnični šoli Sovodenj pn-dobili še učilnico za devetletko in večnamenski prostor, pred Šolo je velika asfaltna ploščad in urejeno travnato igrišče. V treh oddelkih devetletke je danes 35 otrok, 19 v vrtcu, za vse skupaj pa skrbi sedem zaposlenih. In* vesticija je vredna blizu 100 milijonov tolarjev, od tega je Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo komaj 24 milijonov.
Boštjan Bogataj
Začetek dozidave osnovne šole
Na današnji dan, 23. septembra, občina Cerklje na Gorenjskem praznuje občinski praznik, v spomin na delovanje in ustvarjanje enega največjih slovenskih igralcev,
režiserjev in dramaturgov Ignacija Borštnika. Ob tej priložnosti smo na pogovor povabili župana Franca Čebulja.
Praznovanje občinskega praznika boste sicer slavnostno obeležili v nedeljo, 27. septembra, na Šenturški Gori, s praznikom pa sovpada tudi podpis pogodbe med občino in Grabincem GIP-om iz Kranja o dozidavi Osnovne šole Davorina Jenka in pisma o nameravani gradnji doma starejših občanov in varovanih stanovanj v Šmartnem. Oba dokumenta sta povezana, saj ste našli svojevrstno rešitev. Kakšno?
"V resnici gre za povezana projekta, saj oba potekata v povezavi z javnim razpisom izvedbe tretje faze osnovne šole. V prvi vrsti gre za izgradnjo prizidka k šoli s kulturno dvorano in s splošno zobno ambulanto, kar bo izvedlo podjetje Gradbinec GIP,
ki je bilo ugodnejši ponudnik od Tehnika iz Škofje Loke, hkrati pa privolilo v naš razpisni pogoj, da plačilo kompenziramo s 2,5 hektarja zemljišča v Šmartnem v vrednosti 253 milijonov, kakršna je bila sodna cenitev. Izvedba gradbenih del tretje faze OŠ brez zunanje ureditve, opreme in inštalacij bo stala 490,3 milijona tolarjev, celotna investicija, skupaj z opremo, pa blizu 700 milijonov tolarjev, približno toliko, kot je občina vložila v izgradnjo športne dvorane in novega vrtca. Država bo za investicijo na šoli primaknila 30 odstotkov, torej okoli 150 milijonov tolarjev. Pripravljalna dela na šolskem poslopju so se že začela, gradnja naj bi bila končana konec septembra
Ob občinskem prazniku, 23. septembru, čestitamo vsem občankam in občanom Občine Cerklje.
Franc Čebulj, župan Občinski svet Občinska uprava
Župan Franc Čebulj
prihodnje leto, novembra pa bodo otroci lahko sedli v nove učilnice. Z direktorjem GlP-a Zma-gom Geršakom sva podpisala tudi pismo o nameri o izgradnji doma starejših občanov in varovanih stanovanj v Šmartnem. Občina pri tem ostaja desetod-stotni solastnik zavoda doma ostarelih, s čimer izkazujemo interes in partnerstvo pri izgradnji doma. Tako bomo s skupnimi močmi javni zavod ustanovili, poskusili bomo pridobiti koncesijo in soinvestitorje. Če bo vse potekalo po načrtih, pričakujem, da bomo skupaj z Gradbincem na tem zemljišču pridobili še druge sorodne dejavnosti. Zemljišče je manjše vrednosti, kot bi pričakovali, ker še ni urejen dostop in bo potrebno dodatna zemljišča še odkupiti. Pričakujemo, da bomo s to gradnjo začeli vsaj po dograditvi šole. Zelo pa
sem vesel, da je Gradbinec GIP sprejel našo ponudbo. Brez tega občina sploh ne bi bila sposobna izvesti drugih investicij kot le dokončno izgradnjo šole, soin-vestitorstvo pri izgradnji regionalne ceste Spodnji Brnik -Zgornji Brnik in redno investicijsko vzdrževanje. Na osnovi kompenzacije se občini tudi ne bo treba zadolževati."
Mimo je poletje, vedno najbolj pestro investicijsko obdobje. Katere investicije so oziroma še potekajo v Cerkljah?
"Nadaljuje se izgradnja kanalizacije na Praprotni Polici, v Ve-lesovem smo s to investicijo že zaključili, s tem da smo istočasno uredili še javno razsvetljavo, odvod meteornih voda, preplas-titve, izgradnjo pločnika in obnovili sekundarni del vodovoda. V Velesovem je bila vrednost letošnjih del na vodni infrastrukturi 2,8 milijona tolarjev. Skupaj z ostalima investitorjema smo nadaljevali z obnovo upravnih prostorov Kemofarmacije, pošte, splošne ambulante in občinske uprave. Pričakujem, da bomo objekt predali svojemu namenu konec oktobra ali v začetku novembra. Nadaljevali smo tudi z deli na visokogorskem območju, predvsem na področju oskrbe pitne vode. Tako smo naredili vrtino za Ambrož in deloma Škerjančevo, kar je stalo pet in pol milijonov tolarjev, z drugimi dodatnimi deli pa je investicija stala osem milijonov. Vrtina je že v funkciji, saj smo že opravili priklope objektov na javni vodovod v vasi Sidraž, kjer smo
vodovod potegnili iz Lenarta, investicija pa je stala 15,3 milijona tolarjev. Poudariti moram, da se vse investicije v vodovod financirajo iz občinskega proračuna in ne z vodarino, kakor misli večina občanov. Sredstev iz naslova vo-darine primanjkuje že za vzdrževalna dela, tako da smo že v prvi polovici leta pet milijonov tolarjev v minusu, in če se bo tako nadaljevalo, bo občina morala Komunali Kranj letos doplačati okoli deset milijonov tolarjev. Cena vode torej ne pokriva niti tekočega vzdrževanja. V kratkem bomo naredili še eno vrtino nad zbiralnikom na Ambrožu, kjer bi potrebovali še dodatne pol litra vode na sekundo za pokrivanje kompletnega Šker-jančevega (vikendi), Ambroža in tudi Stiske vasi, kjer je bilo letos veliko pomanjkanje vode. Vrtina naj bi bila narejena v kratkem, takoj nato pa bomo nadaljevali z izgradnjo primarnega vodovoda v te vasi, po oceni nas bo to stalo okoli 120 milijonov tolarjev.
Poleti smo dokončno izpeljali tudi največjo investicijo - ureditev središča vasi na Šenturški Gori, s katero smo začeli že lani-Razširili smo pokopališče, uredili okolico cerkve in župnišca ter zgradili mrliško vežico, to" vesticija je bila vredna 66,5 niih' jona tolarjev. Na Šenturški Gon bo potekala osrednja prireditev ob občinskem prazniku, ki bo 27-septembra ob 16.00 uri, uro prej pa bomo simbolično odprh vodovod še na Sidražu. Vabljeni vsi občani, da se ju udeležij°> kakor tudi drugih prireditev, k1 bodo še na sporedu."
Čaka pa vas tudi rekonstrukcija ceste Spodnji Brnik - Zg°r' nji Brnik...
"Pri tem me skrbi, da se z gradnjo ceste drugo leto sploh ne bo začelo, saj država varčuje in ze pripravlja rebalans proračuna-Na cesti Spodnji Brnik - Zgornji Brnik sicer Direkcija RS za ceste zaključuje z odkupi nepi'e" mičnin in zemljišč."
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Letošnji občinski nagrajenci
Veliko plaketo občine Cerklje na Gorenjskem prejme Športno društvo Adergas za 40-letni trud pri vzgoji mladine v zdrave in športno usmerjene osebnosti. Predlagatelj: župan Franc Čebulj-
Malo plaketo občine Cerklje na Gorenjskem prejme Boris Music iz Vopovelj za prispevek k lepši urejenosti občine Cerklje in njenih vasi. Predlagatelj: župan Franc Čebulj.
Priznanje občine prejme Cilka Rozman iz Cerkelj zaradi njene' ga 30-letnega vestnega dela pri krajevni organizaciji Rdečega kriza-Predlagatelj: UO krajevne organizacije RK Cerklje.
Priznanje občine prejme Franc Kropivnik z Zgornjega Brnika za uspešno dolgoletno vodenje Prostovoljnega gasilskega društva Zgornji Brnik. Predlagatelj: PGD Zgornji Brnik.
Mar v šestnajstem sploh še kdo.
Prva premiera nove sezone v Prešernovem gledališču, drama Push Up 1-3 v režiji Mateje Koležnik, navdušila občinstvo.
Kranj - Hladnost in zadržanost premiernih publik, sicer tako značilna za slovenska gledališča (Gorenjci kakopak nismo nobena izjema), sta se na petkovi premieri Prešernovega gledališča, drami nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga, Push Up 1-3, v režiji Mateje Koležnik, spremenila v popolno navdušenje, vzklike bravo, tooo in gromke aplavze ob zaključku. Upravičeno. Igralski ansambel je odlično "izkoristil" aktualno temo žrtvovanja medčloveških odnosov na oltar brezkompromisnega karierizma.
Mar v šestnajstem nadstropju sploh še kdo fuka, se nam z odra v dobesedni artikulaciji večkrat vsiljuje vprašanje? Rečeno na prvo žogo, izraz pa seveda zajema celoto medčloveških odnosov, ki v svoji pristnosti očitno izginjajo sorazmerno z dvigovanjem dvigala. V višjih nadstropjih poslovne stavbe velikega mednarodnega koncema, ta je tudi osrednje fizično dramsko prizorišče, se namreč običajno nahajajo pisarne vodilnih struktur, v katere vztrajno "grizejo"
push up" povzpetniki. Pravzaprav je v dobesednem prevodu "poriv navzgor" tudi ena od glavnih perspektiv šestih glavnih dramskih oseb, ki vsakega
posebej zanima ta njihov imperativ - šestnajsto nadstropje. Igra za nadstropje, za naklonjenost vrhovnega šefa Kramerja nekako vključuje tri dvojke. Če se šefova žena Angelika (Veronika Drolc) in mlada povzpet-nica Sabina (Darja Reichman) v zadnji fazi udarita na temo delitve direktorjeve postelje, se potem oblikovalka Patricija (Vesna Jevnikar) in Kramerjev priljubljeni svetovalec Robert (Matjaž Tribušon) v vrh prerivata z reklamnim videospotom. Je dober, ni dober. Tretja dvojka je moška, dolgoletni zanesljivi uslužbenec Hans (Matjaž Tribušon) in njegov mlajši kolega Frank (Gaber K. Trseglav) tek-
mujeta za vodstveno delovno mesto na izpostavi korporacije v Nevv Delhiju. Medsebojni dialogi so v duhu poante drame pravzaprav samogovori tekmecev, ki na ta način pripovedujejo vsak svojo zgodbo, osebno človeško in brezosebno povzpetniško. Dramo z monologoma uokvi-rjata vratarja, na začetku Henrik (Peter Musevski) in Marija (Vesna Slapar) na koncu, ki oba želita gledalca prepričati, da sta pravzaprav onadva tista, ki imata z monitorji varnostnih kamer pregled nad vsemi. Prav vsak izmed njih ima v svojem liku možnost pokazati svojo igralsko kvaliteto, kar jim vsem po vrsti odlično uspeva. Naj bo to droben detajl ali pa vloga v celoti. Minimalistična scena: štiri premakljive stene, ki so lahko pisarna, dvigalo ali hodnik, v popolnosti dopolnjuje brezosebnost velikih poslovnih stavb in praznost dogajanja v njih, hkrati pa igralcem na odru (ti namreč sami premikajo stene) daje še "dodaten tekst", ki
Puharjev barvni opoj
V prostorih kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav razstavlja akademski
slikar Zmago Puhar.
Kranj - V Avli območne enote Zavarovalnice Triglav v Kranju novo razstavno sezono začenjajo z razstavo del domačega ustvarjalca, akademskega slikarja Zmaga Puharja, ki se tokrat mogoče predstavlja v nekoliko drugačni luči, pa vendarle z deli, ki nadaljujejo pot njegove širše prepoznavnosti.
Utrinek z odprtja razstave: (z leve) Aleš Klement, direktor Zavarovalnice Triglav, območne enote Kranj, umetnostna zgodovinarka Anamarija Stihij Šajn, organizatorka razstav Belita Kusterle in slikar Zmago Puhar.
Neutrudna organizatorka razstav v Zavarovalnici Triglav Belita Kusterle (med drugim je Prisotnim na odprtju namignila, kako živahen je bil Zmago kot njen gimnazijski sošolec) je v uvodnem nagovoru tokratno razstavo Zmaga Puharja povezala z letnimi časi, predvsem pa z jesenjo, v katero nas z bogatim barvnim spektrom, značilnim za njegove slike, vpeljuje slikar. Po dveh obsežnih razstavah ob življenjskem jubileju v Preteklem letu in letos spomladi v prostorih FOV v Kranju, se tokrat predstavlja predvsem z deli, nastalimi v zadnjem obdobju. Razstavljenih je enaindvajset del različnih formatov v tehnikah olje in akril na platnu, pa-P'rju in lesu. Čeprav lahko njegova dela navezujemo na mo-
dernistične smeri v slikarstvu, kot so ekspresionizem, kubi-zem, konstruktivizem, navdušila so ga kasnejša obdobja abstraktnega slikarstva, informela, pop - arta, nove podobe, post-modernizma, je Puhar vseskozi znal svoje delo podrejati lastnemu likovnemu izrazu. Povsem avtonomno ustvarjanje veje tudi iz tokrat razstavljenih del, v katerih se enakovredno dopolnjujeta tako risba kot širok barvni spekter. Videno na opazovalca deluje kot neskončna likovna igra. "Z barvo in črto nabit slikarjev svet na trenutke učinkuje kot kaotičen spoj in vendar se zdi, da posamezne znakovne podobe, natančneje barvne sledi, na oder vstopajo po nekakšnem redu, morda nezavednem, vendar nekje globoko v avtorju
zakoreninjenem," je k razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Anamarija Štibilj Šajn in v nadaljevanju: "Avtor nam pričara prostor in čas. Obe razsežnosti je odel v barvit opoj in če je barva tista, s katero izražamo čustva, občutke, razpoloženje, potem so Puharjeve slike prežete predvsem s svetlobo, s soncem, optimizmom, srečo..." Njegova dela delujejo abstraktno v naših očeh, konkretno v naši podzavesti.
Kot je ob razstavi povedal avtor Zmago Puhar, v svojem likovnem izrazu sledi svojim začetnim vzgibom, saj želi tudi v prihodnje ostati v lastnem razpoznavnem slogu. "Na njem gradim in se vedno znova izpopolnjujem." Tokratno odprtje je glasbeno podprl trio Komodo, menda ustvarjen posebej za tovrstne priložnosti, ki ga oblikujejo njegovi sodelavci in znanci z območne izpostave JSKD, kjer je Puhar že dolga leta dejaven kulturni delavec na področju likovne, video in foto umetnosti. Razstava bo odprta mesec dni.
Igor Kavčič, foto: Gorazd Šinik
"Navzgor rineži" (z leve): Gaber K. Trseglav, Veronika Drolc, Darja Reichman, Matjaž Višnar, Vesna Jevnikar.
so ga pravtako "prebrali v nulo". Režiserka Mateja Koležnik spet dokazuje, da so ji teksti, kot je Push Up 1-3, tako rekoč pisani na kožo. Ko gre za raziskovanje medčloveških odnosov v različnih danostih (naj bo med klošarji ali pa v sferah poslovne elite) je preprosto ne-
nadkriljiva. V približno uro dolgi predstavi nas na jasen in razumljiv način popelje v brezobziren svet liberalnega kapitalizma. Drama v celoti gledalcu ponuja neštete razmisleke in vprašanja. Mar se vse to že dogaja tudi pri nas? To, kar tako sovražimo, čeprav sami najbrž ne de-
lamo nič drugače. Prva letošnja premiera v Prešernovem gledališču, drama o naši prihodnosti, Push up 1-3 je zagotovo zadetek v polno. Vodstvu gledališča predlagam le, naj jo lepo zapakira in ponuja vsem velikim in malim firmam po Sloveniji.
Igor Kavčič
Kužek in muca bi bila velika
Kranj - Ta četrtek ob 18. uri bo v gradu Khislstein premiera lutkovne predstave Kužek in muca, pravnica, povzeta po literarni predlogi Josefa Capka, "Kako sta psiček in muca pori-bala hišo". Uprizoritev je pripravilo Lutkovno gledališče Tri.
Kužek in muca sta velika prijatelja. Skupaj živita v majhni hišici in se trudita, da bi vse delala tako, kot to delajo ljudje. Seveda pa je to nemogoče, saj nimata rok. Niti v šolo tudi ne hodita. Zato včasih kaj delata tudi malo po svoje. Nekoč sta "poribala" svojo hiško ... Gre za eno od pravljic iz Čapkove najpopularnejše knjige za otroke O psičku in muci (1929), za katero je sam narisal tudi ilustracije. V njej se mojstrsko približa otroški miselnosti, ob kateri se lahko zabavata tako otrok kot odrasel človek. Kužek in muca, ki nastopata v teh modernih basnih, mislita in delujeta tako kot otroci. Pri tem je morala skrajno
nevsiljiva. Ročni lutki na malem klasičnem paravanu sta zelo živahni in spretno manipulirata s številnimi rekviziti, kontaktirata s paravanom (ki je kot živa scena sedaj vreme, nato povezovalec zgodbe) in z animatorjem, ki včasih postane njun soigralec. Predstava je podkrepljena z zvoki akustične kitare Jožeta Zvok-lja. Ob hitro menjajočih se slikah, živobarvnem dogajanju na
odru in glasbeni medigri je predstava primerna tudi za naj -najmlajše. Za režijo sta poskrbeli Natalija Herlec in Ksenija Ponikvar (obe sta tudi ustvarjalno animatorsko jedro Lutkovnega gledališča Tri), osnutke lutk in scene je pripravila Natalija Herlec, ki je lutke tudi izdelala, sceno pa sta postavila Ksenija Ponikvar in Milan Perne.
I.K.
Nusica Viva vabi nove pevce
^ranJ - Mešani pevski zbor Musica Viva, katerega bogata pevska aQicija bo kmalu štela že 60 let delovanja, k sodelovanju vabi nove Pevke in pevce. Zbor vodi mladi zborovodja Tomaž Kukovič, njihov epertoar pa obsega dela svetovnih klasikov, slovensko ljudsko in ^metno pesem, črnsko duhovno glasbo ... Nastopajo doma in v tuji-' Pripravljajo pa se za zahtevno turnejo po ZDA, saj bodo v pri-°dnjem letu vrnili obisk mešanemu pevskemu zboru Mosaic Har-°ny, ki je letos pod okriljem Musice Vive uspešno gostoval v Kranja m Ljubljani. Vaje imajo vsak torek in četrtek od 20. do 22. ure v °mu krajanov na Primskovem (vhod nad gostilno Pr' Matičk). I.K.
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Portreti, trojezična predstavitev slovenskih likovnih umetnikov v Avstriji in Italiji, tekst mag. Damir Globočnik, portretna fotografija dr. Tihomir Pinter, predgovor dr. Cene Avguštin, založila Mohorjeva ob podpori Ministrstva za kulturo RS ter Urada zveznega kanclerja in Zveznega ministrstva za vzgojo, znanost in kulturo na Dunaju, sozaložnica Goriška Mohorjeva družba, Celovec, Dunaj, Ljubljana, Gorica 2003, 232. str. 49,5 eura.
Zgodba o nastanku določene knjige dostikrat zna biti še zanimivejša, kot tista, ki jo knjiga pripoveduje. Je kot zaodrje, vsi protagonisti pa niti na koncu predstave ne pridejo na oder. Torej naštejmo le vidnejše, ki so kreirali Portrete: najprej Tihomir Pinter, farmacevt in doktor kemije, portretni fotograf, v slovenskem kulturnem prostoru že dolgo znan po portretih slovenskih kulturnikov, si-
cer pa mojster fotografije slovenske Fotografske zveze in Društva oblikovalcev - por-tretne cikle likovnikov, književnikov, skladateljev, glasbenikov in dramskih umetnikov je objavil v več knjigah; Damir Globočnik, muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino in vodja galerijske dejavnosti Gorenjskega muzeja v Kranju, avtor knjig, ki so rezultat njegovega proučevanja slovenske karikature in satirične ilustracije (12 jeznih mož, Vodiški čudeži, Pesnikova Podoba, Afera Theimer); Cene Avguštin, ravnatelj Gorenjskega muzeja v pokoju, poznavalec sodobne likovne ust\>arjalnosti; pobudnik prvega tovrstnega projekta Franc Kattnig, urednik Mohorjeve družbe iz Celovca; oblikovalka Silva Sever, kije svoje delo opravila tako, da v polni meri zadihajo mojstrske portretne fotografije; slovenski umetniki zunaj meja, ki se, kot pravi Avguštin, s svojo dejavnostjo - slikarstvom, grafiko, risbo, tapiserijami, keramiko, instalacijami in drugimi oblikami umetniškega izražanja - enakopravno vključujejo v krog tako ostalega slovenskega kot nemškega in evropskega kulturnega prostora. V izboru 49 umetnikov je večina širši javnosti manj znanih, le nekaj se jih je uveljavilo hkrati v tujini in Sloveniji, recimo Valentin Oman, Fran-
ko Vecchiet, Klavdij Palčič in že pokojna trojica Lojze Spacal, Avgust Černigoj in France Gorše.
Monografija ima vsaj dve pomembni odliki. Prvič: Hkratni nastop obeh avtorjev, fotografa in umetnostnega zgodovinarja. Pred tem sta že sodelovala, nastanku projekta pa je gotovo botrovala tudi sama narava Pinter-jevega dela; fotograf je namreč s svojo fotografsko torbo neprestano na poti, ob tem pa se njegovo razmišljanje osredotoča na por-tretiranca kot osebnost s profesionalnimi dosežki. Pinterjev fotografski portret je zgledno likovno pričevanje, portretiranca zna poglobljeno opazovati, zmožen je premagati njegovo nelagodnost, za fotografski trenutek lahko prodre v njegovo zasebnost, piše Globočnik, ki v Gorenjskem muzeju skrbi tudi za kabinet slovenske fotografije. Drugič: Združuje umetnike, živeče na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji ter avstrijskem Koroškem do Dunaja in Salzburga; tam se težje uveljavljajo, v Sloveniji pa so s pričujočo monografijo poželi pomemben del priznanja. Menda mnogi od njih do izida knjige niso verjeli, da se bodo ugledali na knjižnih straneh, za povrhu takole skupaj, saj pred tem drug za drugega skoraj niso slišali.
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek, 23. septembra 2003
Misionar z zelenega otoka
Moje ime je Aljaž Žbogar. Sem 26-letni Škofjeločan, ki je kot misionar gibanja Hare Krišna preživel tudi osem mesecev na Irskem, vključno s Severno Irsko (lani šest mesecev in letos dva). Tu sem doživel veliko zanimivega,
zato bi to rad podelil z vami.
Prazniki in godovi
Mihael, Gabrijel in Rafael
Sveto pismo posebej izpostavlja tri božje odposlance, nadangele Mihaela, Gabrijela in Rafaela.
Svojo službo misionarja sem opravljal skupaj z Markom in Petrom iz Belfasta ter Daveom in včasih Timom iz Dublina. Zanimivo je, da sta Belfastčana velika prijatelja, čeprav prihaja Peter iz protestantske družine, Mark pa iz katoliške. To v "normalnih" severnoirskih razmerah ni najbolj pogost pojav ... Seveda je v njunem primeru gibanje Hare Krišna tisto, ki premošča sicer dokaj čvrsto zakoreninjeno nasprotovanje ter nezaupanje. Naša misija je temeljila predvsem na distribuciji knjig z duhovno vsebino. To je bila predvsem prostovoljna dejavnost in svoje stroške ter stroške tiskanja knjig smo krili tako, da so nam ljudje dali prostovoljne prispevke za knjige. Irci so k sreči velikodušni, tako da smo lahko shajali. Imeli smo predelan kombi z malo kuhinjo ter ležišči. Tako smo potovali od mesta do mesta ter ljudem predstavljali knjige po vsem irskem otoku. Naša baza pa je bil majhen otoček v jezeru Loch Erne na Severnem irskem v okrožju Fermanagh po imenu In-ish Rath ali Hare Krishna island, kot ga tod kličejo domačini. Ta otoček so irski vajsna-ve - bhakte (privrženci, častilci Krišne) v začetku 80-h odkupili po dokaj ugodni ceni in tamkajšnjo viktorijansko vilo, ki so jo na otoku preuredili v Krišnov tempelj s čudovitimi marmornatimi božanstvi Radha Govin-da, ki so jih prinesli iz Indije, ter jih tu postavili na prekrasen zlat oltar. Za tiste, ki še ne veste, kdo je Krišna, vam lahko objasnim, daje Krišna eno izmed imen Boga. Po tem imenu, ki pomeni vse privlačen, pa ga kličejo predvsem vajsnave-bhakte, ki prihajajo iz Indije, duhovni učitelj in ustanovitelj gibanja Hare Krišna Srila Prabhupada (njegove knjige smo ljudem tudi predstavljali), pa je ta čudovit nauk leta 1965 iz Indije prenesel v ZDA, najprej v New York, od tam pa še po drugem delu sveta. Vse to je opravil v dvanajstih letih intenzivnih potovanj in pri-diganja do leta 1977, ko je zapustil ta svet v
Aljaž Žbogar (levo) z irskim misionarjem.
Indiji. Srila Prabhupada je napravil izjemno delo, tako da je sedaj možno obiskati Kriš-nove templje po vsem svetu, tudi pri nas v Ljubljani.
Eden najslikovitejših je vsekakor ta na Inish Rathu sredi irske divjine, v družbi sosednjih otočkov, ki jih je veliko jezero Loch Erne polno. Ta čudovit, odmaknjen kraj se med bhaktami imenuje Govindadvvipa in je srce in duša irske skupnosti Hare Krišna. Tu
so vsi pomembnejši festivali, vsi pomembnejši dogodki, kot so npr. poroke. Tukaj se stari prijatelji, včasih po dolgem času, srečajo na izredno privlačnih duhovnih festivalih z odlično indijsko duhovno glasbo, predavanji, okusno vegetarijansko hrtmo, kar je splošna značilnost naših festivalov po vsem svetu.
Zanimiva je tudi zgodovina jezera Loch Erne. Loch v galščini pomeni jezero, Inish pa otok. Na sosednjem otoku Boa so še ostanki kamnitega božanstva keltske boginje vojne, ki ima obraz spredaj in zadaj, ter izgleda precej strašljivo, mistično, kakršen je bil čas predki ščanske Irske, ko je cvetela druidska kultura. Znano pa je, da je bil prav na otoku Inish Rath že v šestem stoletju krščanski samostan, kjer so prakticirali takratno keltsko verzijo krščanstva, za katero je bila značilna velika verska gorečnost, odpovedovanje, strogosti. Menihi niso imeli niti kakega samostanskega poslopja, le ozek stolp, ter so živeli res asketsko. Tako je znana zgodba o očetu Calanghanu, ki je svojo meniško skupnost vodil tako strogo, da je nekaj menihov celo umrlo, ko pa so ga prosili, naj malo ublaži strogosti, je odločno dejal, da, ampak le za druge, za sebe pa ne. No, danes se med našimi menihi na otoku tega ne pričakuje, je pa seveda določena strogost potrebna že za prečkanje jezera v čolnu, še posebej ob vetrovnem in deževnem vremenu, ki pa je tukaj bolj pravilo kot izjema.
Irska je na splošno kulturno cvetela do 8. stoletja, ko so prišli Vikingi in so se začela stoletja nenehnih vojn, kajti za njimi so prišli Normani, pa Angleži,... Skratka prostor, kjer sem deloval, ima zelo zanimivo, razburkano zgodovino ter je prežet s starimi izročili, tako da mislim, da bodo tudi moje zgodbe, ki jih bom objavljal v prihodnjih številkah, zanimive in vredne branja^
Aljaž Žbogar
Kancijanovo srečanje v Kranju
Začelo se bo v soboto, 27. septembra, popoldan, v Kranju pa pričakujejo tudi predstavnike oblasti iz Škocjana na Soči in Škocjana na Koroškem.
Kranj - Letos mineva 1700 let od mučeniške smrti svetnikov Kancija, Kancijana, Kancijanie-le in njihovega vzgojitelja Prota. Umrli so v času najhujšega nasilja nad kristjani, ki gaje zganjal rimski cesar Dioklecijan. Kan-cijani so bežali iz Ogleja, vendar so jih ujeli in pobili pri mestu Aquas Gradatas oziroma današnjem Škocjanu na Soči v spodnjem delu Furlanije. V spomin na mučenike je bilo konec maja v Škocjanu na Soči srečanje vernikov iz župnij, katerih zavetnik je sv. Kancijan. Srečanja so se udeležili tudi romarji
iz Kranja, kjer je župnijska cerkev posvečena sv. Kancijanu in tovarišem.
Takrat je nastala pobuda za srečanje v Kranju, na katerem bi se srečali verniki in predstavniki oblasti iz treh krajev, povezanih s Kancijanom: Škocjana ob Soči, Škocjana ob Klopinj-skem jezeru na Koroškem in Kranja. Srečanje bo v soboto, 27. septembra. Posebej za to priložnost bodo v Kranj iz Škocjana ob Soči pripeljali relikvije mučenikov. Sprejeli jih bodo ob 16.30 na parkirišču na Hujah, od koder jih bodo v procesiji pre-
nesli v kranjsko župnijsko cerkev, kjer bo molitev, ob 18. uri pa maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Umetniški program pripravljajo pod vodstvom Angele Tomanič zbor Gallus iz Kranja, sopranistka Pija Brodnik in basist Marcos Bajuk, skupina instrumentalistov Cappella Cantiani in orglarka Barbara Pi-bernik. Razen številnih romarjev pričakujejo v soboto v Kranju tudi visoke predstavnike goriške in krške oziroma celovške Škofije in tamkajšnjih oblasti.
Jože Košnjek
Šenčurski Pelikan vabi nove pevce
Šenčur - "Smo mladi, nadarjeni in obetavni ... srednješolci, študentje in ustvarjalci. Smo člani cerkvenega mešanega mladinskega pevskega zbora Pelikan, torej smo pevke in pevci in se imamo radi," so zapisali v vabilo novim pevkam in pevcem, ki bi radi prepevali v Pelikanu. Vsi, ki se bodo odločili za petje v tem zboru, so vabljeni na prve vaje v tej sezoni, ki bodo v petek, 3. oktobra, ob 20. uri v prvem nadstropju kaplani-je v Šenčurju (za župniščem). Pojasnila dajejo po telefonu 031/514-080.
J.K.
Danes, 23. septembra, se uradno začenja jesen. Dan bo po dolžini enak noči. Katoliška cerkev se danes spominja redovnika Pija iz Pietrelcine, ki je postal blažen maja leta 1999, škofa in mučenca Paternija oziroma Domogoja, papeža Lina, mučenk Tekele in Marte Pezijske.
Jutri, 24. septembra, bo praznični dan škofa Ruperta Salz-burškega in Marije, rešiteljice jetnikov. Za Slovence je še posebej pomembno, da bo jutri praznični dan nekdanjega mariborskega škofa Antona Martina Slomška, ki ga je papež Janez Pavel II. med obiskom v Sloveniji 19. septembra leta 1999 v Mariboru pred okrog 200.000 verniki kot prvega Slovenca razglasil za blaženega. Škof Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra leta 1800 na Slomu v župniji Ponikva pri Celju, umrl pa je 24. septembra leta 1862. Za škofa je bil posvečen 5. julija leta 1846 in je sedež tedanje škofije prenesel v Maribor in prispeval, da je Štajerska ostala slovenska.
V četrtek, 25. septembra, bodo praznovali menih in spokornik Sergg Radoneški, kmet Nikolaj iz Flue in mučenec ter škof Firmin.
V petek, 26. septembra, bo evropski dan jezikov. Cerkev pa se posebej spominja mučencev Kozme in Damijana, opata Nila in Elzearija iz Sabrana. Med vsemi sta med Slovenci najbolj poznana Kozma in Damijan. Po strahovitem mučenju, ko so ju na koncu obglavili, sta umrla okrog leta 303, v času cesarja Dioklecijana. Sta edina svetnika vzhodne cerkve, kjer so ju prvi začeli častiti. Umrla sta v mestu Celicija v Mali Azi-
ji, doma pa naj bi bila v Arabiji in naj bi bila vešča zdravljenja.
V soboto, 27. septembra, bo praznični dan duhovnika in redovnega ustanovitelja Vincen-cija Pavelskega in mučenca Adolfa Španskega. Vincencij Pavelski (1581 - 1660) je ustanovil misijonsko družbo, ki je dobila ime "lazaristi", skupaj z Ludoviko Marillac pa sta ustanovila Družbo usmiljenih sester (Hčere krščanske ljubezni).
V nedeljo, 28. septembra, se bo cekev spomnila Vaclava ali Venčeslava, češkega kneza in mučenca, device Evstohije in Lovrenca Riuza in mučencev. V nedeljo bodo godovali vsi, ki jim je ime Venčeslav, Vencelj, Vencek, Venček, Venko, Veno in Slavko.
V ponedeljek, 29. septembra, bo praznik med Slovenci priljubljenih svetnikov, nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela, ki imajo po Svetem pismu med vsemi angeli najpomembnejšo vlogo. Nekdaj je ta dan praznoval le Mihael, sedaj pa vsi trije. Mihaela prikazujejo kot voditelja angelov v njihovi sijajni zmagi nad satanom. Zato je Mihael zavetnik zoper hude duhove. Gabrijel je znanilec rojstva Janeza krstnika in Jezusa. Je zavetnik sredstev obveščanja, posebej pa ga častijo tudi poštni uradniki in raznašalci časopisov. Rafel pa človeku pomaga k zdravju in ga spremlja na potovanjih. Krščanska organizacija za pomoč izseljencem se imenuje po Rafaelu. V ljudski modrosti je Mihael bleščeč vojak, ki peha satana v peklensko brezno. Varoval naj bi tudi umrle vernike in njihove duše spremljal na drugi svet. Zato so mu posvečene številne kapelice na pokopališčih.
Jože Košnjek
Strpno o islamskem centru
Ljubljana - Nova Slovenija je v izjavi za javnost pojasnila svoje stališče do gradnje islamskega verskega centra v Ljubljani, ob katerem se pojavljajo številna vprašanja. "To ni nič čudnega, saj gre za novost v naši državi, morda celo v EU.
Upoštevati pa bodo morali slovenske zakone in hkrati tradicijo slovenskega ljudstva. Kot zgledni državljani ali legalni prebivalci Slovenije ne bi smeli verniki, ki pripadajo islamski skupnosti, naleteti na večje težave z večinskim narodom naše države, če bodo spoštovali slovenske običaje, tradicijo, zgodovino in naše prizadevanje za zagotovitev človeških vrednot svobode, demokracije m enakosti vsem prebivalcem naše države. Seveda pa je potrebno omeniti, da članki o nameravanem muslimanskem centru v Ljubljani z naslovom "Minareti nad križem" (Novi Bazar, Glas islama, avgust 2003) ne spodbujajo k strpnosti. Pričakovati je, da se s takim pisanjem ne strinjajo ne člani muslimanske skupnosti v Sloveniji m ne domačini," je zapisano v izjavi za javnost. J>K-
Piše: Mira Delavec
Josipina Urbančič - Turnograjska
XXI. del
Tako so poletni dnevi na Turnu tekli naprej in Josipina se je veselila, da se bosta z Lovrom po dolgih mesecih čakanja ponovno videla. Konec julija 1851 naj bi prišel in potem naj bi si končno ogledala freske v samostanu v Velesovem. Josipi-nije medtem zmanjkovalo volje za pisanje. 4. julija je zapisala: "Prav žalostna sim, ak svojo knjigo pogledam in vidim da že 4 mesce nisim nič v njo pisala! Kaj bo - kaj bo?! "Josipina Turno-gradska " bo umolknila - kakor se meni zdi. Lena, lena je naša " Turno gradska"! Okregajte jo en-malo!" Josipina je sicer v tem času napisala povest Tverdislav, vendar Pintar ni imel več veliko časa, da bi ji povestice bral in popravljal, zato jih je Josipina pošilja samo še Lovru v Gradec z besedami: "Preberite ga - ah prosim popravite ga, uzdignite, kar je preveč na tleh! Pobratim ga še ni bral - zdaj ni nikakor za to! Nima časa!" Pintar je imel namreč veliko dela z gradnjo župnišča in je na Turn prihajal bolj proti večeru. Takrat so sedeli v izbi in se pogovarjali o drugih stvareh.
Za prebiranje literature je imel vedno manj časa. Včasih je bral tudi pisma, kijih je Lovre pisal Jo-sipini. Tudi prijateljica Serafina ni imela več toliko časa, saj se je gibala v povsem drugi družbi kot Josipina. Po dolgem času jo je 5. julija obiskala na Tunu skupaj z neko gospodično "Velzers-him", doktorjem Hradeckim in njegovo ženo. Po njenem odhodu je zapisala: "Serafina, čudna je ta deklica! Vsaki veterček jo zna oberniti! Da tako dolgo ni na Turn prišla, je gotovo le "žlahtna drušnja " kriva, v kteroj je letos. Se ve - kako bi jo gledala ta - ak prijatelici "prijatelice" bila, ki ni žlahtnega rodu - v kteroj se ne pretaka tak žlahtna kerv, kakor v takoj gospodi!" Josipina se ni obremenjevala kasneje več s tem, saj ni pogrešala več svoje prijateljice. Pogrešala je Lovra, na katerega je bila vedno bolj navezana in ji je vedno več pomenil. Spraševala se je: "In kaj je moja sreča? Ah Lovre ljubezen je - ljubezen preblagoga Lovreta. Ah - to je jedina - nezmerna sreča Jo-sipine!"
Prosila ga je in mu v pismih prigovarjala naj pazi nase in naj se ne vdaja žalosti, saj je življenje lepo. Lovro je bil užaljen, ko mu je Josipina pisala o svoji sreči in skrbi zanj, češ da ni tako ubog. Ona se mu je hitela opravičevat, da ni tako mislila in ga ni hotela žaliti in da jo je on narobe razumel. Obrazložila mu je, da jo k pisanju vodila le skrb in ljubezen do njega. Sporočala mu je, da ji je drago njegovo življenje in zdravje ter da ga neskončno ljubi. Zaželela si je, da bi bila že skupaj, a Lovre ji 11. julija še vedno ni sporočil, kdaj bo prišel, zato je bila jezna nanj. Tisti večer, 11. julija, ko se je vrnila s sprehoda, se je zunaj nekaj zgodilo. Lovru je hitela pisati: "Treskalo -veršalo - gromelo je, gost se je usipal dež na zemljo - in - kakor divje je bilo vse. Ali prešlo je - utihnilo vse - počasi so zdaj se skrvali oblaki - tak čist, hladan zrak obliva žemljico, mogočni Triglav, Storžič - imajo snegopokrite glave - ponosno se uzdigujejo zdaj nad zelenimi boršti. "
Čez tri dni je prejela Lovrovo pismo, v katerem ji je le sporočil, da bo prišel čez tri tedne ali pa še prej. Josipina mu med drugim odgovorila: "Podobe v Velesovem?" ah Lovre, da bi jih mogla gledati včeraj 14 dni. Pa težko - težko bode to!" Prosila ga je, če bi lahko prišel že 25. julija k njim, saj gredo potem v Ljubljano, ker ima Janko 28., 29. in 31. julija izpite. Josipina je bila jezna, da so ravno ti izpiti sedaj vpadli, ko naj bi se
končno srečala. Ker je bil Lovro še vedno zelo nemiren, saj je Josipina to razbrala iz njegovega pisma, ga je v imenu svoje mame opozarjala, naj bo miren in vesel ter da naj se ne razburja. Spraševala ga je, kdaj naj mu pošljejo voz v Ljublja' no, ko bo prišel z vlakom iz Gradca. V dneh pi'e^ Lovrovim prihodom je razmišljala veliko o usodi in med drugim zapisala: "In kaj je usoda? Božja volja! Ona nas vodi prav, ona nas pelja k sreči! Lovro je še vedno tarnal in imel težave z zdravjem. Zaradi tega se je bal, da ga Josipina ne bo več imela rada. Ona ga je tolažila in vzpodbujala z besedami: "Ah ljubi Lovre - imajte zavest - ah bodite prepričani, da vas Josipina ljubi - ah neskončno - večno, da je "vaša " vsa, vaša uvek-Uvek - ah saj je to njena jedina - neskončna sreča! Ah ohranite njej - svojo enako ljubezen - večno - in nima zemlja srečnejše duše, kakor sit*1 jaz!" V tem času, torej v času dvanajstih dni, s° se do 18. julija že tri "knjižice " izgubile in ponovno seje jezila na pošto v Kranju, saj so pisma tam največkrat zastajala ali pa se izgubljala, maminemu prigovarjanju ni hotela zaradi Jankovih izpitov v Ljubljano, saj je že prav nestrpt10 pričakovala Lovra. "Josipina - težko - prav prav težko bode ta zdaj Ljubljano vidila! Nič je ne vlfr če tje. Skoro skoro bode doma ostala! - za pečjo-
(se nadaljuje)
Glej, jaz tudi iglam nogomet!
Andi je na desni roki pokazal štiri prste. Tako je povedal, koliko je star. Potem se je zapodil za pisano žogo. "Glej, takole brcam žogo. Močno, a ne? Pa v steno jo tudi lahko brcnem," je hitel pripovedovati. Sem ter tja
je podal žogo mlajšemu Petji.
KAM V NASLEDNJIH DNEH ?
Podnart - Športno društvo Podnart je tudi letos v sodelovanju s Športno zvezo Radovljica v soboto že petič organiziralo Dan športa in rekreacije. Prireditev se je odvijala na športnih igriščih v Podnartu. Udeleženci so se lahko pomerili v malem nogometu, košarki, balinanju, namiznem tenisu, badmintonu in streljanju z zračno puško.
Načrtovali pa so tudi pohod po vaseh Krajevne skupnosti Podnart, vendar je ta odpadel. Po besedah predsednika ŠD Podnart Slavka Ješeta verjetno zato, ker naj bi "gobe premamile posameznike" in so tako imeli vsak svoj jutranji "pohod" v najbližji gozd. Vse ostale igre so se s polno paro začele odvijati v dopoldanskih urah. Udeležencev je bilo nekje več, drugje manj.
Balinarsko znanje in pravila so se strogo spoštovala.
V Podnartu imajo igre z žogo možnost nadaljnjega razvoja.
Radovljičani so se pod koši borili kot levi.
V malem nogometu so se pomerile štiri ekipe, v košarki, kjer so igrali po sistemu trojic, pa je merilo moči sedem ekip. V balinanju je tako tekmovalo osem ekip. Namizni tenis je privabil petnajst tekmovalcev, badminton petindvajset. "Igre se odvijajo vsako leto in kar predsedujem, še nismo imeli slabega vremena. Je pa res, da vsako leto, če nam uspe, prenovimo igrišče in dodamo novo panogo. Tako je letos z badmintonom. Največ udeležencev pa bo verjetno na popoldanskem streljanju z zračno puško. Drugače pa se nekateri udeležijo tudi več tekmovanj. Poskusijo tako s tenisom, kot badmintonom, pa potem še streljajo," je še dodal Ješe.
Največ navijačev so imeli nogometaši, pa tudi košarkarjem
se ni slabo godilo, badminton pa je kot nova disciplina privabil kar nekaj radovednežev. Balinarjem kaka posebna spodbuda ni bila potrebna, saj so bile že ekipe same dovolj glasne, veliko pa je bilo takih obiskovalcev, ki so nekaj časa opazovali potek ene igre oziroma tekmovanja, potem pa so se preselili na drugo prizorišče.
Vreme je bilo udeležencem in obiskovalcem petega dneva športa in rekreacije naklonjeno. Kdor se ni udeležil nobene igre ali pokazal navijaške vneme, je lahko popil pijačo, dve, žensk res nisem videla veliko, predvsem pa je bilo zato precej otrok, ki so poskrbeli za svojevrstno zabavo. Vsak drugi je brcal svojo žogo in kazal znanje tistemu, ki gaje le imel čas opazovati, medtem ko so drugi našli prav zanimiv način rekreacije: v gosjem redu so se
postavili na obrežju bližnje reke in metali kamenje v vodo. Ni bilo že toliko pomembno, kdo vrže dlje ali kakšne velikosti je kamen, samo da je špricalo. Zvečer so jih bile mame zagotovo vesele. Alenka Brun
Rolanje tudi čez zimo
Rolerski klub Kranj seje odločil za pripravo rekreacijskega programa, ki bo vsako sredo od 18. do 19.30 ure na stezi pred ekonomsko šolo Kranj. Začel se je v sredo, 17. septembra, ob 18. uri, od prvega v decembru pa bo v dvorani Prote-nex Šenčur. Program obsega fit-nes, rolanje, izlete, udeležbe na rekreativnih tekmovanjih, vadbo v zimskem času, svetovanje, popuste, plačate pa članarino in vadnino. Dodatne informacije na ales.gros@siol.net, 031 733 826 (Katja) in 041 608 807 (Simon). Na omenjeni elektronski naslov lahko pošljete tudi prijavo ali pa na faks 04/ 20 23 516.
Dvorjanski tek
Četrti tek za memorial Janija Stroja bo v soboto, 27. septembra, z začetkom ob 15. uri. Prireja ga ŠD Dvorska vas. Start in cilj bosta na športnem igrišču Rad-van. Dolžina proge bo različna, glede na kategorije. Prijavite se
Kranjčani najboljši
Bled - Drugo soboto v septembru so v Zaki na Bledu potekale 15. letne športne igre upravnih delavcev Gorenjske. Igre so letos organizirale občine Radovljica, Bled, Bohinj in Upravna enota Radovljica. Tekmovalo je sedem ekip iz Radovljice, Jesenic, Tržiča, Škofje Loke, Kamnika, Domžal in Kranja.
Ekipe so se pomerile med seboj v teku na šeststo metrov, metu na koš, odbojki na mivki, badmintonu, veslanju in ročnem nogometu. Med sedmimi ekipami je bila najboljša kranjska, ki jo je sestavljalo devetnajst tekmovalcev. Med njimi je bilo kar dvanajst žensk. Zbrali so 120 točk in zasedli prvo mesto. Tako so osvojili prehodni pokal zmagovalcev letnih športnih iger, ekipni zlati pokal, zlata pokala za 1. mesto v odbojki in ročnem nogometu, srebrni pokal za veslanje in še nekaj medalj za met na koš in tek. Organizator pa jim je podaril še veliko skupinsko sliko. Drugouvrščena je bila ekipa iz Škofje Loke, tretji pa so bili Radovljičani. A.B.
lahko eno uro pred začetkom tekmovanja na startu. Vse nadaljnje informacije lahko dobite na številki 041 900 571 (Zoran Piškur).
Gorski tek za osnovnošolce in srednješolce
V soboto, 27. septembra, bo ob 10. uri start na Smledniškem gradu gorskega teka za osnovnošolce in srednješolce. Gre za državno prvenstvo. Tekmovali bodo po kategorijah. Proga bo nekoliko spremenjena, lažja. Prijave se sprejemajo do petka, 26. septembra 2003, do 12. ure po telefonu 01/36 27 040, na fax: 01/ 36 27 632, na gsm številko 040 232 187, lahko pa tudi na elckuonski naslov stanka.grah @ guestarnes^i.
Ljubljanski maraton
Tokrat že osmi po vrsti bo v nedeljo, 26. oktobra 2003, ob 11. uri. Maratonci bodo tekli na 42 kilometrov dolgem maratonu, polmaratonu na 21 kilometrov, ali pa le rekreativni tek na sedem kilometrov. Ta bo ob 11.30 uri. Kraj prireditve je središče in okolica mesta Ljubljane. Prijava za 8. Ljubljanski maraton mora biti izpisana čitljivo na uradnem obrazcu. Vsebovati mora ime in priimek tekmovalca, spol, rojstni datum, kategorijo in njegov naslov. Oddana mora biti najkasneje do (vključno) 21. 10. 2003 na naslov: Organizacijski odbor 8. Ljubljanskega maratona Timing Ljubljana, Staničeva 41, 1000 Ljubljana. Prijavne obrazce lahko dobite na določenih mestih, več informacij pa na http://ma-raton.slo-timing.com /.
Krog je znamenje harmonije
Simbolika kroga pokriva simboliko večnosti ali nenehnega ponovnega začenjanja, povezanost neba in Zemlje. Daje varnost, spodbuja povezanost, krepi enakovrednost, vanj vključene člene harmonizira v celoto, enost.
Simbolika kroga je zelo široka, saj ima v različnih narodih m kulturah svoj pomen. Z njegovo formo se srečujemo vsak dan, tako da se njegovega pomena niti ne zavedamo. Krog je poleg središča, križa in kvadrata eden temeljnih simbolov človeštva sploh. Odlični Cheva-lier - Gheerbrantov Slovar simbolov opisuje, da je bil krog najprej razširjena pika, zato
mu se pogosto najdejo risbe koncentričnih krogov, ki simbolizirajo stopnje notranjega izpopolnjevanja, postopno usklajanje duha.
Krožno gibanje je popolno, nespremenljivo, brez začetka in konca in variacij, zato, tako kot kolo, simbolizira tudi čas. Babilonci so ga kot simbol celotnosti in popolnosti uporabljali za mejenje časa, njihovo pojmo-
Simbolika kroga je stara kot človeštvo, krog pa je bil že včasih Pomemben del človekovega življenja. Sedenje v krogu izraža popolnost, povezanost, enakovrednost in enost.
lmata pika in krog skupne simbolične lastnosti: homogenost, odsotnost razločevanja ali de "tve. Ob piki in krogu pa se pojavijo tudi koncentrični krogi, ki Se oddaljujejo od centralne eno-jnosti, predstavljajo pa stopnje ^'tja in ustvarjeno hierarhyo. Vsi skupaj predstavljajo splošno Pojavnost edinega in nerazode-te8a Bitja. V Ženskem budiz-
vanje pa je prišlo do pojma neskončnega, cikličnega in univerzalnega časa, ki se je prenesel v antiko v podobi kače, ki se grize v rep. Tudi krožni ples vrtečih se mavlavijskih dervišev je dobil navdih v kozmični simboliki, saj oponaša kroženje planetov okoli sonca, vrtinec vsega, kar se premika, pa tudi iskanje Boga, ki ga simbolizira son-
ce. Tudi sonce in zlato, ki simbolizira sonce, sta prikazana s krogom, prav tako kult ognja. V krščanski ikonografiji krog simbolizira večnost; trije spojeni krogi pa oznanjajo trojico Očeta, Sina in Svetega duha. V islamskem izročilu velja krožna oblika za najpopolnejšo med vsemi, znamenje absolutnega, zato so strehe džamij okrogle, okrogla svetišča pa najdemo tudi v megalitski kulturi, antiki, starokrščanskem obdobju in zgodnjem srednjem veku. Krožno svetišče ali cerkve so tudi najbolj primerni prostori za
duhovna središča, saj se v njih energije zbirajo in krožijo na poseben način, ki budi človekovo notranjo božansko prisotnost.
Krog pa je tudi simbol zaščite, zato so ga včasih večkrat uporabljali kot obrambni kordon okoli mest, da ne bi mogli noter sovražniki, pri posamezniku pa je dobil zaščitniški krog obliko prstana, zapestnice, ogrlice, pasu in krone. Kot vloga nakita naj bi vzdrževal ravnovesje med dušo in telesom.
Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič
Vpis v Duhovno univerzo
Ljubljana - Duhovna univerza še vedno vpisuje v prvi letnik študija. Vse, ki vas zanima svet duhovnosti, duhovni razvoj, šola življenja, tehnike samopomoči in mejne vede, vabi na predstavitvena predavanja v Vodnikovo domačijo na Vodnikovi 65 v Ljubljani, kjer bo predstavila svoj program. V torek 30. septembra, bo predavanje V iskanju duše, tema, ki je stara kot človeštvo, saj so o njej govorili že Sokrat, zapisi v indijskih svetih besedil Upanišad, stari Egipčani, danes pa sodobna psihologija govori o transcendentnih razsežnostih človeka, znanost pa je z raziskovanjem izkušenj bližine smrti že na sledi duše. Današnji iskalec išče dušo iz istih razlogov kot nekdaj: da najde notranji izvor miru, energije in ustvarjalnosti.
V sredo, 24. septembra, in 8. oktobra pa bo predavanje Skrivnost duhovne samouresničitve, na katerem se boste ukvarjali z vprašanjem, ali je človek določen samo z geni ali skriva v sebi še druge, neslutene potenciale? Namreč, vzhodne teorije govorijo, da obstajajo v človeku energijski centri ali čakre, ki so še v veliki meri neizkoriščeni. Da so človeški možgani še praktično neizkoriščeni, domneva tudi zahodna znanost, raziskovanja najbolj nadarjenih posameznikov človeštva in tako imenovanih vrhunskih doživetij s strani humanistične psihologije pa osvetljujejo možnosti, ki jih nosimo v sebi. Vsa predavanja bodo ob 19.00 uri, informacije pa dobite tudi po tel.: 01 433-93-03, spletni strani www.cdk.si/du/ ter naslovu info@cdk.si. Katja Dolenc
Še malo o masaži...
Ob predstavitvi masažnih točk, ki smo jih spomladi in poleti predstavljali na naši strani, so se javili bralci, ki so želeli bolj podrobne informacije o masažni tehniki, zato vam dajemo podatek o literaturi, kjer boste lahko izvedeli več o preizkušeni akupresurni tehniki Ji-Jo, ki so jo proučevali na Medicinskem inštitutu na Floridi. Serija masažnih točk, ki so bile predstavljene, so bile izbrane iz knjige Lekar u vašim prstima - tehnike akupresure Šiatsu in Ji-Jo (Dži-Džo). Ob tem vam predstavljam še nekaj naslovov knjig, kjer so tudi opisane masažne tehnike: Alternativna družinska zdravstvena enciklopedija, izdala Prešernova družba leta 2001 in Clare Maxwell - Hudson: Masaža za sprostitev, zdravje in dobro počutje.
O masažnih tehnikah bomo še pisali, saj vas očitno zelo zanimajo, blagodejnost in hitra pomoč pri lajšanju bolečin in notranjih napetost, ki jo daje masaža, je vselej dobrodošla, o tem potrebno znanje pa tudi.
Masažne točke za koncentracijo
Zdaj, ko seje začela šola, pa vam predstavljamo še masažne točke za koncentracijo, ki bodo učencem, dijakom, študentom ali pa vam v službi pomagala dvigniti zanimanje, moč in voljo za študij.
1. Masirajte točki v zatilju.
2. Stiskajte vratne mišice.
3. Tapkajte po glavi.
Roke položite na glavo, palca pa na točki na zatilju lobanje ob hrbtenici, kjer začutite pod rokami majhni vboklinici. S palcema močno pritisnite na točki in masirajte osemkrat v eno smer in osemkrat v drugo. To naredite štirikrat. Potem z eno roko primete vratne mišice ob hrbtenici in jih izmenično stiskate in spuščate. To naredite dvanajstkrat. Na koncu pa prste obeh rok razporedite na začetku lasišča in z njimi izmenično tapkate po celotni površini lobanje do zatilja. Tudi to ponovite dvanajstkrat. Počasi se vam bo osvežil um in boste lažje kos umskim nalogam.
Katja Dolenc, foto Tina Doki
Duatlonci tekmovali v spomin Saša Juraja
"Sašo je bil moj najboljši prijatelj. Skupaj sva trenirala, bila sva v istem klubu in kot dober pedagog me je tudi veliko naučil, " je po sobotni tekmi povedala zmagovalka IV. Sašovega duatlona Mateja Šimic iz Medvod.
ŠPORTNO PLEZANJE
Škofja Loka - V začetku tega meseca je minilo štiri leta, odkar je v prometni nesreči umrl Sašo Juraja. Toda prijatelji športniki ga v tem času še zdaleč niso pozabili, še posebej pa se ga vsako leto spomnijo na tako imenovanem Sašovem dua-tlonu, ki so ga minulo soboto že četrtič pripravi li v Škof j i Loki. Organizatorja tekmovanja sta bila Triatlon klub Ljubljana in Športno društvo Puštal, duatlona pa se je udeležilo kar sedem-indevetdeset tekmovalk in tekmovalcev, ki so se pomerili v štafetah in v posamični konkurenci.
Mateja Šimic je tudi v Škofji Loki dokazala, da je naša najboljša triatlon ka.
Po petih kilometrih teka, dvajsetih kilometrih kolesarjenja in znova treh kilometrih teka je bil
prvi na končnem cilju preizkušnje na igrišču za Osnovno šolo -mesto Tone Kosmač, ki je skupaj z Alešem Hrenom (na kolesu) sestavljal ekipo z zgovornim imenom "Poljanska". Fanta sta za tek in kolesarjenje skupaj porabila 52 minut in 41 sekund. Kot druga štafeta sta bila na cilju Matej Beke in Aleš Udovič (Pizzerija Mlin), tretja pa domačina Miran Kolman in Simon Alič (Kolman&Alič). Kot prvi posameznik je v cilj s časom 56:43 pritekel Bojan Cebin (TK Ribnica), tik za njim pa je bil njegov klubski prijatelj Damijan Kromar. Med posamezniki so nato v cilj prihajali Franci Pire (Novice Extreme), Jože Poklukar (Biatlon team), Aleš Rijavec (TŠD Grič), Bojan Cvajnar (Duplje), Matej Bencina (TK Ribnica)... Številni gledalci pa so nato pozdravili tudi ostale tekmovalce in tekmovalke. Prva med njimi je bila državna prvakinja v triatlonu Mateja Šimic (ŠD Trisport), ki je pritekla v cilj s časom 1:02:46.
"Najprej sem trenirala plavanje, že kmalu pa sta me prevzela triatlon in duatlon in tako sem spoznala tudi Saša Jurajo, s katerim sva bila res dobra prijatelja. Zato sem tudi danes prišla v Škofjo Loko na tekmo v njegov spomin, čeprav istočasno poteka tekmovanje za svetovno serijo v Zagrebu. Dekleta smo tudi že lani sklenila, da denar za nagrade podarimo za invalidne otroke in to smo storile tudi le-
Najboljša v moški konkurenci sta bila Ribničana Bojan Cebin in Dami jan Kromar.
tos," je povedala trenutno naša najboljša triatlonka Mateja Šimic, ki - kljub prihajajoči jeseni - še ni končala letošnjih tekmovanj. "Sezona seje zame res dobro začela, nato pa sem imela smolo na evropskem prvenstvu, saj sem bila fantastično pripravljena, tik pred tekmovanjem pa sem zbolela. Tako sem glavni del sezone namesto na tekmah preživela v postelji. Toda sedaj sem spet dobro pripravljena, čaka pa me še kar nekaj treninga, saj bom decembra nastopila na svetovnem prvenstvu v triatlonu do 23 let v Novi Zelandiji," je tudi povedala študentka biokemije iz Medvod, ki ji je bila v Škofji Loki najhujša tekmica "veteranka" Nataša Nakrst (Trisport), ki je na koncu osvojila drugo mesto. Tretja je bila Tadeja Vilar (TK Maribor).
Še pred Sašovim duatlonom so v Škofji Loki v soboto pripravili tudi tako imenovani duatlon za vsakogar. Športniki so najprej opravili dva kilometra teka, sledilo je deset kilometrov kolesarjenja in na koncu še kilometer teka. Med štafetami je zmagala ekipa Gimnazije Škofja Loka v postavi Blaž Božnar, Jurij Demšar in Anže Jugerle s časom 27:29. Med kadeti A je bil najboljši Matej Šporar (TK Ribnica), med kadeti B Andrej Pucelj (TK Ribnica), med mladinci Simon Pogorelec (TK Ribnica), med rekreativci pa Dejan Jesenko (AK Škofja Loka). Nastopile so tudi tri tekmovalke, zmagala pa je Maša Tramte (TK Ribnica) pred Cito Cvirn (AK Vele Domžale) in Vesno Dolinar.
Vilma Stanovnik
Za Gorenjce malo točk
Ekipi Domžal in Supernove Triglava sta doživeli poraz na domačem nogometnem igrišču, znova pa so točko z gostovanja prinesli Jeseničani.
ROKOMET
Kranj - Nogometaši v ligi Si.mobil so konec tedna odigrali 9. krog. Ekipa Domžal je gostila CMC Publikum in izgubila visoko z 1:5 (1:1). Na lestvici vodita Gorica in Maribor Pivovarna Laško s po 19 točkami, Domžalčani pa so z 9 točkami na devetem mestu in bodo v nedeljo gostovali pri Muri.
Poraz na domačem igrišču so v 2. slovenski nogometni ligi doživeli tudi nogometaši Supernove Triglava, ki so v Kranju 1:2(1:1) igrali z ekipo Bele kra-
GORSKI TEK
jine. Na drugoligaški lestvici vodi ekipa Rudarja z 20 točkami, ekipa Supernove Triglava pa ima 11 točk in je na šestem mestu. V nedeljo Kranjčani gostujejo pri Livarju.
V 3. ligi center so nogometaši odigrali že 7. krog. Ekipa Šenčur Protect GL je 1:0 (1:0) premagala Alpino Žiri, ekipa Zari-ce Rondo Nautilus je 2:4 (2:0) izgubila z Avtodebevcem Dob, ekipi Bled Slaščičarna Šmon in Slovan sta se razšli s prijateljskim rezultatom 1:1 (1:0), ize-
Uspešni gorski tekači na SP
Kranj - Gorski tekači so na 19. svetovno prvenstvo morali na daljno Aljasko, a prvenstvo bo šlo za večno v zgodovino. 17-člans-ka reprezentanca, v kateri je tudi nekaj gorenjskih gorskih tekačev, se domov vrača s kopico mladinskih kolajn. Primorska brat Mitja in sestra Mateja Kosovelj sta namreč v mladinski konkurenci osvojila naslov svetovnih prvakov, oziroma bronasto kolajno. Srebrno kolajno je takoj za Kosoveljem pritekel tudi Peter Lamovec iz Žirov. Piko na i pa so dodali v ekipnem seštevku. Tako pri mladinkah Kosovel-jeva, Lucija Krkoč in Domžalčanka Suzana Mladenovič, kot mladinci so ob veliki senzaciji slovenskih tekačev osvojili zlato. Kosovelju, Lamovcu je veliko pripomogel mladi 16-letni Kamničan Uroš Tomec, ki je med 55 mladinci pritekel 20. mesto. V izostreni članski konkurenci takih senzacij ni bilo pričakovati, a Andrej Mes-ner, kralj Grintovca, je z 19. mestom dosegel enega najboljših rezultatov v zadnjih petih letih. Boštjan Novak izpod Šmarne gore je pritekel 40. mesto, Boštjan Hrovat iz Begunj 47., Marjan Zupančič iz Posavca pa 75. mesto med 125 tekači, svetovni prvak pa je dobri znanec teka na Šmarno goro Marco De Gasperi. V ekipni razvrstitvi je slovenska ekipa Štirih najboljših članov osvojila sedmo mesto, zmagali med 20 reprezentancami so seveda Italijani. Med članicami je bila najvišje na 37. mestu Anica Živko, ekipno so bile 11.
M.M.
načeno 0:0 pa sta igrali tudi ekipi Kamnika in Jezera Medvod. Ekipa Jesenic je na gostovanju 0:1 (0:0) premagala Kalcer Radomlje, Velesovo je doma z 0:3 izgubilo s Krko, Britof pa je bil z 0:4 (0:3) slabši od Factorja. Na lestvici vodi ekipa Factorja z 21 točkami, sledita Šenčur Protect GL in Jesenice s po 16 točkami. Jeseničani so tudi eno najprijetnejših presenečenj med tretjeligaši, saj so novinci v ligi. Poleg tega jim je uspela tudi uvrstitev med najboljših osem slovenskih ekip v pokalnem tekmovanju, saj so v osmini finala z 1:4 premagali moštvo Palome Sladki Vrh. Tako bodo v sredo, L oktobra, igrali pri Rudarju v Velenju.
Nogometaši v 1. gorenjski ligi pa so prejšnji teden odigrali kar dva kroga. Rezultati 5. kroga: Železniki - Preddvor 4:1 (2:0), Bitnje - Lesce 0:0, Visoko -Hrastje 2:2 (0:2), Ločan - Polet 0:3 (0:2), Naklo - Bohinj 0:1 (0:0). Rezultati 6. kroga: Preddvor - Bohinj 2:4 (1:4), Polet -Naklo 0:0, Hrastje - Ločan 2:0 (1:0), Lesce - Visoko 4:3 (1:1), Železniki - Bitnje 2:0 (1:0). Na lestvici vodi ekipa Bohinja s 13 točkami.
Gorenjski drugoligaši pa so odigrali 4. krog. Rezultati: Tr-boje - Sava 0:4 (0:1), Kranjska Gora - Podgorje 3:1 (1:1), Kondor - Podbrezje 0:2 (0:1). Na lestvici vodi ekipa Save z 12 točkami.        Vilma Stanovnik
Pričakovan poraz Ločank
Kranj - Rokometašice v 1. ligi so odigrale 3. krog. Presenečenj tokrat ni bilo, zato pa se počasi vse vrača na "svoje " mesto. To pomeni, da favoriti spet zmagujejo. To velja predvsem za Piran, ki je uvodoma izgubil z novinkami, zdaj pa zmaguje. Novo zmago so zabeležile tudi Ptujčanke in zaenkrat sledijo prvakinjam.
In kako so igrale Ločanke? Po pričakovanjih so izgubile s prvakinjami. Vseeno pa dosedanji nastopi obetajo boljšo uvrstitev kot lani. Rezultati 3. kroga: Loka kava Jelovica - Krim Eta Malizia 21-39; Žalec - Izola Bori 47-21; Olimpija - Piran 26-28; Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Celje 28-15; Gramiz Kočevje -Burja 25-29.
Rokometaši CHIO Kranj so imeli v dvorani na Planini zadnji test pred sobotnim začetkom prvenstva. Organizirali so turnir, na katerem so, ob gostiteljih, igrali še LB ligaš Pekarna Grosuplje in avstrijski drugoligaš Avan-ti iz Celovca. Kranjčani so turnir dobili. Trener Branko Stefanovič pa je lahko zadovoljen s pripravljenostjo ekipe. Kranjčani bodo v prvem krogu, to soboto, igrali doma proti lanskemu prvoligašu Gold klubu iz Hrpelj. Tekma bo v dvorani na Planini ob 18. uri. Že jutri pa bo v Cerkljah povratna tekma pokala ko bo domače moštvo ob 20. uri gostilo Grčo Kočevje. Rezultati turnirja: CHIO Kranj - Pekarna Grosuplje 32-30; Pekarna Grosuplje -Avanti 33-21; CHIO Kranj -Avanti 28-21. M.D.
Srebrno odličje za Majo Vidmar, bronasto za Aleša Jurjeca
Veliko Tarnovo - Minulo nedeljo se je s finalnimi nastopi končalo letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Na njem je skupno nastopilo skoraj 300 tekmovalcev iz vsega sveta. Med njimi zelo uspešno slovenska reprezentanca, ki je skupno štela 20 tekmovalcev in se vrača domov z lepim izkupičkom.
Po dveh kvalifikacijskih smereh in polfinalu so si naši mladi upi zagotovili finale v štirih (od skupno šestih) kategorijah. Tako je med najboljšimi danes nastopila sedmerica naših in več finalistov so imeli samo še Francozi. Bilo je jasno, da ima naša ekipa tudi realne možnosti za kakšno izmed kolajn. Pri mladinkah smo imeli v ognju dve železi: sestri Vidmar. Najbolje je nastop uspel Maji in s tem si je tudi priplezala srebrno kolajno. Katja pa je osvojila končno sedmo mesto. Drugo našo kolajno si je priboril Aleš Jurjec v najmlajši skupini fantov in sicer bronasto. Poleg njega sta bila v finalu še dva naša. Luka Tamše je bil takoj za Jurjecem na četrtem mestu, Urban Gros pa na osmem mestu. Poleg teh pa smo imeli finalista še v obeh kadetskih skupinah. Pri dekletih je bila Ana Kosmač na sedmem mestu, enak rezultat pa je dosegel tudi Miha Škof pri fantih.
Našo ekipo sedaj čaka do konca sezone le še nastop na finalni tekmi evropskega mladinskega pokala, ki bo od 22. do 23. novembra pri nas v Kranju. T.Č.
HOKEJ_.
KAC zmagovalec pokala Karavank
Jesenice - V nedeljo sta bili odigrani še zadnji tekmi za pokal Karavank. V Beljaku sta se pomerili moštvi domačega VSV-a in celovškega KAC-a. Gostje so v zadnji tekmi, ki so jo dobili z 2:3, zaključili niz zmag in s polnim izkupičkom točk osvojili prvo mesto. Na Jesenicah je v derbiju med Acronijem in ZM Olimpijo slednja prvič in zasluženo premagala domačine z 1:2 in se tako rešila zadnjega mesta na lestvici. Za goste sta zadela Šivic in Terglav, edini zadetek za železarje pa je dosegel Sotlar. V petek pa oba naša predstavnika v gosteh nista imela sreče, saj so Jeseničani v Celovcu izgubili z rezultatom 6:1, VSV pa je v Beljaku premagal ZM Olimpijo s 7:5. Končni vrstni red je KAC (18), VSV (7), ZM Olimpija Ljubljana (6) in Acroni Jesenice (5).
V tekmah pokala sta naša predstavnika pokazala zelo kvalitetno igro, kar nam lahko obeta zelo zanimivo hokejsko sezono in trd boj za naslov državnega prvaka. T.T.
TEK NA ROLKAH_
Brodar in Fabjanova najhitrejša
Medvode - Z zmago Škofjeločana Nejca Brodarja in Besničanke Vesne Fabjan se je v Medvodah končala tretja mednarodna tekma na tekaških rolkah, tokrat na atraktivnih šprintih na izpadanje. Prav boji z ramo ob rami prinašajo presenečenja, tako sta že v polfinalu izpadla najboljša šprinterja Matej Soklič in Matej Jakša (oba Planica), ki sta se morala zadovoljiti s šestim oziroma petim mestom. V finalnem logaško-gorenjskem obračunu je bil Brodar premočan za presenetljivo hitrim Blažem Jelencem (Merkur) in Darjanom Brusom (Valkar-ton). Zanimivo, da je bil trener Gorij Janez Petkoš, nekoč obetavni mladi tekač, tokrat celo osmi. Med članicami, mladinkami je Fabjanova (Merkur) slavila pred Brigito Belšak (Olimpija) in na rolkarskih tekmah v tujini slavno zamejko iz Trsta Matejo Bogateč. Maja Benedičič (Merkur), Katja Višnar (Bled) in Tea Piškur (Merkur) so bile razvrščene od četrtega mesta navzdol. Še zmagovalci mlajših kategorij. Med starejšimi dečki je zmagal Blaž Marn (Merkur), med starejšimi deklicami pa Kaja Šiler (Merkur), med mlajšimi pa Maja Božič in Miha Luzar (oba Olimpija). V soboto bo tekma na tekaških rolkah tudi v Ihanu pri Domžalah, ki ima pri nas daleč najdaljšo tradicijo. M.M.
Rekordni tek Jasina GL
Komenda - Zadnja dirka na nedeljski kasaški prireditvi v Komendi je bila najrazburljivej-ša in najhitrejša. Dobil jo je žre-bec Jasin GL, lastnika Tomaža Laha, ki ga je vodil voznik domačega kluba Matej Osolnik. S kilometrskim časom 1:16,4 je
Iversonom MS. V drugi dirki je bila prva kobila Lina I z voznikom Igorjem Novakom (Šentjernej), v tretji, zelo izenačeni dirki pa je zmagala kobila Defi na vajetih Jožeta Novaka (Krim) pred kobilo Carry Line, ki jo je vozil Ive Dovžan iz Ko-
Miha Jan z Bleda s kobilo Ikaro MS.
dosegel nov rekord steze v Komendi. Druga je bila Jasna, ki jo je prav tako vozil domači voznik Roman Jerovšek.
Razen dirke ponijev in kmečkih dvovpreg je bilo na sporedu še šest tekem kasačev. V prvi je zmagal Miha Jan z Bleda, član kluba Triglav Bled, z žrebcem
mende. Oba sta dosegla enak čas. V četrti dirki je zmagal žre-bec Pinot na vajetih Jožeta Ju* deža iz Šentjerneja, ki je bil z Mirabello najhitrejši tudi v naslednji dirki. V predzadnji dirki pa je zmagal Ahil z voznikom Damjanom Oražmom iz Šent* Jerneja. Jože Košnjek
Čop najboljši na Ljubljanici
Petkov večerni veslaški spektakel na Ljubljanici je minil v znamenju slovenske zmage. Za dvestometrsko progo ' so veslači potrebovali okoli štirideset sekund. Iztok Čop je bil s prvim mestom zadovoljen, bil pa je tudi vesel,
da je prireditev uspela.
SMUČARSKI SKOKI
Ljubljana - V petek je v večernih urah pri Prulskem mostu na Ljubljanici potekal peti Čop Challenger, včeraj pa so se fantje odpravili v Split na podobno tekmo.
Peti Čop Challenger je gostil osem uglednih tekmovalcev iz osmih držav: Norveške, Češke, Južne Afrike, Irske, Velike Britanije, Nizozemske, Hrvaške in
Slovenije. Vsi so sodili v razred tistih, ki so na velikih tekmovanjih, svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah osvajali medalje. Skupaj so tako imeli 37 medalj: osem zlatih, petnajst srebrnih in štirinajst bronastih. Slovenijo je seveda predstavljal Iztok Čop, ki je bil hkrati tudi pobudnik in prireditelj letošnjega petega Čopovega Challengerja.
Največ naslovov Luki Špiku
Bled - Minulo soboto se je z XII. državnim prvenstvom končala letošnja domača veslaška sezona. Na Blejskem jezeru je nastopilo rekordno število 184 posadk s kar 274 veslači, najbolj množične pa so bile najmlajše kategorije. Največ nastopajočih je bilo iz domačega kluba, blejski veslači pa so osvojili tudi več kot polovico naslovov državnih prvakov. V odsotnosti Iztoka Čopa je kar tri osvojil Luka Špik: v skifu, v dvojnem dvojcu z Miho Pirihom in v dvojnem četvercu z Miho Pirihom, Janijem Klemenčičem in Žigo Galičičem. V.S.
Častni predsednik tekmovanja pa je bil že petič zapored bivši predsednik republike Slovenije Milan Kučan.
Tekmovanje je odprl dvoboj med Izolanom Binetom Pislar-jem ter Blejcema Gregorjem Kavašem in Cirilom Bizjakom. Bine Pišlar je svetovni prvak v konkurenci mladih veslačev. Naslov je osvojil letos v Beogradu v lahkem enojcu, medtem ko sta Gregor Kavaš in Ciril Bizjak mladinska svetovna prvaka v dvojcu brez krmarja, naslov pa sta osvojila letos v Atenah. Veslača v dvojcu sta za malo premagala Bineta Pišlerja.
Sledilo je predtekmovanje, za popestritev pred malim in velikim finalom pa tekmovanje v barjankah, na katerem sta se pomerili ekipi mestne občine Ljubljana in Radovljice, a so že
drugič zapored zmagali Radovljičani.
Na Challengerju so tekmovalci nastopili v dveh skupinah: modri in rdeči. V modri skupini Ramon di Clemente, lan Law-son, Diederik Simon, ter aktualni svetovni prvak v enojcih Olaf Tufte. V rdeči skupini pa so bili: kot najstarejši udeleženec challengerja Vaclav Chalupa, Nikša Skelin, Sam Lynch in naš predstavnik, Iztok Čop, ki je na lanskoletnem challengerju že zmagal. Tekmovalci so v posameznih skupinah opravili nastop vsak z vsakim. Za zmago je dobil zmagovalec točko, poraženec je ostal brez nje. Tisti, ki je zbral največ toč, je postal zmagovalec v posamezni skupini in seje uvrstil v veliki finale, dru-gouvrščeni pa je nastopil v malem finalu. Vrstni red preostalih tekmovalcev pa se je določilo glede na dosežene čase.
Po treh krogih tekmovanj sta v malem finalu nastopila lan Lawson in Vaclav Chalupa, kjer je na koncu odločal foto finiš in je za dobre tri stotinke razlike zmagal Britanec Lawson, ter tako zasedel tretje mesto. V velikem finalu pa sta veslala Olaf Tufte in Iztok Čop. Slovenski predstavnik je bil hitrejši od Norvežana in tako je že drugič postal zmagovalec Čop Challengerja. Napovedovalec in voditelj prireditve se je pošalil, "da če ni šlo v Milanu, je šlo na Ljubljanici".
Drugi pa so se uvrstili v naslednjem vrstnem redu: na petem mestu Di Clemente, šestem Diederik, sedmi je bil Lynch in osmi Skelin.
Alenka Brun, foto: Samo Vidic
Oba naslova Gorenjcem
Kisovec - V skakalnem centru v Kisovcu je SK Zagorje Ytong organiziral poletno državno prvenstvo dečkov do 10 in 11 let. Oba naslova sta odšla na Gorenjsko z Rokom Justinom (Stol Žirovnica) in Urbanom Sušnikom (Trifix Tržič). V zanimivi prireditvi najmlajših je na 25-metrski skakalnici nastopilo 55 mladih skakalcev iz vse Slovenije.
Rezultati: dečki do 10 let: 1.) Urban Sušnik (Trifix Tržič), 2.) Manja Pograjc (Zagorje), 3.) Rok Dolinar (Ilirija), 4.) Urh Albreht (Trifix Tržič), 6.) Barbara Klinec (Alpina Žiri).
Dečki do 11 let: 1.) Rok Justin (Stol Žirovnica), 2.) Katja Požun (Zagorje), 3.) Niko Hižar (Velenje), 7.) Matic Benedik (Alpina Žiri), 8.) Anže Semenič (Trifix Tržič).
Škerjančev memorial Kilrbusu
Gorenja Sava - V skakalnem centru na Gorenji Savije SK Triglav uspešno organiziral memorialno tekmovanje v spomin dolgoletnemu funkcionarju kluba SK Triglav, tekmovanje je obenem štelo za pokal COCKTA v kategoriji dečkov do 12 in 13 let in deklic do 14 let. Vse tri zmage so osvojili gorenjski skakalci, kot zanimivost je bilo tekmovanje dečkov do 12 let, kjer so bili prvi trije tekmovalci razvrščeni v pičlih 0,1 točke.
Rezultati: dečki do 12 let: 1.) Nace Šinkovec (Alpina Žiri) in Leon Grobljar (Zagorje), 3.) Urban Sušnik, 5.) Urban Hrovat (oba Trifix Tržič), 7.) Anže Štravs (Stol Žirovnica).
Dečki do 13 let: 1.) Peter Kiirbus (Mengeš), 2.) Andraž Pograjc (Zagorje), 3.) Klemen Omladič (Velenje), 4.) Denis Zupančič (Alpina Žiri), 5.) Vid Ojstršek (Mengeš).
Deklice do 14 let: 1.) Petra Benedik, 2.) Nika Kepic (obe Triglav), 3.) Anja Tepeš (Dolomiti), 5.) Katarina Kosmač (Stol Žirovnica).
Janez Bešter
Plastika za skakalnico že na Bauhenku - Minuli petek je s Finske prispel tovornjak, s katerim so pripeljali plastično podlago, ki bo prekrivala novo skakalnico pod Šmarjetno goro. Plastike letos na skakalnico še ne bodo vgradili, saj trenutno potekajo dela, s katerimi bodo omogočili skakanje najprej v zimski sezoni. Foto: Gorazd
Sejem športa letos že septembra Treba je razmišljati kot riba
Tradicionalni, letos že 34. slovenski sejem športa, športne opreme in turizma bo svoja vrata obiskovalcem odprl že jutri in bo trajal do nedelje.
Ljubljana - Ljubljanski športni sejem ima med slovenskimi sejmi res dolgo tradicijo, razvil Pa se je iz sejma prodaje rabljene smučarske opreme in bil dolgo namenjen le smučanju. Ski expo se je nato preimenoval v sejem športa in rekreacije, čeprav je bil namenjen tudi drugim športom, pa je še vedno os-|al predvsem smučarski. Ker pa Je iz leta v leto število obiskovalcev upadalo, so ga letos korenito spremenili in mu dodali °ove vsebine.
Prva sprememba je že datum SeJma, saj je bil ta navadno organiziran konec novembra ali v začetku decembra, letos pa se °o začel že jutri, 24. septembra. Nov termin je prilagojen zlasti razstavljavcem, ki želijo prihajajoče novosti predstaviti še Pred začetkom sezone. Prav tako bodo turistične agencije Predstavile zanimivo ponudbo smučarskih paketov in oddiha v t0Plih krajih.
Sejem tudi ne želi biti konkurenca trgovcem, ampak želi biti Predvsem razstaven in ne prodajen. Tako bo na njem razstavlja-
o 74 domačih in tujih razstavljavcev, ki se bodo trudili predstaviti predvsem novosti (od
Letošnji smučarski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljub-
smuči, desk, konfekcije, opreme za smučišča...), pa tudi zanimivo turistično ponudbo zimskega oddiha. Dogajanje v dvoranah bodo popestrile tudi modne revije, nastopi plesnih skupin, prikazi različnih športov, obiski športnikov, pa tudi prikazi bogate športne zgodovine Slovenije-
Zanimiva in poučna utegneta biti jutrišnji in četrtkov posvet ter okrogla miza o zakonu o športu, v programu posveta pa so tudi teme o nasilju v športu, dopingu v športu, usposabljanju strokovnih delavcev v športu in še marsikaj. Posvet, ki ga pri-
GORSKO KOLESARSTVO
pravljata Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, bo popestren tudi z obiski znanih slovenskih vrhunskih športnikov, ki bodo vsak dan ob 17.30 uri obiskovali prireditveni prostor v hali A.
Za vse, ki se že zanimate, kako bo z nakupom rabljene smučarske opreme in opreme za druge zimske športe, pa naj še zapišemo, da bo Ljubljanski sejem skupaj s SK Snežinka na Gospodarskem razstavišču v začetku decembra pripravil poseben sejem te opreme.
Vilma Stanovnik
Ijan
se imenuje Sportexpo, odprt
Pa bo od jutri do nedelje, vsak dan med 10. in 19. uro.
Kronometer na Rašico
Selo pri Vodicah - Ena zadnjih prireditev v okviru praznovanj občinskega praznika občine Vodice je bil v soboto že 8. kronometer na Rašico. Pri domu SD Strahovica se je zbralo 55 kolesarjev z gorskimi kolesi. Dečki in deklice so se pomerili na tri kilometre, vsi drugi pa na štiri kilometre dolgi progi s ciljem pri domu PD Rašica. Kolesarska sekcija pri SD Strahovica si je za to prireditev že nekaj let "zakupila" tretjo soboto v septembru.
Absolutno najboljši čas je dosegel znani triatlonec Jože Rogelj, pri dekletih pa Urša Urankar, občinska prvaka sta Maja Markovič in Andrej Lindič, pri dečkih pa Primož Vrbovšek. Zmagovalcem je pokale za prvaka občine podelil župan Brane Podboršek. Rezultati - deklice do 15 let: 1.Vesna Alpner (Zarja Elektronika); dečki do 15 let: 1. Primož Vrbovšek (Utik); moški do 30 let: 1. Andrej Lindič (SD Strahovica); moški 31 do 40 let: 1. Jože Zakotnik (Ogrevanje Gaber); moški 41 do 50 let: 1. Maks Pogačar (Završnica); moški 51 let in starejši: 1. Jože Rogelj (BTC Bauer - najboljši čas - 16,11); ženske do 30 let: 1. Maja Markovič (SD Strahovic); ženske 31 do 40 let: 1. Urška Urankar (KD Mengeš - najboljši čas - 21,55); ženske 41 let in starejše: 1. Judith Zgonec (KD Sevnica). Andrej Žalar
Šestindvajsetletni Brane Orlic iz Britofa pri Kranju in član blejske ribiške družine je letos skupaj s svojim partnerjem Ibrom Redičem osvojil prvi naslov ekipnih državnih prvakov v športnem ribolovu na krape.
krapov, "zato pa nekateri pravijo, daje treba razmišljati kot riba, če jo želiš tudi ujeti."
Športni ribolov spada med dražje športne panoge. Braneta je najprej sponzoriralo domače podjetje, sedaj pa so stroški postali preveliki. Pred odhodom na svetovno prvenstvo bo moral zamenjati del opreme, zato vztrajno išče sponzorja. Prav zaradi visokih stroškov tudi trenira z enim ali dvema ribičema skupaj. Nekaj dni ali en teden na določenem mestu hranijo ribe z aromo, čez kakšen dan pa začnejo z večdnevnim ribolovom. Lovijo od zore do mraka, v tem času pa dobro preizkusijo opremo.
Barbara Todorovič
Brane Orlic in njegov partner Ibro Redič s pokalom ekipnega državnega prvaka v ribolovu na krape.
Britof - Čez en mesec bo tako
Slovenija prvič v svoji zgodovini imela predstavnika na svetovnem prvenstvu v Milanu.
Braneta je pri devetnajstih letih, po petnajstih letih treniranja nogometa, ustavila poškodba. Ker je pogrešal šport, se je lansko leto bolj resno začel ukvarjati s športnim ribolovom. Krapar-ska sekcija, ki ji pripada, je bila uradno priznana šele letos, ko je bilo organizirano tudi prvo državno prvenstvo, Brane pa je skupaj s partnerjem postal državni prvak. Ekipo na tekmovanjih sestavljata dva ribiča, ki lovita vsak z dvema trnkoma. Ujete ribe takoj popišejo sodniki, potem jih spustijo nazaj v jezero, pred tem pa jih namažejo s posebnim razkužilom, ki pozdravi
rane, ki jih riba dobi, ko se natakne na trnek. Seštevek ujetih rib obeh ribičev predstavlja končni rezultat ekipe. Sama tekmovanja potekajo na jezerih in neprekinjeno 48 ur. "Na večjih tekmovanjih se ponoči običajno menjamo, če pa teren dopušča, imamo šotore kar zraven palic. Obstajajo tudi signalizatorji, ki zapiskajo, ko se riba ulovi na trnek." Pomembno vlogo na tekmovanjih igra vreme, globina vode, prostor, kjer se lovi in ga vsaki ekipi posebej določijo, predvsem pa dobre vabe. "Krape lovimo na posebne bojle z aromo vanilije, tutti fruti, jagode, pa tudi školjk, rakov. Na sladke arome običajno primejo samo krapi. Treba se je prilagoditi ribi," pravi o načinu lovljenja "zvitih"
VATERPOLO
V drugi krog le Triglav
Kranj - Minuli konec tedna so se končala kvalifikacijska tekmovanja v predkrogu evropskega pokala državnih prvakov v vaterpolu. Slovenija je imela v tem tekmovanju dva predstavnika: kranjski Triglav in mariborski Branik. Kranjčani so na turnirju v Strasbourgu osvojili četrto mesto in si priigrali nadaljevanje v tekmovanju, Mariborčani, ki so doma v Mariboru osvojili peto mesto, pa so izpadli in bodo v nadaljevanju igrali v pokalu LEN. J.M.
Novi predsednik GZ Radovljica
Ne zgodi se prav pogosto, da občinska gasilska zveza skliče izredni občni zbor. Radovljiška gaje minuli petek, razlog pa je bil odstop predsednika.
Radovljica - Čeprav je Ciril Ažman, dosedanji predsednik Gasilske zveze Radovljica, letos spomladi ob prevzemu drugega mandata že napovedal, da bo skrajšan, seje v začetku julija, precej prej kot predvideno, odločil, da odstopi.
"Na drugi seji predsedstva v maju še vedno nismo prejeli finančnega načrta za delovanje zveze in smo iskali "dlako v jajcu", kako bi zagrenili delo predsedniku zveze. Po mojem mnenju je bilo sporno predvsem delo računovodkinje in njen honorar. Na vsak način seje hotelo izsiliti sklep, da se honorarji izplačujejo preko študentskega servisa," pojasnjuje Ciril Ažman. "V začetku julija je bil predstavljen predlog obračuna dela po pogodbi, kar je sodu izbilo dno in sem sejo tudi zapustil." Odločil se je za nepreklicni odstop, ker je ugotovil, "da delo predsednika pri nekaterih članih predsedstva ni cenjeno, prav tako pa nisem prenesel dejstva, da se predsedniku določi za opravljanje funkcije pet ur tedensko."
Po poročilu predsednika nadzornega odbora Mitja Mladenoviča niti pri delu predsednika niti pri finančnem poslovanju zveze niso ugotovili nobenih kršitev predpisov ali statuta. Za novega predsednika Gasilske zveze Radovljica je bil predlagan Janez Erman z Ovsiš, član PGD Podnart, kar je 29 udeležencev občnega zbora z javnim glasovanjem Erman tut1' Potrml° za obdobje petih let. Tako novi predsednik kot poveljnik Metod Gaber in podpredsednica Gasilske zveze Slovenije Marinka Cempre Turk, ki je zbor spremljala, so si edini, da bodo morali več pozornosti posvečati delu komisij in hitro ukrepati, če kje zaškriplje, kajti časi, ko se še ni bil tako trd boj za sredstva, so mimo. Mendi Kokot
Posodobili tovorno žičnico
Planinsko društvo Radovljica je v treh letih obnovilo tovorno žičnico na Kriške pode. Slovesnost v Zadnjici.
Radovljica - Predsednik Miro Pogačar je zadovoljen, da je uspešno končana okrog 60 milijonov tolarjev vredna naložba. Društvo je prispevalo več kot polovico denarja, člani pa so prostovoljno opravili prek tisoč delovnih ur. Ob otvoritvi žičnice je trak prerezal poslanec Bogomir Vnučec, ki je bil tudi oskrbnik Pogačnikovega doma na Kriških podih.
Ciril Ažman
Vodstvo PD Radovljica se je že leta 1999 lotilo postopkov za legalizacijo tovorne žičnice iz Zadnjice na Kriške pode, saj je to bila osnova za poznejšo obnovo. Zanjo se je upravni odbor društva odločil naslednjo pomlad. Stanje žičnice si je ogledal dr. Jože Duhovnik iz Medvod, ki je predlagal možnosti obnove in izdelal dokumentacijo. Leta 2001 so pri upravni enoti Tolmin pridobili lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter izbrali izvajalce del. Člani društva so očistili traso in pripravili teren na mestih za temelje stebrov. Izdelava temeljev je stekla poleti. Jeseni so postavili nova stebra ob zgornji postaji žičnice, podrli stara in premestili jeklene vrvi. Testna vožnja 1. decembra je bila uspešna, zato so ob Pogač-nikovem domu veselo pričakali prvi tovor. Lani so obnovili zgornjo  in  spodnjo postajo
žičnice; spodaj so uredili tudi priročno skladišče. Poskrbeli so za ozemljitve in manjša popravila na sedmih stebrih ter pripeljali v Trento nosilno in vlečno vrv. Zamenjavo vrvi so opravili do 23. junija letos, le dva dni pred odprtjem doma. "Naložba nas je stala 60 milijonov tolarjev. Za društvo je bila velik zalogaj, saj smo sami zagotovili
33 milijonov tolarjev. Drugi del denarja so prispevali fundacija za šport, ministrstvo za gospodarstvo in občini Radovljica ter Bovec. Vse bi bilo še dražje, če ne bi prostovoljno opravili prek tisoč delovnih ur. Pri tem so se najbolj izkazali člani alpinističnega odseka. Zahvala za dobro opravljena dela, ki *so se končala brez nesreč in poškodb, gre vsem izvajalcem. Najbolj zadovoljni pa smo, da je naša tovorna žičnica septembra dobila uporabno dovoljenje. Na pomen naprave, ki je najsodobnejša ob naših kočah, opozarja tudi informacijska tabla v Tren-
ti. Ob odprtju žičnice, ki je bilo 12. septembra v dolini Zadnjice, je tablo odkril Martin Šolar iz TNP. Trak na žičnici je simbolično prerezal poslanec državnega zbora Bogomir Vnučec, član PD Radovljica in nekdanji oskrbnik Pogačnikovega doma. Na srečanje planincev z izvajalci del in donatorji sta prišla tudi radovljiški in bovški župan. Članice aktiva kmečkih žena iz Trente so poskrbele za pogostitev, društvo pa je dalo priznanja in zahvale izvajalcem," je povedal Miro Pogačar, predsednik PD Radovljica.
Stojan Saje
Občina, na pomoč!
Prostovoljno gasilsko društvo Poljane bo naslednje leto praznovalo 100 let delovanja. Ob jubileju želijo zamenjati dotrajan, 25 let star gasilski avto.
Poljane - Roman Kokalj, poveljnik občinskega poveljstva občine Gorenja vas - Poljane, je na zadnji seji občinskega sveta predstavil delovanja gasilcev v vsej občini. V njej deluje kar sedem prostovoljnih gasilskih društev, v njih pa 141 operativnih gasilcev. Kar 47 od njih jih nosi pozivnike, kar pomeni 24-urno pripravljenost za posredovanje.
Slavje pri Poštarskem domu
Na Vršiču so proslavili 50-letnico PD PT Ljubljana in Poštarskega doma.
Kranj - Prvo septembrsko nedeljo je bilo pri Poštarskem domu na Vršiču že 36. srečanje planincev Pošte in Telekoma Slovenije. Letos so ga posvetili 50-letnici matičnega društva iz Ljubljane in enakemu jubileju koče na Vršiču, ki so jo odprli avgusta 1953. Tokratno srečanje, na katerem se je zbralo skoraj petsto planincev, je odprla predsednica Planinske skupine PT Kranj Štefka Poštrak. Njeni člani letos slavijo 45-letnico dela pod tem imenom. Vse se je začelo že leta 1951 v Planinskem aktivu Poštar pri PD Jesenice, ki ima največ zaslug za ureditev prve koče poštarskih planincev na Vršiču.
Člani aktiva so ob pomoči delavcev PTT iz Kranja in Ljubljane ter jeseniških planincev najprej obnovili nekdanjo stražnico. Poštarsko kočo pod Solno glavo na Vršiču so odprli julija
1952. Ta uspeh je spodbudil člane sekcije PTT pri PD Ljubljana Matica, da so se skupaj z jeseniškimi vrstniki odločili za nov podvig. Spomladi 1953 so uredili dovozno pot od Tičarjevega doma, porušili star objekt in začeli graditi novega. Poštarska koča na Vršiču je bila odprta še isto poletje, kar potrjuje prizadevnost graditeljev. Prostovoljno so opravili več kot 31.400 delovnih ur. Ob odprtju je koča imela kuhinjo s shrambo, gostinski prostor s 36 sedeži, WC, dve sobi s 6 posteljami in 22 skupnih ležišč. Leta 1974 so začeli graditi prizidek, ki so ga odprli štiri leta pozneje. Poštarski dom je imel že 105 restavracijskih sedežev in 65 ležišč. V letih 1980/83 so zgradili še nov pomožni objekt, kjer imajo pralnico, shrambo, drvarnico, garažo in stanovanje za osebje. Kot je zapisal v slavnostni prilogi glasila PD PT Ljub-
ljana Jože Dobnik, je bila posebej pomembna odločitev sodišča v letu 1999, da postane last društva tudi zemljišče ob domu. Priljubljenost doma, ki si je s prijaznimi oskrbniki prislužil vrsto priznanj, dokazujejo podatki o obisku. Letos se je v knjigo gostov vpisalo skoraj 1800 planincev, prenočili pa so okrog 700 obiskovalcev. Stojan Saje
"Sedanji tehnološki napredek in vse več nevarnih snovi predstavlja za nas vse večjo potrebo po izobraževanju ter osebno zaščito gasilca operativca. Cena tega pa je kar 600.000 tolarjev za enega gasilca," je svetnikom razložil Kokalj. Denar, ki ga gasilci dobijo sedaj, je veliko premalo za vse aktivnosti. Gasilstvo je način življenja, ki ga malokdo razume, disciplina, izobraževanje, posredovanje v kritičnih trenutkih, ko naprodaj nosimo tudi lastno življenje, je še povedal poveljnik. Namen njegovega obiska je bila sez-
nanitev svetnikov z namenom PGD Poljane. To gasilsko društvo naslednje leto praznuje 100 let delovanja. "To vozilo potrebujemo, ker je staro nevarno za prevoz ljudi, saj šteje že častitljivih 25 let," pravi Kokalj. Novo vozilo so že naročili, nabavna vrednost je 32 milijonov tolarjev, od tega so poljanski gasilci sami zbrali za podvozje vozila oziroma približno 17 milijonov tolarjev. Občina naj bi za vozilo prispevala 8 milijonov, vendar to naj ne bi bilo dovolj. "Za gasilce letno občina prispeva 1,1 odstot-
ka proračuna, priporočilo ministrstva za obrambo pa je 2 odstotka. S tem denarjem ne moremo zagotavljati požarne varnosti!" dodaja Kokalj, ki upa na dodaten posluh svetnikov.
Zupan Jože Bogataj je poveljniku odgovoril, da vsako leto iz proračuna namenijo sredstva za nakup gasilskega avta: "V glavnem so povsod že novi avtomobili, manjka le še v Poljanah. V enem letu bomo težko prispevali 8 milijonov, lahko pa ta znesek raztegnemo na več let." Svetnik Bogo Žun je mnenja: "Če smo lani lahko dali denar za Klavnico Škofja Loka, bomo za avto tudi našli." O proračunu za naslednje leto in s tem o vložku v gasilski avto pa bodo svetniki predvidoma odločali čez tri mesece.
Boštjan Bogataj
Gasilci preverjali usposobljenost
V Mengšu veterani, v Pirničah ekipe GZ Medvode in Vodice.
Najboljši ribiči iz RD Medvode
Žeje - Pri ribnikih v Žejah Ribiške družine Tržič je bila v nedeljo sklepna slovesnost s podelitvijo odličij in pokalov najboljšim posameznikom in ekipam v letošnjem državnem tekmovanju ribičev v muharjenju. Na osmih tekmovanjih je sodelovalo dvajset tričlanskih ekip iz slovenskih ribiških družin oziroma kar 48 posameznikov. Po tekmovanjih na območjih RD Jesenice, Bohinj, Kranj, Meža, Mozirje, Domžale in Radovljica, zadnje pa je bilo v soboto v revirju RD
Mengeš - V Mengšu je bilo v soboto tekmovanje starejših članic in članov regije Ljubljana III. Tekmovalo je enajst moških in tri ženske ekipe. Pri članih so bili najboljši Mengeš, Studa in Jarše - Rodica, pri ženskah pa Loka, Jarše - Rodica in Komenda. Pokale je podelil poveljnik regije Ljubljana III Jože Oblak. Vseh šest ekip se je tudi uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Prihodnjo soboto, 27. septembra, popoldan pa bo v Domžalah tekmovanje članic in članov regije Ljubljana III.
Pirniče - Na igrišču osnovne šole Pirniče pa je bilo tradicionalno tekmovanje ekip iz Gasilskih zvez Medvode in Vodice. Iz GZ Medvode se je
Prehodni pokal so v trajno last osvojili gasilci Šinkovega Turna.
pomerilo f4 ekip, iz GZ Vodice pa 17 ekip. Najboljši iz Gasilske zveze Medvode so
bili: članice A - ekipa Sora; člani A- ekipa Spodnje Pirniče -Vikrče - Zavrh; članice B -
ekipa Spodnje Pirniče - Vikrče -Zavrh; člani B - ekipa Zbilje. Iz Gasilske zveze Vodice pa so bili najboljši: članice A - ekipa Polje; člani A - ekipa Sinkov Turn; članice B - ekipa Sinkov TAirn; člani B - ekipa Sinkov Turn.
V tekmovanju za prehodni pokal občine Vodice sta osvojih enako število točk eki pi PGD Polje in PGD Sinkov Trun. Pokal je osvojil Sinkov Turn zaradi več boljših rezultatov na posameznih tekmovanjih, v trajno last pa so ga osvojili, ker Je bilo letos to že tretjič. Pokale je ekipam iz GZ Vodice podelil župan občine Vodice Brane Podboršek, ekipam iz GZ Medvode pa Rajko Jenko.
Andrej Žalar
Najboljši po osmih tekmovanjih (od leve): Danilo Bižalj, Edo Januš (oba RD Medvode) in Simon Volovšek (RD Mozirje).
Tržič, so bili v muharjenju ekipno najboljši člani RD Medvode, druga je bila ekipa RD Mozirje in tretja RD Radovljica. Med posamezniki pa sta prvo in drugo mesto osvojila Edo Januš in Danilo Bižalj (oba RD Medvode), tretji pa je bil Simon Volovšek iz RD Mozirje. Pokale in odličja najboljšim je podelil podžupan občine Naklo Ivan Meglic, ki je tudi v prihodnje ribičem zaželel dober prijem.    Andrej Žalar
Največ pokalov v Lom
Križe - Gasilska zveza Tržič je organizirala občinsko gasilsko tekmovanje za leto 2003, ki je bilo 13. septembra v Križah. Tam je nastopilo 28 ekip iz osmih teritorialnih društev in IGD Tokos. Kot je povedal predsednik zveze Bojan Balantič, so tudi letos pogrešali udeležbo PGD Tržič. Sodelovale so ekipe vseh starostnih kategorij razen veteranov. Pohvalil je tudi prikazano znanje in izurjenost gasilcev in gasilk, posebej tistih, ki so se pripravljali na tekmovanje bolj zavzeto. Na podelitvi pokalov se je izkazalo, da so bile tokrat najbolj uspešne ekipe iz Loma pod Storžičem. Po najvišjih mestih so posegli: pri pionirjih Kovor, Lom pod Storžičem in Jelendol -Dolina; pri pionirkah Leše; pri mladincih Lom, Križe in Kovor; pri mladinkah Kovor in Križe, pri članih A Lom (1. in 3. mesto), Kovor (2. mesto); pri članicah A Brezje pri Tržiču in Leše; pri članih B Bistrica, Lom in Brezje; pri Članicah B Križe in Lom. Te ekipe bodo 4. oktobra nastopile na gorenjskem tekmovanju.        Stojan Saje
Meritve hrupa ob Koroški cesti
Grbine očitno ne zaležejo
Včerajšnje meritve hrupa so pokazale za deset decibelov preseženo mejno raven. Nič tiše kot pred izgradnjo
"ležečih policajev".
Kranj - Gaber Rozman iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj je po številnih pritožbah stanovalcev ob Koroški cesti, ki so občinsko upravo vendarle prepričale, da je hrup prometa res neznosen, pred dvema letoma izdelal študijo na podlagi meritev. Te so pokazale, da se hrup v tem območju giblje med 70 in 73 decibeli.
Na podlagi ugotovitev iz študije je mestna občina Kranj na delu Koroške ceste od križišča z Bleivveisovo do stavbe AMD Kranj dala zgraditi ovire za omejitev hitrosti vozil, grbine ali t.i. ležeče policaje, ki so med vozniki naleteli na precej glasno neodobravanje. Glasni pa so ostali tudi okoliški stanovalci, ki so trdili, da je hrup še vedno neznosen.
tivnosti vključil tudi ponovno preverjanje hrupa, ki ga povzroča promet na Koroški cesti. Včeraj dopoldne je meritve opravil Gaber Rozman, ki nad rezultati ni bil navdušen. Zakaj
še naprej povzročajo pretiran hrup in očitno grbine niso bile najbolj učinkovita rešitev. Če vozniki pred njimi že zmanjšajo hitrost, kar je seveda v prid prometni varnosti, pa zaviranje
m
Včerajšnje meritve prometnega hrupa.
Gaber Rozman
KRIMINAL
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Kranj je zato ob evropskem tednu mobilnosti v program ak-
Prijeli osemnajstletna roparja
Jesenice - Jeseniški policisti so prijeli osemnajstletnika, osumljena, da sta 17. septembra zvečer oropala 63-letnega TO. Gre za Jeseničana S.M. in E.Z., ki sta pred Mercatorjevo trgovino v Žirovni-ci TO. izbrala za žrtev ter mu sledila v mračno ulico. Tu ga je eden °d njiju od zadaj tako močno brcnil v hrbet, da je padel, na tleh ležečemu sta pregledala žepe ter mu vzela denarnico s tremi tisočaki. Med begom sta iz denarnice vzela denar, denarnico pa odvrgla.
škofja Loka - Tukajšnji policisti pa so po trimesečni preiskavi tatvine, v kateri je bilo oškodovano podjetje Mercator-Sora, izsledili storilce tega kaznivega dejanja. Osumljena je četverica Ljubljančanov, starih od devetnajst do enaindvajset let.
Denar v spalnici ni varen
Železniki - To je v četrtek izkusil tudi lastnik stanovanjske hiše v Zgornji Luši, ki gaje "obiskal" za zdaj še neznani vlomilec. Taje namreč v spalnici našel 700.000 tolarjev in jih seveda odnesel s seboj.
Kranjska Gora - V četrtek ponoči je nekdo vlomil tudi v pisarno hotela Alpina. Iz blagajne je vzel približno 200.000 tolarjev.
Ponarejeni bankovci
Kranj - V Gorenjski banki so pri pregledu dnevnega izkupička ene od kranjskih trgovin odkrili bankovca za 10.000 tolarjev, za katera sumijo, da sta bila ponarejena. Sum bo po vsej verjetnosti Potrdila tudi analiza v Banki Slovenije.
Radovljica - Ponarejen bankovec so v četrtek odkrili tudi v bančni enoti v Radovljici. Gre za 100 ameriških dolarjev.
Avtomobile odpirajo kot za šalo
škofja Loka - V noči s petka na soboto je neznanec vlomil v dva osebna avtomobila, parkirana v Frankovem naselju. Ukradel je av-toradia kemvood, dvajset zgoščenk, enega od avtov pa je oskubil še |a vsa štiri aluminijasta platišča s pnevmatikami in volanski obroč. Škode je za 370.000 tolarjev.
Kranj - V nedeljo dopoldne pa je nekomu uspelo odpreti tuj avto, Parkiran v Struževem. Iz prtljažnika je ukradel mobilni telefon siemens C-45, usnjeno denarnico s 150.000 tolarji in dokumenti. Lastnika je prikrajšal za približno 200.000 tolarjev.
Nad Mercatorjevo zapornico
Kranj - Očitno navdahnjeni nad referendumom o odpiralnem času trgovin so se neznani vandali v soboto ob enih zjutraj spravili nad dvižno zapornico na parkirišču hipermarketa na Primskovem. Zapornico so s silo uspeli dvigniti, pri tem pa polomili dvižni meha-nizem. Za popravilo bo moral Mercator odšteti okrog sto tisočakov.
Moped ga je premamil
Kranj - Na parkirišču pred tovarno Iskra so avtomobilski lomilci še zlasti pogosto prisotni. V petek popoldne pa si je neznani nepridiprav poželel tomosov moped L3, ki ga je tam
čakal" nezaklenjen in neregistriran. S 50.000 tolarjev vrednim ovokolesom se je popeljal v neznano. H.J.
ne? "Po včerajšnjih meritvah znaša ocenjena dnevna raven hrupa za promet 74 decibelov. Po uredbi o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa je območje ob Koroški cesti uvrščeno v tretjo stopnjo Varstva pred hrupom, za katero velja mejna raven hrupa 64 decibelov. Hrup je torej presežen za deset decibelov."
Med rezultati včerajšnjih in meritev izpred dveh let praktično ni nobene razlike. Vozila
in ponovno speljevanje povzročata drugo vrsto hrupa. Kaže, da bo mestna občina vendarle morala seči nekoliko globlje v blagajno in granitne kocke na Koroški cesti preplastiti s finej-šim asfaltom, na katerem avtomobili ne bodo tako zelo glasni. Ko smo v občinski upravi preverili, kdaj naj bi se to zgodilo, smo dobili odgovor, daje dokaj realno leto 2005, torej čez dve leti. Helena Jelovčan,
foto: Gorazd Kavčič
NESREČE
Konj se je splašil
Bled - 70-letni V.J. je v petek, 19. septembra, dopoldne na travniku blizu hiše na Partizanski cesti na Bledu spravljal otavo. Nakladal jo je na kmečki voz s konjsko vprego. Okrog 10.40 se je konj iz neznanega razloga nepričakovano splašil in voz potegnil naprej. V.J. je padel podenj, konj pa gaje vlekel za seboj še kakšnih petdeset metrov. Huje ranjenega V.J. so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Hitrost se je maščevala
Tu palice - 21-letni M.D. iz Preddvora se je v petek ob pol petih popoldne s Tomosovim mopedom APN 6 peljal po regionalni cesti od Hotemaž proti Preddvoru. Z nezmanjšano hitrostjo je zavil na uvoz k bencinski črpalki, zaradi tega izgubil oblast nad krmilom, padel in s hudimi poškodbami po glavi obležal na asfaltu. Vozil je brez zaščitne čelade.
Trčenje na levi
Tenetiše - V soboto, 20. septembra, ob osmih zvečer je 36-letni V.D. iz Kranja z osebnim avtom honda peljal po regionalni cesti od Golnika proti Kranju. Zunaj Tenetiš je močno zaviral in zapeljal prek sredinske prekinjene črte na levo smerno vozišče, po katerem je takrat s peugeotom pravilno pripeljala nasproti 24-letna Kranj-čanka M.B. Avtomobila sta silovito trčila. Peugeota je odbilo desno na travnik, medtem ko je honda obstala sredi ceste.
Hudo ranjena voznik in voznica sta v avtih ostala vkleščena, posredovali so kranjski poklicni gasilci, reševalci pa so ju odpeljali v Klinični center. Lažje ranjena je bila tudi sopotnica v peugeotu, 21-letna K.F. iz Kranja. Povzročitelja bodo policisti kazensko ovadili.
Zbil peško
Kranj - 18-letni M.J. iz Tržiča je v nedeljo, 21. septembra, ob 21.25 z osebnim avtom pri avtobusni postaji v Kranju zavil z Blei-weisove levo na Stošičevo. Ko je bil že na postaji, je opazil peško, ki je s parkirišča na levi prečkala cesto proti postajni stavbi. Zaradi neprilagojene hitrosti avta ni uspel pravočasno ustaviti. 61-letno peško A.S. iz Tržiča je tako močno zadel, da je padla na "havbo", nakar jo je prek strehe vrglo na cesto. Huje ranjeno so reševalci odpeljali v klinični center.
Reševanji v gorah
Triglav - 50-letni Jeseničan S.F. seje v petek, 19. septembra, s prijatelji vzpenjal po Tominškovi poti na Triglav. Kmalu na začetku poti mu je na skalah spodrsnilo, padel je približno petnajst metrov niže na poraščeno pot, kjer se je ustavil na koreninah. Pomagali so mu gorski reševalci, s policijskim helikopterjem pa so ga nato prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Reševalci in helikopter so v soboto dopoldne pohiteli na pomoč tudi planinki, ki je padla in se huje ranila v slovenski smeri pod Bučarjevo skalo. H.J.
"Mački" ponovno na sodišču
Sodnica ne bo sodila v prazni dvorani
Včerajšnji začetek ponovnega sojenja trojici nekdanjih gimnazijcev, obtoženih surovega ravnanja in povzročanja trpljenja vsaj štiridesetim mačkom, preloženo na 15. oktober. Sodnica tedaj hoče obtožence videti v dvorani.
Kranj - Po razveljavitvi oprostilne sodbe, objavljene lanskega junija, na višjem sodišču v Ljubljani naj bi se včeraj zjutraj na okrajnem sodišču v Kranju začelo ponovno sojenje obtoženim Robiju Kališniku, Blažu Erjavšku in Gašperju Sajovicu. Tako kot med prvim sojenjem, ki ga je vodila sodnica Mateja Lužovec, tudi včeraj obtoženih ni bilo na sodišče, sodnica Ivanka Demšar Potočnik pa je odločno povedala, da noče soditi v prazni dvorani.
Sojenje v nenavzočnosti obtoženih je po zakonu sicer dopustno, če na njem sodelujejo njihovi pooblaščeni zagovorniki in v sodni praksi tudi ni veliko primerov, ko bi sodniki navzočnost zahtevali. Včerajšnji primer je
zato neke vrste precedens, vsaj v nam znani kranjski sodni praksi zadnjih petnajstih, dvajsetih let.
Javna skrivnost je, zakaj obtoženi mladeniči nočejo sesti na klop v sodni dvorani; bolj kot
V avtu zgorel 25-letni Blejec
Bled - V petek so na inštitutu za sodno medicino v Ljubljani opravili sodno obdukcijo oziroma identifikacijo trupla, najdenega 17. septembra v zgorelem citroenovem ZX na Mežakli. Ugotovili so, da gre za 25-letnega A.P. z Bleda, ki je v avtu umrl zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
sodišče so jim zanesljivo odveč mediji, ki se za njihov primer močno zanimajo že od konca marca 2000, koje dejanje, ki naj bi ga zagrešili, prišlo na dan. Zaradi tega so bili celo izključeni iz zadnjega letnika kranjske gimnazije in so bili deležni tudi vsesplošnega javnega linča.
Prvo sojenje, na katerem so jih zagovarjali odvetniki Janez Hočevar, Damijan Pavlin in Darja Roblek, se je na okrajnem sodišču v Kranju sklenilo 11. junija lani z oprostilno sodbo. Ker da tožilka Nadja Gasser obtožbe ni uspela podkrepiti z zakonito pridobljenimi dokazi in odgovori na vprašanja "kdo, kdaj, kaj", v dvomu o krivdi pa sodišče pač mora izreči oprostilno sodbo.
Višje sodišče v Ljubljani je kranjsko sodbo po pritožbi tožilke razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Kot rečeno, jo je prevzela sodnica Ivanka Demšar Potočnik. Ali bodo obtoženi 15. oktobra stopili pred njene oči in oči radovednih kamer?
Za mladeniče, ki naj bi na grozovit način mučili nedolžne živali, je obsodba javnosti gotovo hujša od obsodbe, ki jo ponuja zakon. Za kaznivo dejanje te vrste je namreč zagrožena denarna kazen ali kazen do treh mesecev zapora. Državna tožilka je na prvem sojenju predlagala dvomesečno delo v humanitarnih organizacijah.
Helena Jelovčan
Lesen strop na delavca
Kranj - Delavcu, na katerega se je v soboto dopoldne podrl lesen strop, očitno ni bilo hujšega, saj je o dogodku poročal le regijski center za obveščanje, policija pa ne. Zgodilo se je v stavbi na Glavnem trgu 17 v Kranju. Posredovali so kranjski poklicni gasilci in reševalci iz nujne medicinske pomoči. H.J.
Vodo še kar vozijo
Škofja Loka - Zlasti v nekaterih krajih na Škofjeloškem pa tudi v jeseniškem, blejskem in cerkljanskem koncu so vodovodne pipe še naprej suhe. Tako so gasilci tudi minuli konec tedna s cisternami razvažali pitno vodo ljudem v sušnih krajih; na Mežaklo, v Javorniški Rovt, na planino Obranco, na Ambrož pod Krvavcem in Ravne, v Žabjo vas, na Gabrško Goro, v Log, Srednjo vas, na Bukov Vrh, v Račevo, Osojnico in Breznico ter v Strmico v Selški dolini. H.J.
Maja Zagmajster, predsednica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev
Ne pijejo krvi in ne gnezdijo
v ženskih laseh
Društvo, ki se ukvarja z raziskovanjem netopirjev, njihovim varstvom in popularizacijo v širši javnosti, se je razvilo pred dvema letoma iz sekcije Društva študentov biologije.
O netopirjih imajo ljudje ponavadi nič kaj prijazno predstavo. Z njimi so povezana razna praznoverja, od tega, da pijejo kri, se zapletajo v lase in podobno. Kako je v resnici?
"Zanimivo je, če primerjamo našo družbo z vzhodno. Pri nas na netopirje gledamo predvsem s temne plati, zmeraj so jih ljudje povezovali s hudiči, vampirji
- vsi se spremenijo v netopirje. Na Kitajskem je ravno obratno, nanje gledajo kot na živali, ki prinašajo srečo. Predsodki verjetno izhajajo iz tega, ker so vezani na temo, ko mi ne vidimo dobro. Zato se jih ljudje tudi bojijo. Kar se tiče zapletanja v lase
- ljudje mislijo, da se jim bo kar ugnezdil v lase. Ker zelo dobro zaznavajo svojo okolico, tega zagotovo ne počnejo. Kar se tiče pitja krvi - zgodilo se je že, da nas je nekdo poklical, da ga je mogoče ugriznil netopir, ker je imel pikico na koži - pa netopirja sploh ni videl. Pri nas se netopirji prehranjujejo v glavnem z žuželkami in drugimi členo-nožci, medtem ko netopirji, ki se prehranjujejo s krvjo, živijo v Južni in Srednji Ameriki. Njihov plen so večji sesalci, in zaradi tega so med njimi lahko tudi ljudje."
Netopirji sodijo med najbolj ogrožene sesalce tako v Evropi kot pri nas. Kaj je tisto, kar jih najbolj ogroža?
"Eno je neposredno ogrožanje v smislu vznemirjanja. Netopirji se zatekajo v različna prebivališča, recimo v podzemne jame, drevesna dupla, skalne previse, razpoke, zelo pogosto pa tudi v človeška prebivališča - predvsem podstrešja kakšnih zapuščenih hiš ali cerkva. Težava je, da jih ljudje preganjajo od tu, deloma zaradi strahu pred njimi, drugi razlog pa je, da prenavljajo podstrešja v času, kije za netopirja zelo kritičen, to je predvsem poleti, ko ustvarjajo porodniške kolonije. Poleg tega se zapirajo dostopi do prebivališč, večinoma zaradi golobov, s Čimer se onemogoči dostop tudi netopirjem in drugim ogroženim pticam, ki se zatekajo v taka prebivališča. Primer nepo-
srednega ogrožanja je še jamarstvo v času, ko je tam kolonija prezimovajočih netopirjev, ko so zelo občutljivi na vznemirjenje. Ogroža jih tudi uničevanje življenjskega okolja ter pretirana uporaba insekticidov in pesticidov, ki zmanjšujejo število žuželk, njihovega plena."
Koliko vrst netopirjev živi pri nas? Kako je poskrbljeno za njihovo zaščito in kaj je še mogoče storiti za njihovo ohranitev?
"Pri nas je odkritih 29 vrst netopirjev. O dveh vrstah obstajajo zelo stari podatki, recimo iz prve polovice 20. stoletja. Netopirji so zakonsko zaščiteni, vrste so uvrščene na rdeči seznam z različnimi kategorijami ogroženosti. Slovenija je podpisala še mednarodne sporazume, ki ščitijo tudi netopirje, kot sta Bern-ska in Bonnska konvencija. Pomembna za zaščito netopirjev, tudi ko bomo vstopili v Evropsko unijo, je še habitatna direktiva - v okviru te bodo opredelili posebna varstvena območja, ki bodo ščitila tudi netopirje. Žal smo se tega lotili tik pred zdajci, saj je pogosto problem pomanjkanje podatkov, kje se sploh nahajajo vrste. Zatika se tudi pri izvajanju zakonodaje v praksi. Ta čas zelo aktualen primer je Ajdovska jama pri Nemški vasi. V njej se nahaja zelo pomembna porodniška kolonija južnih podkovnjakov, ki je zelo ogrožena vrsta netopirjev po vsej Evropi. Taka kolonija je ključna za obstoj vrste na tem
območju in zelo občutljiva na vznemirjanje. Kljub temu so v jami postavili opazovalno ploščad in luči, da bi ljudje lahko opazovali mesta, kjer so potekala arheološka izkopavanja. Zal oboje hkrati ne gre, ljudje pa se iz jame lažje umaknemo kot netopirji."
Kakšna je vloga netopirjev v naravi?
"Netopirji so v vrhu prehranjevalne verige. Pri nas živeči netopirji, ki se prehranjujejo večinoma z žuželkami, uravnavajo njihovo številnost. To je pomembno za ravnovesje v naravi. Obenem zmanjšujejo število žuželk, ki s stališča človeka predstavljajo škodljivce. Razen tega se mnoge vrste zatekajo v jame in vanje prinašajo pomemben vir organskih snovi - njihovi iztrebki in tudi kadavri predstavljajo pomemben doprinos hranil v sicer s hranili revno jamsko okolje."
Kako poteka njihovo proučevanje, glede na to, da sodijo med ogrožene živalske skupine?
"Ker so zaščitene živali, rabimo za njihovo raziskovanje ustrezno dovoljenje okoljskega
ministrstva in določeno znanje, da jih ne vznemirjamo brez razloga. Dovoljenje nam omogoča, da jih opazujemo v njihovih prebivališčih tudi v času prezi-movanja, ali da jih lovimo z mrežo. Lovimo jih zato, da jih identificiramo, izmerimo določene morfološke značilnosti -od velikosti, teže, določimo njihov spol in starost. Seveda jih potem spustimo nazaj v naravo. Ena od lastnosti, zaradi katere se lahko vsakdo ukvarja z njimi, pa je to, da se orientirajo z ultrazvokom in jih lahko opazujemo brez vznemirjanja. Sicer imajo razvit vid, ampak ponoči jim ne koristi in se orientirajo z zvokom. Način uporabe signalov, ritmi in frekvence se razlikujejo med vrstami in jih s pomočjo posebne naprave, ultrazvočnega detektorja, lahko do določene mere med seboj ločimo. Te naprave pretvorijo zvok, ki ga oddajajo netopirji in je za nas neslišen, ker je večinoma v območju, višjem od 20 kiloher-zov, v zvok, ki ga mi slišimo."
Kaj naj storijo ljudje, če jih opazijo v bližini svojih domov? Kako je mogoče doseči, da jih ne bi preganjali?
"Ljudje nam velikokrat povejo, da jih vidijo letati okoli luči. Jaz pravim super, naj uživajo v razgledu, opazujejo, kaj delajo in jih na ta način spoznavajo. Včasih se zgodi, da se netopirji naselijo na podstrešje - to pa so ponavadi prostori, ki bolj samevajo. Predvsem naj jim, če je le mogoče, dovolijo, da sobivajo z njimi, predvsem, ker je v naravi vse manj možnosti, da si najdejo zatočišča. Ljudje pogosto tarnajo tudi zaradi iztrebkov. To se da relativno enostavno rešiti, recimo s kakšnimi policami, s katerimi se prestrezajo. Za marsikoga bo mogoče zanimivo, da so iztrebki zelo dobro gnojilo za lončnice, saj vsebujejo veliko fosfatov. Zakaj jih ne bi uporabili za kaj takega?"
Posebnost netopirjev v primerjavi z drugimi sesalci je sposobnost letenja in uporaba ultrazvoka za orientacijo v prostoru.
"So posebneži med sesalci, ker imajo aktiven let. Nekatere veverice recimo jadrajo po zraku, ampak to ni aktiven let. Netopirjem let omogoča dejstvo, da so sprednji prsti, razen palca, vpeti v opno. Ta je razpeta tudi
med zadnjimi nogami in repom. Druga stvar je orientacija z ultrazvokom, ki jim je omogočila, da so 'zasedli' noč. Nekateri imajo tako natančen sonar, da zaznajo tudi 0,05 milimetra tanke niti."
Zanimivo je tudi njihovo razmnoževanje.
"Netopirji se parijo jeseni, ampak zaradi prezimovanja - to je pravo zimsko spanje, ko se jim presnova zmanjša na minimum in živijo od zalog, ki so si jih ustvarili med letom - do oploditve ne pride takoj, ampak govorimo o tako imenovani odloženi oploditvi. Samice spermo spravijo v poseben razdelek maternice in s tem prezimijo. To je še dodaten razlog, da jih ne vznemirjamo - da se ne bi predhodno začel razvoj zarodka in bi se bitje rodilo v času, ko mama ne more skrbeti zanj. Mladički se skotijo pozno spomladi. Takrat se samice praviloma združujejo v porodniške kolonije. Ponoči, ko hodijo samice na lov, se tako lahko mladički med sabo grejejo. So tudi zelo socialne živali in si med sabo pomagajo." .
Posebno pozornost vzbuja še njihov položaj v mirujočem stanju, ko z glavo visijo navzdol, kar bi bilo za človeka precej neugodno. Na kakšen način se sploh lahko obdržijo v tem položaju?
"Ce primerjamo s človekom, bi za to potreboval ogromno energije. Visenje je povezano z dejstvom, da letijo. Pristajajo tako, da se obesijo za noge, zato so se jim tudi v kolkih nekoliko obrnile - kot bi mi imeli kolena obrnjena nazaj. Zato je zanje lažje, da visijo, na tleh so bolj nerodni. Druga stvar je, kaj jim omogoča, da visijo vso zimo. Imajo posebno tetivo, povezano s prsti v nogah, ki je tako speljana po goleni, da jih sama teža telesa vleče navzdol in tako zateguje krempelj v režo. Zato se tudi zgodi, da lahko najdemo mrtve netopirje se vedno viseti."
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol«
Podlistek o znamenitih Gorenjcih KmmhI
Prva služba
Septembra 1875 je odpel novo mašo, oktobra je nastopil službo. "Prvo kaplansko službo so mi določili v Gorjah pri Bledu. Iz Kranjske Gore sem dospel 22. oktobra 1875 po železnici na Javornik. Od tu meje peljal voznik čez Poljane v Gorje. Cesta je držala po strmem klancu, potem pa po samotni gorski planoti v dolino Radovne. Bil je hladen, deževen dan. Ob šestih zvečer sem prišel do župnišča in prijel za kljuko težkih veznih vrat. Župnikova postrežnica, stara Mica, me je sprejela v veži in peljala v prvo nadstropje h gospodu. Pri mizi je sedel župnik Karel Tedeschi. Imel je dolgo sivo suknjo iz domačega blaga in visoke svetle škornje. Glavo so mu pokrivali beli lasje, na bledem podolgovatem obrazu so se kazale poteze sa-mozatajevanja. Moj prihod ga ni nič iznenadit, saj je imel v 23 letih svojega župnikovanja v Gorjah že toliko duhovnih pomočnikov, da zanj pri-
hod novega kaplana ni bil noben poseben dogodek več. Na mizi je stala svetiljka iz rumene kovine, napolnjena z laškim oljem, ki so ga takrat žga-li mesto današnjega petroleja. Poleg tintnika je ležalo nekaj gosjih peres na mizi. Čeprav je Anglež Wise izumil jekleno pero že leta 1803., so gospodje Še vedno pisali z lično obrezanimi gosjimi peresi. "
Pri obedu naslednjega dne je stari župnik mlademu pomočniku razložil, kakšne so njegove ka-planske dolžnosti. "Župnija sv. Jurja v Gorjah šteje sedaj 2380 prebivalcev, ki stanujejo raztreseni v več vaseh na ravnini in v hribih. Bo torej dovolj dela. Ob nedeljah in praznikih opravljam jaz božjo službo ob šestih zjutraj, kaplan ob desetih. Popoldanske krščanske nauke imam ob dveh popoldne, vi litanije. Moja spovednica je na evan-geljski strani poleg oltarja Matere božje, vaša na listni strani pri oltarju sv. Valentina. Krščevali in krste vpisovali boste vi; tudi pri pogrebih boste sodelovali, kadar bi ljudje zahtevali dva duhovnika. Poroke so župnikova stvar. Bolnike bom previ-doval, če bodo želeli mene. Krščanski nauk v vsakdanji in ponavljalni šoli imate vi; dekleta po-navljalne šole poučujem jaz. Vaše stanovanje sestoji iz dveh sob v prvem nadstropju. Dovolj bo solnca, ker so okna obrnjena proti jugu in zapadu. Hrano, stanovanje in postrežbo imate brez-
MIIIHIISB^ f"^i_ Blejska idila
plačno; opoldne dobite tudi 'maseljc' vina (nekoliko več kakor četrt litra). Zvesto opravljajte svojo službo in držite se hišnega reda!' Vse to in še več mije Tedeschi pripovedoval pri obedu."
Po obedu, med katerim je.prejel gornja navodila, se je novi kaplan zatekel v svoje sobane. "Ko sem prišel v stanovanje, sem bil zelo otožen. Nekaj pohištva je stalo že na svojem prostoru, drugo je ležalo razmetano po tleh. Najprej sem uravnal stensko uro, da ni bilo v sobi tako strašno tiho. Potem sem pobiral knjige in jih razvrščeval v omari, toda nič mi ni šlo od rok. Na misel mi je hodil domači kraj in spominjal sem se sošolcev, razkropljenih na vse strani. Anton Žlogar je šel študirat v Gradec, Lovrenc Gantar za kaplana v
mesto Kočevje, Matija Gerzin v Banja Loko ob hrvatski meji, Josip Golmajer v Hinje, Valentin Je~ reb med Kočevarje v Drago, Jakob Lebar tudi na Kočevsko. Jaz pa samevam tukaj v Gorjah W imam za predstojnika starega gospoda, ki ga hvalijo kot izvrstnega duhovnika, pa ga še nič ne poznam. "
Iz te otožne stiske se je mladi duhovnik rešil zel° preprosto in učinkovito - šel je malo ven. "Nisem mogel biti v sobi; hitel sem na prosto tja po cesti, koder me je včeraj pripeljal voznik z Javornika-Kako lep razgled naokrog! Na skalnati višini je stal blejski grad; ob njegovi desni se je svetlikalo jezero s cerkvijo na otoku; še dalje zarastla Jel°~ vica, gora Sv.Jošta in sivi zvonik Kranja. Ob lev1 strani sem gledal na mogočni Stol, naprej pa Be~ gunjščico, Dobrčo in Storžič. 'Saj ne moreš želet' lepšega kraja,' mi je govorila slikovita okolica-'Lahko se boš privadil; sicer pa rajši misli na delo, ki ti je odločeno v novi službi.'" Sledila je prva maša v tej fari. "Prišla je nedelja. Imel sem v natlačeni cerkvi božjo službo in prvi govor, ki ga je poslušal na koru tudi župnik Tedeschi. Govor sem bil spisal in ga prednašal kot učenec, ki . šolsko nalogo brez hibe od začetka do konca v glavi. Ljudje so pazljivo poslušali in jaz sem si do misije val, da so govorili tisto nedeljo samo o no vem kaplanu in njegovi pridigi. "
Alpina mora ostati dobra
Prav vsa konkurenca Alpine je že preselila del proizvodnje na Daljni vzhod, kjer je delovna sila petkrat cenejša.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Žiri - Četrtkova vest o tem, da so se v Alpini odločili zapreti obrata v Gorenji vasi in na Colu, je bila veliko in skrajno neprijetno presenečenje, saj bo čez noč brez dela ostalo dvesto ljudi. Kaj je vzrok za tako drastične ukrepe v tovarni, o kateri smo že nekaj časa lahko poročali, da dosega izjemne razvojne in tudi prodajne uspehe, smo povprašali predsednika uprave in glavnega direktorja mag. Martina Kopača.
Vest o zapiranju obratov v Gorenji vasi in na Colu je precejšnje presenečenje. Kdaj ste se odločili za tovrstno ukrepanje?
"Pritiski konkurence, ki seli svojo proizvodnjo na Daljni vzhod, traja že kar nekaj časa, res pa je, da se je to v zadnjem letu izredno intenziviralo. Tak razvoj je tudi nas prisilil, da hitreje domislimo nekatere odločitve. Odločitev je bila sprejeta pretekli ponedeljek in s tem so se začeli tudi vsi postopki. Začel se je izdelovati program za določitev odvečnih delavcev, na katerega mora dati soglasje tudi svet delavcev, nato pa bi s prvim novembrom začeli izdajati o*d-ločbe, v začetku tistim, ki imajo najdaljši odpovedni rok. Postopki naj bi bili zaključeni konec marca, ko se pri nas tudi začne-nova izdelavna sezona. Selitev proizvodnje je potrebna pri vseh vrstah obutve: športni in modni, sicer nismo več konkurenčni."
Selitev proizvajalcev na Vzhod je znano že kar nekaj Časa. Kaj vas je prisililo k tako korenitim ukrepom?
"Naj povem za primer način izdelave "pancerjev": prav vsa naša konkurenca izdeluje notranje čevlje na Vzhodu, ni ga Italijana, ki bi to šival sam. In če tega ne bomo storili tudi mi -preselili proizvodnje v Romunijo, lahko s proizvodnjo te vrste čevljev prenehamo, kljub temu da smo si ustvarili ime in blagovno znamko. Podobno je tudi s čevlji za smučarski tek, kjer smo vodilni proizvajalec v svetu. Pred nekaj meseci smo izvedeli, da bo konkurenca prišla na trg s trideset odstotki nižjimi cenami tekaških čevljev, ki so iz-
delani na Kitajskem. Naša tolažba, da je dober tekaški čevelj za Kitajce še prezahteven, tako ni bila utemeljena. Taka razlika v ceni pa je lahko za nas usodna, v kratkem času lahko izgubimo pomemben del trga, zato smo prisiljeni ravnati kot konkurenca. K sreči selitev proizvodnje, kar je zelo zahtevno delo, obvladamo, saj danes čevlje Alpine izdelujemo že na Hrvaškem, v Bosni, Romuniji in na Kitajskem. Cenovni izziv moramo sprejeti. Čeprav zmanjšujemo število delavcev pri nas, bomo v prihodnji sezoni izdelali in prodali več čevljev, Alpina mora naprej. Žal nas omenjeni proces sili v hitrejšo selitev, to pa pomeni ostrejše ukrepe, čeprav smo mislili, da bomo lahko to izvedli na mehkejši način."
V zadnje pol leta smo lahko poročali o dobrem poslovanju Alpine v preteklem letu, razvojnih uspehih, v vaših čevljih nastopajo svetovni asi, svetovni trg izzivate z računalniškim sistemom izbire čevljev. Mnogi sedaj težko razumejo zadnja dogajanja.
"Vse, kar ste omenili, je res, res se lahko postavimo z marsičim. Vendar kruh nam daje množična proizvodnja in seveda predvsem prodaja, ne pa le dosežki, s katerimi se lahko upravičeno pohvalimo. Lani smo izdelali 409 tisoč parov tekaških čevljev - svetovna poraba je ocenjena na 1,2 milijona parov, absolutni rekord, tudi nad našimi pričakovanji. Ne moremo si dovoliti, da nas konkurenca "načne od spodaj", pri masovni prodaji, saj od proizvodnje za to živimo. Vrhunski dosežki so le promotor, pogoj za naš nadaljnji
prodor in s tem razvoj. Omenjeni računalniški sistem izbire čevljev UCS, ki danes deluje v eni trgovini v Ljubljani, od ponedeljka tudi na Norveškem, konec meseca v Nemčiji, ravnokar se dogovarjamo tudi za ZDA, vse to je le kapljica v morje. To zahteva čas in velika vlaganja. Žal pri nas ni sistema ali pomoči države v obliki razbremenitve, ki bi omogočal tovrstna prestrukturiranja, čeprav je jasno, da bodo brezposelni stali državo veliko več. Za poseg države mora nastati politični problem, npr. Mura, ali pa popoln potop, kot pri Peku. Sem direktor cele Alpine in dolžan skrbeti za perspektivo cele tovarne. Žal je tako kot pri gangreni, ko je v začetku morda celo le črna pika za nohtom, pa je nujno odrezati prst, da ne bi ogrozili vsega organizma, torej življenja. Včasih me težko razumejo: gre za 860 ljudi in samo veseli smo lahko, da znamo ukrepati, pa čeprav boleče."
Omenili ste dogajanja pri tekaških čevljih in "pancerjih". Kaj pa modna obutev?
"Pri modni obutvi naj povem, da smo letos ugotovili občuten upad prodaje v mreži, ki je sicer morda tudi posledica izredno vročega poletja, prav gotovo pa povečane cenene ponudbe iz Vzhoda. Kljub nekaj novim in prenovljenim trgovinam se je
prodaja zmanjšala za 11 odstotkov, letos imamo za 50 tisoč parov manj naročil kot lani. In povsod je vprašanje predvsem cene. Za letošnje leto sicer ne pričakujem bistvenih odstopanj v celotnem poslovanju Alpine, vendar je nujno potrebno gledati leto in dve naprej in marca se začenja proizvodnja za sezono 2004/2005. Ob takšnih ukrepih z odpuščanjem je morda težko razumeti, da je Alpina močna, želimo in moramo ostati dobri. Naš donos na kapital, kar edino omogoča vlaganja in razvoj, je s 5,27 odstotka višji od vseslovensko razglašenih gospodarskih velikanov, vendar ga je mogoče zapraviti v pol leta."
V četrtek ste omenili nekaj zaokroženih številk o številu delavcev, ki bodo ostali brez dela. Ste lahko natančnejši in morda poveste, kaj boste storili, da vsaj omilite te ukrepe?
"Natančno gre skupaj za 227 ljudi: 131 na Colu in 96 v Gorenji vasi. Od tega je 28 varovanih oseb, ki jim moramo zagotoviti drugo delo, za 199 ljudi pa iščemo rešitve. Ne morem omenjati konkretnih imen firm, s katerimi smo se v Ajdovščini, Idriji in Škofji Loki že pogovarjali o prevzemu obratov in zaposlitvi ljudi. Proizvodne prostore smo pripravljeni dati tudi v najem, seveda prednostno tistim, ki bi prevzeli delavce. Za obrat na Colu se že kažejo možnosti konkretnih rešitev, medtem ko še nismo bili uspešni pri pogovorih o obratu v Gorenji vasi. Seveda smo stopili v kontakt tudi z obema občinama in zavodoma za zaposlovanje, poudariti želim, da bomo do zadnjega tolarja dosledno izplačali odpravnine in poskrbeli za čim višja nadomestila za brezposelnost. Na zavodih za zaposlovanje se kažejo resnično pestri programi in možnosti za preusmeritve in zagotovim lahko, da jih bomo podprli v največji možni meri."
Štefan Žargi
Iskraemecova hčer tudi v Švici
Začenja se 11. Gorenjska obrt
Kranj - Iz družbe lskraemeco, ki je eden največjih proizvajalcev števcev in opreme za merjenje in upravljanje električne energije na svetu, so sporočili, °a so konec avgusta ustanovili lastno podjetje v Švici - lskraemeco Switzerland Ltd, s sedežem v Bernu. To je že 17. hčerinska družba te največje slovenske multinacionalke, novoustanovljeno podjetje pa bo skrbelo za trženje in poprodajne storitve na zahtevnem švicarskem trgu. Zavedajo se namreč majhnosti in specifičnosti slovenskega trga, zato 99 odstotkov svojih izdelkov izvažajo, blagovno znamko lskraemeco danes poznajo že skoraj v stotih
državah na vseh petih kontinentih, svojo ponudbo pa, poleg samih naprav, razširjajo tudi na storitve s področja merjenja in obračuna električne energije. Med 17 podjetji v tujini so trgovske družbe v Avstriji, Belgiji, Italiji, Nemčiji, na Švedskem, v Veliki Britaniji in sedaj še v Švici, proizvodna podjetja pa imajo v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Indiji, Maleziji, na Portugalskem, v Romuniji, Rusiji in v Španiji. Ustanovitev lastnega podjetja v Švici pomeni nadgradnjo dobrih poslovnih vezi, ki jih je lskraemeco ustvaril skupaj s pooblaščenim partnerjem v tej državi.
Š.Ž.
Radovljica - V četrtek se na Bledu z nastopom Godbe Gorje ob 15. uri in 30 minut in odprtjem razstave v Ledeni dvorani ob 16. uri začenjajo dnevi gorenjske obrti Gorenjska obrt -Bled 2003. Te že enajstič po vrsti pripravlja Območna obrtna zbornica Radovljica ob sodelovanju območnih zbornic Domžal, Kamnika, Kranja, Jesenic, Tržiča in Škofje Loke, sodelovali pa bodo tudi obrtniki in podjetniki iz Združenja obrtnikov iz Umaga. Vseh razstavljavcev je 112, pri čemer prevladujejo iz Območne zbornice Radovljica, največ pa si bo mogoče ogledati tekstilnih izdelkov s pletilstvom, domačo in umetno
obrt ter izdelke kovinske stroke. Pripravili so tudi pester program spremljajočih prireditev: izobraževalne ure za osnovnošolce s predstavitvami poklicev, v petek bo ob 16. uri v hotelu Astoria na Bledu okrogla miza na temo "Obrt in Evropa", posebej bodo dvakrat predstavili program podjetja Hidria Perles iz Kranja, za prijetno vzdušje pa bosta s promenadnimi koncerti v soboto in nedeljo poskrbela tudi pihalna orkestra Lesce in Alples Železniki. Razstava bo odprta od 9. do 18. ure, ogledi prireditev in parkirna mesta v okolici pa bodo brezplačni.
Š.Ž.
Prisluhni srcu!
Probiotični jogurt Zdravo življenje, 150 \ Mercatoi
Polnozmati Sport miisli Natura, 1 kg Žito, Ljubljana
Podnebje in gospodarski razvoj
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Danes se tudi uradno in dokončno poslavlja letošnje koledarsko poletje, ki si ga bomo vsaj do prihodnjega takšnega zapomnili kot hudo vročega in suhega. Takšna dolga in vroča poletja se utegnejo ponavljati tudi v prihodnje in se celo stopnjevati, zato si poglejmo, kako podnebje, še posebno vroče, vpliva na gospodarsko rast in razvoj držav s takšnimi in drugačnimi vremenskimi pogoji. Kratka primerjava kart gospodarske razvitosti in podnebnih pasov sveta nam hitro pokaže določeno zakonitost. Države s hladnim oziroma milim podnebjem so bogatejše od tistih z vročim. Če zanemarimo arabske naftne države, katerih bogastvo izvira od prodaje črnega zlata, opazimo tudi, da je na svetu samo nekaj bogatih držav v vročem tropskem pasu, ki pa prej kot ne potrjujejo zgornje pravilo. Med njimi sta najbolj značilni Hong Kong in Singapur, mestni državici, ki pa sta, kot se je nedavno zapisalo britanskemu dnevniku Financial Times, svoj vzpon dosegla hkrati z razvojem klimatskih naprav. Na drugi strani tega spektra pa se nahaja skoraj celotna Afrika, ki se je znašla v slepi ulici svetovnega gospodarskega razvoja. Kljub dejstvu, da je Afrika zibelka človeštva, se tudi skozi celotno zgodovinsko obdobje zaradi ekstremnih podnebnih pogojev in tropskih bolezni tam ni razvila nobena od visokih kultur, zametkov sodobne družbe. In tudi dandanes na afriškem kontinentu ne najdemo nobene omembe vredne gospodarske zveze držav.
Zagotovo ni naključje, da se je sodobno tržno gospodarstvo razvilo prav in izključno v (zahodni) Evropi v zmernem podnebnem pasu, kjer je podnebje najbolj prijazno, in se selilo tja, kamor so se selili tudi Evropejci. In sicer v kraje, kjer je podnebje še najbolj podobno evropskemu, na primer Severna Amerika, skrajni jug Afrike, jugovzhodna Avstralija in Nova Zelandija. Vsi ti priseljenci so tjakaj prinesli tudi vrednote ter gospodarske, socialne in politične institucije dežel, iz katerih so izšli. Ko pa so Evropejci prišli recimo v afriški Kongo ali v današnjo Latinsko Ameriko, so tja prišli ropat in izkoriščat naravna bogastva. Nekaj podobnega se dogaja tudi danes, ko ameriška in evropska multinacionalna podjetja v tretji svet selijo svojo umazano industrijo in v imenu velikih besed globalizacije izkoriščajo tamkajšnjo poceni delovno silo ter naravne vire. Bogate države niso bogate zaradi kakšnega posebnega božjega blagoslova, pač pa gre za zapleten splet naravnih in družbenih dejavnikov. Ne gre prezreti tudi dejstva, da bogate države tudi najbolj bogato spreminjajo podnebje, tudi tisto, ki jim je v preteklosti omogočilo preboj v svetovno gospodarsko smetano. Pomenljivo je, da največje svetovne onesnaževalke okolja, ZDA, zaradi lastnih sebičnih interesov "neumnih belih mož" še vedno nočejo podpisati Kjotskega protokola, ki določa dovoljene količine izpustov ogljikovega dioksida, glavnega toplogrednega plina, ki povzroča dvigovanje globalne temperature. A kot pravi star pregovor: vse se vrača, vse se plača.
Poravnava za Veliko planino
Kamnik - Družba Velika planina - Zaklad narave je od leta 1991 v stoodstotni lasti občine Kamnik. Začetki delovanja družbe Velika planina segajo v leto 1964, ko je bila zgrajena žičnica, podjetje pa je bilo potem v lasti različnih gospodarskih družb (Ljubljana transport, Viator, Komunalno podjetje Kamnik), dokler ni občina kot edini družbenik ustanovila družbe z omejeno odgovornostjo Velika planina - Zaklad narave, podjetje za rekreacijo in gostinstvo.
Vendar občina kot novi lastnik ni uspela podjetja rešiti nakopičenih težav iz preteklosti in spodbuditi razvoja ter dobrega poslovanja. Zato je bilo že nekaj časa vse več predlogov, da občina preneha metati proračunski denar v vrečo brez dna. Tudi država ni izpolnila vseh obljub. Tako je občina namenila po 23 milijonov tolarjev na leto, kar pa je bilo ob zelenih zimah premalo, čeprav so naprave vzdrževali in pred leti zamenjali tudi
skoraj štiri desetletja staro eno-sedežnico. Redno vzdrževanje in manjša vlaganja so ob rednem obratovanju letošnje poletje omogočili pozitivno poslovanje. Sezona je bila ob obisku 25 tisoč obiskovalcev rekordna. Tudi zadnja zimska sezona je bila dokaj uspešna, ugotavlja direktor Vinko Ribnikar. Prav letošnje pozitivno poslovanje pa naj bi ob starih dolgovih prepričalo nove družbenike. Ob prisilni poravnavi namreč želijo razširiti in razpršiti lastništvo.
Podjetje zato ponuja upnikom možnost preoblikovanja njihovih terjatev v lastninske deleže ali pa 20-odstotno poplačilo terjatev. Prisilna poravnava naj bi bila končana v petih mesecih, dokončana sanacija pa vključuje lastninsko preoblikovanje družbe in njeno dokapitalizacijo.
Župan občine Tone Smolnikar poudarja, da prisilne poravnave niso sprožili zaradi stečaja, marveč zaradi iskanja zdravila, ki bi pozdravilo Veliko planino.
Andrej Žalar
SAJA0
Mineralna voda
Radenska Kraljevi vrelec, 1.5 litra Radenska, Radenci
Avokado,cena za kos Mercator
od 22. 9. do 29. 9. 2003
Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franJiznih prodajalnah od 22. 9. do 29. 9. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. •  Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma sl
ercator najboljši sosed
GORENJSKI GLAS «14. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Torek, 23. septembra 2003
1/pod bojna tožba zoper sklepe
Mala delničarka družbe Golf in kamp Bled je vložila izpodbojno tožbo zoper štiri sklepe julijske skupščine delničarjev.
Upravljanje premoženja
Bled - Uprava družbe Golf in kamp Bled je na podlagi zakona o gospodarskih družbah pred nedavnim v uradnem listu objavila, da je bila proti štirim sklepom, ki so jih delničarji sprejeli na skupščini 16. julija letos, vložena izpodbojna tožba.
Kot je znano, je skupščina tedaj podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2002 in sklenila, da se 61.000 tolarjev od skupno 1.221.000 tolarjev bilančnega dobička razporedi v redne rezerve, ves ostali dobiček pa naj bi do nadaljnjega ostal nerazporejen. Delničarji so soglašali s pripojitvijo družbe Grand hotel Toplice Bled k družbi Golf in kamp Bled in dali soglasje k pogodbi o pripojitvi, sprejeli pa so tudi sklep, da se osnovni kapi-
tal družbe Golf in kamp Bled zaradi združitve poveča z dotedanjih 304,4 na 384,2 milijona tolarjev, za znesek povečanja 79,8 milijona tolarjev pa naj bi izdali 79.811 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo tisoč tolarjev. Na skupščini so s 16. julijem odpoklicali člana nadzornega sveta Vinka Perčiča in Mirana Hudeta in s tem datumom za obdobje štirih let izvolili Vinka Perčiča in Vesno Šajatovič -Okršlar.
Božo Jašovič v svetu Banke Slovenije
Kranj - Pred kratkim je potekel mandat petim članom sveta Banke Slovenije, med njimi tudi Binetu Kordežu, predsedniku uprave Merkurja. Ker seje z zakonom o Banki Slovenije število članov zmanjšalo z enajst na devet, je državni zbor imenoval le tri, med njimi je tudi Božo Jašovič, član uprave Gorenjske banke. Svet Banke Slovenije po novem sestavljajo guverner Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Samo Nučič, viceguvernerji Darko Bohnec, Andrej Rant in Janez Košak ter člani Ivan Rib-nikar, Dušan Zbašnik, Boštjan Jazbec in Božo Jašovič. Svet se je v spremenjeni sestavi prvič sestal v sredo, ko je med drugim izdal dovoljenje Abanki Vipi za opravljanje skrbniških storitev
Mala delničarka, ki ima v lasti 741 delnic družbe Golf in kamp Bled, je prek svojih pooblaščencev že na skupščini napovedala vložitev izpodbojne tožbe, to pa je kasneje tudi uresničila. V tožbi predlaga Okrožnemu sodišču v Kranju, da ugotovi ničnost oz. razveljavi sklep o podelitvi raz-rešnice upravi in nadzornemu svetu in o uporabi bilančnega dobička in da razveljavi tudi ostale tri sklepe. Kot navaja v tožbi, je skupščina sklep o uporabi bilančnega dobička sprejela v drugačnem besedilu, kot ga je uprava predlagala v objavi sklica skupščine v uradnem listu in v pisnem vabilu. Po zakonu bi sklep lahko spremenila le, če bi bili navzoči prav vsi delničarji, a ker ta pogoj ni bil izpolnjen (na skupščini so bili "le" predstavniki 82 odstotkov kapitala), je sklep skupščine ničen in gaje po mnenju tožnice treba razveljaviti. Kar zadeva sklep o odpoklicu in imenovanju dveh članov nadzornega sveta, mala delničarka navaja, da so po zakonu o gospodarskih družbah člani nadzornega sveta lahko izvoljeni (največ) za štiri leta, skupščina pa je članoma trajanje mandata podaljšala za poldrugi mesec, saj se je
njun mandat po navedbah sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju začel 3. junija 1999. Ko je skupščina delničarjev sklepala o povečanju osnovnega kapitala, je po navedbah male delničarke sprejela drugačen sklep, kot gaje uprava zapisala na pisno glasovnico, ki so jo za glasovanje na skupščini izročili delničarjem. Po tem predlaganem sklepu naj bi osnovni kapital povečali s 304,4 milijona na 618,5 milijona tolarjev, za razliko pa naj bi izdali 314.157 novih navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo tisoč tolarjev. In kaj naj bi bilo še sporno? Nadzorni svet družbe Golf in kamp Bled je sklepe o pripojitvi družb in povečanju osnovnega kapitala sprejel na seji 9. junija letos, ko po navedbah male delničarke za to že ni imel več mandata, saj je vsem članom 3. junija letos potekel štiriletni mandat.
O tožbi bo razsodilo sodišče, spor pa je posledica zapleta pri prodaji delnic. Mala delničarka je ponudila Savi kot večinski lastnici družbe Golf in kamp Bled prodajo delnic po ceni, ki pa za Savo ni sprejemljiva.
Cveto Zaplotnik
in sprejel nov sklep o opravljanju menjalniških poslov, s katerim je tudi določil razloge za odvzem dovoljenja. CZ.
Povprečna zamuda 26 dni
Ljubljana - Bonitetna hiša I, d.o.o., poslovne informacije, Ljubljana, ki je partnerska družba največje in najstarejše bonitetne hiše Dun & Bradstreet, zbira podatke o plačilih slovenskih družb, hkrati pa za vsako družbo posebej in za celotno državo izračunava povprečne zamude pri plačilih. Trenutno ima v bazi plačil več kot tri milijone računov. Iz računov, ki so jih družbe plačale julija, je razvidno, da so plačevale s povprečno zamudo 26 dni, kar je enako kot junija letos in en dan manj kot julija lani in predlani. Delež zamujenih plačil se je zmanjšal, junija jih je bilo 61 odstotkov, julija pa 57 odstotkov. CZ.
Bi želeli investirati v vrednostne papirje, pa za to nimate dovolj znanja? Ste eden izmed tistih, ki nimajo časa urejati svojih financ ter skrbeti za svoje prihranke in s tem ustvarjate opor* tunitetno izgubo? Želite izboljšati donos vašega premoženja z dolgoročnim vlaganjem na trgu kapitala in imate dovolj sredstev, da bi lahko oblikovali svojo investicijsko politiko? Ste pravna oseba, ki zbira sredstva z namenom večje investicije v prihodnosti ali imate konstanten presežek sredstev?
Če ste vsaj na eno izmed zastavljenih vprašanj odgovorili pritrdilno, vam pri GBD Gorenjski borznoposredniški družbi, d.d., ponujamo storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji, ki jo v nadaljevanju na kratko predstavljamo.
Storitev gospodarjenja obsega naložbe denarnih sredstev v domače in tuje vrednostne papirje za račun stranke, z namenom razpršitve tveganja in s ciljem povečanja 'vrednosti portfelja stranke. Zavedamo se, da ima vsaka stranka drugačne finančne zmožnosti in pričakovanja, zato je pomembno, da je upravljanje premoženja individualno. Pred začetkom opravljanja storitev gospodarjenja s finančnim premoženjem s stranko sklenemo pogodbo o gospodarjenju, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti ter naložbena politika. Naložbeno politiko stranki v pogodbi dogovorita tako, da določita vrste vrednostnih papirjev, največji dopustni delež naložbe v vrednostne papirje posameznega izdajatelja in z njim povezanih oseb ter druge okoliščine, ki so pomembne za določitev stopnje tveganosti naložb. Razmerje med naložbami v delnice in druge vrednostne pa-
pirje namreč vpliva na tveganost oziroma varnost naložb. Na podlagi vaše naklonjenosti tveganju se boste lahko v bližnji prihodnosti odločili za enega izmed treh tipov upravljanja, kijih pripravljamo pri Gorenjski borzno posredniški družbi, d.d.:
1) mešani - portfelj je oblikovan pretežno iz delnic tako domačih kot tujih podjetij in je namenjen vlagateljem, ki so pripravljeni sprejeti nekoliko več tveganja in s tem tudi višje donose. Minimalno obdobje investiranja je tri mesece.
2) z 12-odstotnim kritjem izgube - portfelj je sestavljen iz delnic in obveznic. V primeru, da imate sredstva na upravljanju več kot 3 leta, vam krijemo 12 odstotkov izgube.
3) zajamčeni - za vse, ki iščete varnejše naložbe ter niste zadovoljni s svojimi dosedanjimi donosi, nudimo zajamčeni donos v višini EUR+0% pod pogojem sklenitve pogodbe za obdobje najmanj petih let. To pomeni, da vam v primeru padca tečajev GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d.d., krije celotno izgubo.
V vseh treh primerih je minimalni znesek investiranja 15.000 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila.
Privlačnost storitve gospodarjenja se odraža tudi v višini sredstev, s katerimi gospodarimo za naše stranke in trenutno znaša 2,3 milijarde tolarjev.
Vse podrobnejše informacije v zvezi Z gospodarjenjem lahko dobite na GBD Gorenjski borznoposredniški družbi, d.d., po tel: 04/280-10-00 ali preko e-maila info@gbd.si.
Alenka Eržen GBD, d.d., info@gbd.si
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
KOVINARSKI DELAVEC; do 26.09.03; CRE-INA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 8. KRANJ;
št. del. mest: 5
GRADB. DELAVEC; do 26.09.03; CESTNO PODJETJE D.D., JEZERSKA C. 20, KRANJ; št. del. mest: 3
GRADB. DELAVEC; do 26.09.03; FETAJ IR-FAN.S.P, TAVČARJEVA UL. 49, KRANJ
DELAVEC BREZ POKLICA - SNAŽILKA; do 22.10.03; OŠ MATIJA ČOP, UL. TUGA VIDMARJA 1, KRANJ
POMOŽNI DELAVEC - ŽIVILSKI DELAVEC; do 26.09.03; KLAVNICA ŠK. LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 63A, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
POMOŽNI DELAVEC - ČISTILKA; do 26.09.03; JEPRCA D.O.O., GODEŠIČ 172, ŠK. LOKA
POMOŽNI DELAVEC - POLAGALEC TLAKOV; do 26.09.03; JUGOVEC ZVONE S.P., SE-STRANSKA VAS 15, GORENJA VAS
SNAŽILKA; do 30.09.03; OŠ JAKOBA ALJAŽA, UL. TONČKA DEŽ MANA 1, KRANJ
SLAŠČIČAR; do 30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA
KLJUČAVNIČAR - OBLIKOVALEC KOVIN; do 04.10.03; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR
KLJUČAVNIČAR - STROJNIK / UREJEVALEC; do 23.09.03; LTH D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA
VARILEC - VARJENJE IN VODOV. INŠTALACIJE; do 23.09.03; HIDROREMONT D.O.O., C, SLAVKA LIKOVIČA 4A, JESENICE
MONTER OGREVALNIH NAPRAV - INŠTAL. CENTRALNE KURJAVE; do 23.09.03; DEBELAK GREGORIJ S.P., BREZJE 70, BREZJE;
št. del. mest: 2
STROJNI MEHANIK - BRUSILEC / FINIŠER; do 26.09.03; ZORNIK MIKLAVŽ S.P., POT NA LISICE 17, BLED
AVTOMEHANIK; do 26.09.03; AVTOTEHNA VIS & PIŠEK D.O.O., GRENC 37, ŠK. LOKA
TESAR; do 26.09.03; GRADIŠ GP D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE
ZIDAR: do 26.09.03; GRADIŠ GP D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE
DIMNIKAR; do 01.10.03; DIMNIKARSTVO DOVRTEL D.O.O., KOROŠKA 45, KRANJ
VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK VLAČILCA S CISTERNO V MEDN. PROMETU; do 27.09.03; ŠKOFIC ANDREJ S.P.j TRSTENIK 32, GOLNIK
VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK TOVORNJAKA; do 23.09.03; KOLI ŠPED D.O.O., GORENJESAVSKAC. 9, KRANJ
SKLADIŠČNIK - KOMISIONAR; do 26.09.03; 3L D.O.O, GOLNIK 170, GOLNIK
PRODAJALKA IN ARANŽERKA; do 30.09.03; ĆA-LIĆ MARJAN S.P., CANKARJEVA UL. 4, KRANJ
PRODAJALKA; do 26.09.03; ZLATARNA CELJE D.D,. PRODAJALNA 17, C. STANETA ŽAGARJA 69, KRANJ
PRODAJALEC; do 30.09.03; ARVAJ ANTON S.P., BRITOF25, KRANJ
KUHAR; do 30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C 99, KR. GORA; št. del. mest: 3
KUHAR; do 24.09.03; KOLEŽNIK IGNAC S.P., BRITOF 79, KRANJ
KUHAR; do 28.09.03; ARHAR SREĆKO S.P., SORSKA C. 10B, ŠK. LOKA
KUHAR; do 26.09.03; A&S&CO D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM
KUHAR/ICA; do 26.09.03; JEPRCA D.O.O., GODEŠIČ 172, ŠK. LOKA
KUHAR; do 18.10.03; BEGIČ D.O.O., DELAVSKA C. 37, KRANJ
KUHAR - MESAR; do 07.10.03; ARVAJ ANTON S.P, BRITOF 25, KRANJ
NATAKAR; do 30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA; št. del. mest: 7
NATAKAR/ICA; do 26.09.03; JEPRCA D.O.O, GODEŠIČ 172, ŠK. LOKA
NATAKAR, do 18.10.03; BEGIČ D.O.O., DELAVSKA C. 37, KRANJ
ŽIVILSKI TEHNIK - ŽIVILSKI DELAVEC; do
07.10.03; ARVAJ ANTON S.P., BRITOF 25, KRANJ
STROJNI TEHNIK - MERILEC EMISIJE DIMNIH PLINOV; do 01.10.03; DIMNIKARSTVO DOVRTEL D.O.O, KOROŠKA 45, KRANJ; št. del. mest: 2
STROJNI TEHNIK; do 04.10.03; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK - PROGRAMER NA VRTALNEM STROJU; do 24.09.03; LUZNAR FRANC S.P., PINTARJEVA UL. 12, KRANJ
ELEKTROTEHNIK; do 27.09.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
ELEKTROTEHNIK-ELEKTRONIK - CAM OPERATER / RAČUNAL. OBDELAVA PODATKOV;
do 27.09.03; LUZNAR FRANC S.P, PINTARJEVA UL. 12, KRANJ
GRADB. DELOVODJA; do 26.09.03; GRADIŠ GP D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE
GRADBENI TEHNIK; do 11.10.03; SONJA D.O.O., JAMOVA UL. 14, BLED
TURISTIČNI TEHNIK - RECEPTOR; do
30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA; št. del. mest: 3
TURISTIČNI TEHNIK - NOČNI RECEPTOR,
do 30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA
TEHNIK STREŽBE - ŠEF STREŽBE; do
30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA
EKONOMSKI TEHNIK - SKLADIŠČNIK / VODJA SKLADIŠČA; do 26.09.03; ALTA PROPAGANDING D.O.O., KRANJSKA C. 4, RADOVLJICA
EKONOMSKI TEHNIK - PRODAJALEC VOZIL; do 26.09.03; AVTOTEHNA VIS & PIŠEK D.O.O., GRENC 37, ŠK. LOKA
EKONOMSKI TEHNIK - POSLOVNI SEKRETAR; do 23.09.03; ARHES D.O.O., SP. DUPLJE 4, DUPLJE
EKONOMSKI TEHNIK - POM. VODJE SKLADIŠČA IN LOGISTIKE; do 18.10.03; EURO-COM D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ
delna objava
Prihodnje leto delnice sklada
V Skladu za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka bodo predvidoma
prihodnjo leto izdali delnice.
Bled - Z delnicami bodo zamenjali certifikate državljanom, ki so sodelovali pri lastninjenju turističnih podjetij z družbenim kapitalom in nepremičninami na območju parka.
Po posebnem zakonu o lastninskem preoblikovanju, ki gaje državni zbor sprejel 1996. leta, so podjetja s turistično dejavnostjo in nepremičninami na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) morala 20 odstotkov družbenega kapitala prenesti na novoustanovljeni sklad za spodbujanje razvoja TNP-ja, pri interni razdelitvi in notranjem odkupu pa so poleg zaposlenih, nekdaj zaposlenih in upokojenih delavcev podjetij lahko enakovredno sodelovali tudi ostali državljani Slovenije. Kot je povedal direktor sklada Jože Res-man, je takrat 10.360 državljanov vložilo v sklad certifikate v vrednosti 1,2 milijarde tolarjev. Čeprav so se nekateri navduševali nad predlogom, da bi jim certifikate zamenjali za "fiktiv-
Nižje pristojbine
Ljubljana - Ljubljanska borza je pristojbine za sprejem obveznic na borzni trg znižala z dosedanjih 0,15 odstotka na 0,1 odstotka skupne nominalne vrednosti prodane serije. Najvišji znesek za sprejem obveznic v borzno kotacijo je znižala s 5,984 milijona na dva milijona tolarjev, najnižji znesek pa je pol milijona tolarjev. Znižanje pristojbin naj bi prispevalo k zmanjšanju stroškov na trgu kapitala ter k povečanju izdaje obveznic in cenejšemu dolžniškemu financiranju.        - CZ.
ne" delnice, so v skladu vztrajali na tem, daje premoženje najprej treba zbrati, ga urediti in oceniti, šele potlej naj bi za njegovo vrednost izdali delnice. Vsa večja podjetja, v katerih je sklad pridobil lastninske deleže, so se znašla v težavah: Žičnice Vogel, Kompas Bohinj in Alpinum v prisilni poravnavi, Hotel Erika v Kranjski Gori pa celo v stečajnem postopku. Sklad je delež v Alpinumu že prodal, 80 milijonov tolarjev kupnine pa je vložil v Žičnice Vogel, kjer je postal pomemben lastnik. Že pred dvema letoma mu je podjetje Simonov zaliv iz Izole brezplačno prepustilo v last Športhotel in
penzion Jelka na Pokljuki. Za gospodarjenje s tema dvema objektoma ter še z restavracijo Savica v Bohinju in okrepčevalnico na Zatrniku nameravajo ustanoviti podjetje, za kar pa mora dati soglasje še vlada.
Vrednost lastninskih deležev oz. premoženja, ki so ga turistična podjetja na območju parka in država prenesla na sklad, je uradno vredno 680 milijonov tolarjev, dejansko je vrednost višja. V skladu so že začeli postopek za izdajo delnic, izdali pa naj bi jih predvidoma v začetku prihodnjega leta. Po zakonu so delničarji sklada lahko le občine na območju parka in državljani, v skladu pa predlagajo, da bi država imela 51-odstotni delež, vlagatelji certifikatov pa 49-odstot-nega. Cveto Zaplotnik
Prepolovljeno število delničarjev
Kranj - Odkar Petrol posluje kot delniška družba, se je število delničarjev znižalo s 95.443 na 46.184, kolikor jih je bilo ob koncu letošnjega avgusta. Avgusta, ko seje število delničarjev zmanjšalo še za trinajst, ni prišlo do pomembnejših lastninskih sprememb. Na zadnji avgustovski dan je bilo v lasti tujih delničarjev 13.797 delnic, kar predstavlja le 0,66-odstotni delež. S Petrolovimi delnicami je bilo na Ljubljanski borzi za več kot poldrugo milijardo tolarjev prometa-Enotni tečaj delnice je na zadnji avgustovski dan dosegel 43.992 tolarjev in je bil za devet odstotkov višji kot prvi dan trgovanja v mesecu, koje znašal 40.302 tolarja.
O izločitvi in prodaji pekarstva
Lesce - Delničarji družbe Žito Gorenjka bodo na skupščini 17. oktobra v osrednji točki dnevnega reda sklepali o predlogu uprave m nadzornega sveta, da soglaša s prenosom pekarske dejavnosti i družbe Žito Gorenjka v hčerinsko družbo Pekarna Lesce in z možnostjo prodaje Žitu. Na skupščini naj bi spremenili tudi statut
družbe in imenovali namestnike članov nadzornega sveta.
cz.
Zahtevna razdelitev kvote   Ribki "lovijo" od*kod«in°
Slovenija bo poskusno uvedla mlečne kvote prihodnje leto, čisto zares in tudi z dajatvami za prekoračitve količin pa
eno leto po vstopu v unijo.
Kranj - Pogajanja z Evropsko unijo o nacionalni kvoti za mleko - 467.073 ton za oddajo mlekarnam in 93.361 ton za prodajo na domu so bila trda, bržkone še težja bo "domača naloga", kako kvoto razdeliti med kmetijska gospodarstva.
Ko je svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na seji v sredo obravnaval informacijo o delitvi kvote, je Franc Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, povedal, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že marca pripravilo izhodišča za uvedbo mlečnih kvot in imenovalo delovno skupino, ki bo predvidoma do 15. oktobra pripravila osnutek predpisa in ga potlej dala v javno razpravo. V zbornici so izhodišča prejeli julija in imeli le en teden časa, da je strokovni odbor za mleko (skupaj z enakim odborom pri Zadružni zvezi Slovenije) oblikoval pripombe. V odboru se zavzemajo za to, da bi rejci pri referenčnem obdobju, ki bi bilo osnova za dodelitev kvote, lahko izbirali med mlečnima letoma 2002/03 in 2003/04. Kot referenčno obdobje bi bilo po mnenju odbora sicer najbolje izbrati leto 2003/04, vendar bodo številni rejci morali letos zaradi suše in pomanjkanja krme zmanjšati stalež krav, s tem pa tudi prirejo mleka. Ker je prodaja mleka mlekarnam že lani za 6,5 milijona litrov presegla v pogajanjih določeno kvoto, od katere naj bi odšteli še tri odstotke količine kot nacionalno rezervo, bi rejci po nekaterih ocenah morali zmanjšati prodajo mlekarnam od štiri do šest odstotkov. To za zbornični odbor za mleko ni sprejemljivo, zato predlaga, da bi 30 tisoč ton kvote za prodajo na domu preoblikovali v kvoto za oddajo mlekarnam, ta količina pa naj bi predstavljala nacionalno rezervo in je ne bi odštevali od "mlekarniške kvote". Pri prvi razdelitvi kvot iz nacionalne rezerve bi po mnenju odbora
Po podatkih gospodarskega interesnega združenja Mlekarstvo Slovenije je bil odkup mleka v letošnji prvi polovici za 2,6 odstotka večji kot v enakem lanskem obdobju, julija pa je bil večji za 1,4 odstotka.
morali dati prednost rejcem, ki so v referenčnem letu ali že prej začeli z naložbo v povečanje prireje mleka, saj sicer ne bodo mogli odplačevati najetih posojil. Kot merilo za višino tako dodeljene kvote predlagajo 6.000 oz. 6.500 kilogramov mleka na stojišče za kravo po končani naložbi. Kar zadeva prenašanje kvot, predlagajo, da bi ga v prvem letu "vezali" na površino kmetijskih zemljišč v uporabi, potlej pa naj bi ga ob določenih pravilih in omejitvah prepustili trgu. Dodatno dajatev naj bi obračunali samo za mleko nad nacionalno kvoto, pri tem pa naj bi "pluse" in "minuse" najprej poračunali na ravni od-kupovalca, šele nato pa za vso državo.
Neizkoriščena kvota v nacionalno rezervo
Ko so pred kratkim o kvotah razpravljali v zbornici, je bil predlog, da bi za poskusno uvedbo kvot upoštevali količine mleka v leti 2003/04, za zaresno delitev v letu 2005 pa količine iz mlečnega leta 2004/05. Rejci naj bi kvoto za prodajo na domu lahko povečevali do leta 2006. Pri trgovanju s kvotami naj bi imeli predkupno pravico rejci iz regije, le v primeru, da v njej ne bi bilo zanimanja, pa naj bi jih prodajali po vsej državi. Pri prenašanju kvot bi po mnenju zbornice morali del nameniti tudi za nacionalno rezervo, ta delež naj bi bil najmanjši (5-odstotni) pri prenosu kvote med rejci znotraj območja z omejenimi možnosti, večji (10-odstotni) pri prenašanju znotraj nižinskega območja in največji (15-odstotni) pri prenašanju kvote s hribovskega v nižinsko območje. Ce rejec v mlečnem letu ne bi izkoristil 80 odstotkov dodeljene kvote, naj bi razliko prenesli v nacionalno rezervo (razen v primerih "višje sile"), ob povečanju prireje v naslednjem letu pa naj bi mu jo vrnili. V predpisu o delitvi kvot bi po mnenju zbornice morali določiti, kdo bi bil upravičen do kvote iz nacionalne rezerve - mladi in hribovski kmetje, rejci, ki kupujejo kvoto...
Ker Gorenjska dosega pri prireji mleka v primerjavi z ostalimi pokrajinami najboljše rezultate, bi pri osnovnem razdeljevanju kvot morali upoštevati obstoječe stanje, nikakor pa ne bi smeli pristati na to, da bi bila njihova višina odvisna od površine zemljišč, kot predlagajo v nekaterih pokrajinah, so ugotavljali na seji območnega sveta zbornice. Dosedanje razprave o uvedbi kvot so tudi pokazale, da slovenski rejci niso enotni, to pa je, kot je dejal eden od članov sveta, lahko voda na mlin politikom, da bodo odločili po svoje.
Cveto Zaplotnik
Del državne pomoči že letos
Država bo za pomoč oškodovanim v suši in drugih naravnih nesrečah že letos namenila iz proračuna
štiri milijarde tolarjev.
Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo bo za naslednjo sejo vlade predlagalo spremembo uredbe, s katero bi ceno koruze iz blagovnih rezerv uskladili s cenami, ki so jih uporabili za vrednotenje neposredne škode po suši (22 tolarjev za kilogram).
Vlada je na četrtkovi seji potrdila vmesno poročilo državne komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Ker je do avgusta ocenjena škoda v kmetijski pridelavi znašala
25,6 milijarde tolarjev, s čimer je presegla zakonski prag 0,3 promila načrtovanih prihodkov letošnjega državnega proračuna, bo vlada v skladu z zakonom zagotovila denar za odpravo po-
Končali pašno sezono
Brezje - Agrarna skupnost planina Pungrat je v sodelovanju z Združenjem ekoloških kmetov Gorenjske pripravila v soboto na Brezjah prireditev ob koncu letošnje pašne sezone.
Letos se je na 157 hektarjev Ve'iki planini paslo 109 govedi, °d tega so jih v soboto po petih Urah hoje okrog štirideset prignali na prireditveni prostor, kjer sta se zbranim obiskovalcem pridružila tudi radovljiški žuPan Janko S. Stušek in njegov nakelski kolega Ivan Štu-Kot sta povedala Mateja in Matjaž Kleindienst, ki sta le los že četrto leto skrbela za živi-I10' na planini kljub suši niso 'meli težav s krmo in vodo za
napajanje. V agrarni skupnosti so se jima zahvalili za dobro skrb za živino, predsednik Peter Potočnik in njegova žena Silva, sicer prizadevna ekološka kmetica, pa sta jima izročila za cel voziček kmetijskih pridelkov. Deset ekoloških kmetij je na stojnicah predstavilo del svoje ponudbe, otroci iz domačega vrtca pa so ličkali koruzo. Na sliki: darilo za pastirja, ob njem Potočnikova in Kleindienstova.
CZ.
sledic, od tega štiri milijarde tolarjev že v letošnjem proračunu. Po usklajevanjih med ministrstvi in različnimi ustanovami so prvotno škodo po suši 30,8 milijarde tolarjev zaradi neizpolnjevanja agrotehničnih ukrepov, ki so tudi prispevali k manjšemu pridelku, in upoštevanja hektarskih pridelkov v normalnih letih 1998, 1999 in 2002 zmanjšali za več kot šest milijard tolarjev.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na zahtevo vlade izdelalo program odprave posledic škode v kmetijstvu, pri tem pa bo moralo upoštevati nekatere vladne usmeritve. Skupno oceno škode zaradi, pozebe (817,3 milijona tolarjev), suše (24,7 milijarde tolarjev) in hruševega ožiga v obdobju od 26. maja do 26. avgusta (111,9 milijona tolarjev) naj bi dopolnili še z dodatno oceno škode po suši na kmetij-
Mlekarnas certifikatom
Ljubljana - Ljubljanske mlekarne, ki odkupijo večino mleka tudi na Gorenjskem, so pred kratkim prejele okoljski certifikat ISO 14001. Kot so ob tem sporočili iz družbe, so z uvajanjem celovitega in medsebojno povezanega sistema ravnanja z okoljem prispevali k ekonomskim rezultatom in k izpolnjevanju zahtev evropske zakonodaje. Z letošnjimi naložbami v posodobitev proizvodnje bodo zmanjšali porabo energije in s tem obremenitve okolja, poleg tega v obratih Kočevje, Maribor in Ljubljana zaključujejo z gradnjo čistilnih naprav. CZ.
skih rastlinah, ki jih pospravljajo jeseni, z oceno škodo zaradi neurij s točo v času od 13. maja do 13. septembra in s končno oceno škode zaradi hruševega ožiga. Ker ocena škode zaradi suše in neurij s točo še ni dokončna, naj bi oškodovancem omogočili še prijavo škode, ki je nastala avgusta in pozneje. V programu naj bi upoštevali že sprejete ukrepe za omilitev posledic suše (sprostitev koruze iz blagovnih rezerv) in predvideli možnost izplačevanja akontacij že v letošnjem letu, določili pa naj bi tudi sredstva za odpravo posledic v dveh letih in čimbolj enostavne postopke uveljavljanja in odločanja o pomoči posameznim oškodovancem.
Cveto Zaplotnik
Za krompir od 60 do 65 tolarjev
Kranj - Strokovna odbora za krompir pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in Zadružni zvezi Slovenije priporočata letos za (pozni) krompir odkupno ceno od 60 do 65 tolarjev za kilogram. Čeprav se na trgu trenutno kaže večje povpraševanje od ponudbe, je po oceni odborov kljub suši, ki je zmanjšala pridelek, dovolj krompirja za domačo porabo, tako da uvoz ni potreben. Pridelovalcem priporočajo, da ga ne zadržujejo v skladiščih, saj v prihodnje ni pričakovati povišanja cene. Kmetijske zadruge in podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo krompirja, pozivajo, da organizirajo prodajo krompirja za ozimnico po nižjih cenah, kot veljajo v trgovini. CZ.
Če bodo kmetje dobili odškodnino zaradi suše, le zakaj je ne bi tudi ribiči, se sprašujejo v ribiških družinah.
Žeje - Zveza ribiških družin Gorenjske, ki združuje družine Kranj, Tržič, Radovljica, Bled, Bohinj in Jesenice, je v četrtek v ribiškem domu v Zejah želela predstaviti županom občin z njenega območja svojo dejavnost in številne probleme, a sta prišla le dva - nakelski Ivan Stular in žirovniški Franc Fajfar ter še Izidor Jerala, vodja urada za urejanje prostora v Občini Tržič.
Ivan Štular je s pomočjo predsednika TD Tržič Borisa Černilca poskusil ribiško srečo. Foto: Gorazd Kavčič
Prijem je bil torej slab, bi po ribiško rekli ribiči, ki so tokrat udeležencem predstavili številne probleme, pri reševanju katerih bijim lahko pomagale tudi občine. Kot je v imenu 1.100 ribičev iz šestih družin dejal predsednik zveze Franc Krmelj, so gorenjske reke in potoki vse bolj onesnaženi, pri tem pa so posledice najhujše poleti, koje nizek vodostaj in se voda segreje čez kritično temperaturo. Že tretje leto pripravljajo kataster onesnaževalcev. Veliko škodo jim povzročajo kormorani, ki so se že tako navadili gorenjskih razmer, da nekateri med njimi preživijo pri nas vse leto ali celo gnezdijo. Težave jim delajo tuji raftarji in kajaši, v zadnjem času pa tudi vse bolj številne čaplje. V Ribiški družini Kranj so letos najbolj občutili posledice suše, ki jim je povzročila za več kot štiri milijone tolarjev škode. "Če bodo kmetje dobili od države odškodnino, zakaj je ne bi tudi ribiči," seje vprašal predsednik družine Bojan Ančik in poudaril, da bodo škodo posredovali na občino, ta pa naj bi "pritisnila" na državo. V Ribiški družini Tržič opozarjajo, da bodo posledice letošnje suše občutili še več let. Tržiška Bistrica je po besedah predsednika družine Borisa Cernilca ena najbolj onesnaženih rek, priprave na gradnjo čistilne naprave pa zbu-
jajo upanje, da bo nekoč spet "bistrica". Jože Kuzma, predsednik Ribiške družine Bled, je poleg problemov, ki jih sladkovodnemu ribištvu povzročajo onesnaženja vode, kajakaši in raftarji, opozoril še na škodljive posledice potapljanja v Blejskem jezeru. Država zahteva od ribičev izvajanje ribiških načrtov, pri tem pa jo ne zanima, kje bodo družine za to dobile denar. V Ribiški družini Radovljica ob vseh drugih problemih občutijo posledice nihanja Save, ki ga povzroča vodna elektrarna Moste, je dejal predsednik Roman Hrovat in se zavzel za sprejetje predpisa, ki bi zagotovil red na Savi in ob njej. In s kakšnimi problemi se ubadajo v jeseniški ribiški družini? Najhuje je, da se onesnaženje Save začne že višje od Kranjske Gore, je dejal njen predsednik Vojteh Koblar in dodal, da jim je avgustovsko neurje uničilo in odneslo veliko zaroda in da jim je zaradi suše, med katero se je voda v Jasni segrela na skoraj 36 stopinj Celzija, poginilo 286 rib. Stane Gorenc, predsednik Ribiške družine Bohinj, je med drugim opozoril na pretiran odvoz gramoza iz vodotokov in na neskladje med zahtevami ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za okolje.
Cveto Zaplotnik
Znižanje ali ukinitev carine
Kranj - Vlada je spremenila uredbo o avtonomnem ukrepanju znižanja ali ukinitve carinskih stopenj za določeno blago. S spremembami je seznam blaga, za katerega letos uvozniki pri uvozu blaga plačujejo znižano carinsko stopnjo ali je ne plačujejo, razširila še z vrtninami, sadjem in oljčnim oljem. Spremembo je zahtevalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ocenjuje, da so suša in spomladanska pozeba v Sloveniji ter manjši pridelek sadja in vrtnin tudi drugod v Evropi vplivali na slabšo tržno ponudbo. CZ.
Priporočene cene sadja
Kranj - Sadjarsko društvo Gorenjske je določilo najnižje priporočene cene sadja in izdelkov iz sadja za letošnjo ozimnico. Za jabolka prve kakovosti priporočajo sadjarjem ceno 150 tolarjev za kilogram, za drugo kvaliteto 110 in za tretjo 50 tolarjev za kilogram. Hruške prvega kakovostnega razreda naj bi prodajali po ceni 250 tolarjev za kilogram, drugega razreda pa po 180 tolarjev. Za češplje priporočajo ceno 250 tolarjev, za jabolčne suhe krhlje 1.600 tolarjev, za hruševe krhlje 2.400 tolarjev za kilogram, za žganje 1.400 tolarjev za liter, za mošt do 100 litrov 140 tolarjev in za večje količine 120 tolarjev za liter. Najnižje priporočene cene so začele veljati včeraj in naj bi jih upoštevali do konca oktobra. CZ.
Dobimo se na Joštu ali na Lubniku.
Elan je v naši naravi.
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / infb@g-glas.si
Torek, 23. septembra 2003
Ogrožena vsaka tretja ženska in vsak osmi moški
O osteoporozi, bolezni kosti, je na Gorenjskem že večkrat predaval asist. dr. Tomaž Kocjan s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike Kliničnega centra v Ljubljani, jeseni pa bo znova.
Kateri ljudje so bolj podvrženi možnosti, da zbolijo za osteo-porozo, so torej bolj rizični?
"Tveganju, da doživi osteopo-rotični zlom, je podvržena vsaka tretja ženska in vsak osmi moški. Nekateri pa so seveda bolj ogroženi od drugih. Med dejavnike tveganja štejemo: zgodnjo menopavzo pod 45. letom starosti, izostanek menstruacije za več kot eno leto v obdobju do menopavze, rizični so tudi tisti, ki jemljejo glukokortikoide, tisti, ki imajo
v družini zlom kolka še zlasti pred 80. letom starosti; tisti, ki so zelo drobni in imajo manj kot 60 kilogramov. Ogroženi so tudi vsi tisti, ki imajo določene bolezni, za katere vemo, da jih lahko spremlja osteoporoza (bolezni ščitnice, preveliko delovanje nadledvičnih žlez, preveliko delovanje obščitnih žlez, kronične črevesne bolezni, bolezni ledvic, ob transplantaciji organov, tisti, ki so dlje imobilni). Zelo sumljiv
vi so tisti z zlomi, še posebej po 40. letu. Potem so še drugi dejavniki tveganja: prekomerno uživanje kave (dve na dan sta dovolj), alkohola, kajenje..."
Kako odkrijete to bolezen ?
"Treba je vedeti, da je osteoporoza, dokler si nekdo ničesar ne zlomi, tiha, prikrita, neboleča bolezen. Ko pa pride do zloma, je navadno bolezen že zelo huda. Zato jo skušamo ugotoviti že pred zlomom, kar pa počnemo z merjenjem  mineralne kostne
gostote. Kostna denzitometrija ali DXA velja za zlati standard v diagnostiki osteoporoze. Novosti pri tem pa so mesta, kjer merimo kostno gostoto (gre za dve mesti na hrbtenici in kolkih). Izmerjene vrednosti nato primerjamo s kostno gostoto zdravih odraslih in če izmerjena vrednost bistveno odstopa od tega standarda, ugotovimo, daje kost v območju osteoporoze, Pri ljudeh, ki so si že zlomili kost na način, ki si je zdrav človek ne bi (denimo pri padcu iz stojne višine), je zlom posledica krhkosti kosti. V takih primerih za diagnostiko osteoporoze ni potrebno DXA merjenja kostne gostote, da bi dokazali bolezen, saj že brez tega lahko ugotovimo, da imajo precej hudo osteoporoze Ti ljudje potrebujejo DXA meritev le za spremljanje zdravljenja."
Pravite, da pred zlomom ni simptomov, ki bi opozarjali na morebitni obstoj osteoporoze. Na kaj naj bodo ljudje vendarle pozorni, da se bodo dali preventivno pregledati?
"Ljudje naj bodo pozorni na dejavnike tveganja. Osebni zdravniki na tej osnovi napotujejo na dodatne preglede. Ponekod v svetu velja, da preventivno pošljejo na meritve vse ženske po 65. letu starosti. Pri nas se v okviru društev še borimo za to, da bi bili potencialni bolniki vsaj enkrat deležni brezplačnega merjenja kostne gostote. Tako pa
asist. dr. Tomaž Kocjan
sedaj izvajajo ultrazvočna merjenja kostne gostote, kar pa ni diagnostična metoda in na osnovi izsledkov tega merjenja niti ne smemo začeti zdravljenja, pač pa je takšna meritev lahko le koristno opozorilo, da se ljudje zavedo nevarnosti osteoporoze in gredo morda na DXA meritve."
Je osteoporoza ozdravljiva?
"Ni še povsem ozdravljiva, se pa stanje lahko stabilizira in imamo zdravila, ki zmanjšujejo tveganje in število zlomov kar za dobro polovico."
Eden od načinov zdravljenja je tudi hormonska metoda. Zakaj je na slabem glasu?
"Leta 2002 je bila v Ameriki po petih letih predčasno zaključena študija, ki je zajela več kot 15 tisoč žensk. Izkazalo se je namreč,
da so pri ženskah, ki so po menopavzi jemale ženske hormone, negativni učinki odtehtali pozitivne. Študija je sicer prvikrat zanesljivo dokazala pozitivne učinke dodajanja estrogenov. Smernice glede predpisovanja ženskih hormonov so se zato spremenile, vsaj, kar zadeva zdravljenje osteoporoze. Predpisujemo jih le ženskam, ki imajo v menopavzi vazomotorne simptome, ki jim tako motijo kakovost življenja, da brez dodajanja hormonov ne gre. Te jim dodajamo do pet let, vendar nikoli zgolj zaradi osteoporoze."
Kako zdravite osteoporoza?
"Zdravljenje osteoporoze je stopenjsko. Prva stopnja je vplivati na življenjski stil: zdrava prehrana, gibanje, opuščanje razvad, kot so kajenje, prekomerno pitje kave, alkohol. Druga stopnja je zadosti kalcija (od 1000 do 1500 mg) in vitamina D (400 do 800 enot dnevno), ko pa je to izpolnjeno, pridejo na vrsto zdravila, ki zavirajo razgradnjo kosti."      Danica Zavrl Žlebir
DRUŽINSKI NASVETI
Možje v rumenem in šolska scena (2)
Tosama zdravstvenemu domu
Domžale - V četrtek je Zdravstveni dom Domžale dobil pomembno donacijo od podjetja Tosame. Simbolični ček za 3 milijone je direktor Tosame Janko Velkavrh izročil direktorju zdravstvenega doma dr. Janezu Svoljšaku. S tem dejanjem je Tosama ob 80-letni-ci potrdila svojo zavezanost humanosti in družbeni odgovornosti. V zdravstvenem domu so darila veseli, namenjeno pa je nakupjj defibrilatorja za srce. D.Z.
Damjana Šmid
V sončnem dopoldnevu srečamo malčke v rumenih ruticah, ki ob učiteljici in policistu spoznavajo pravila pešcev in ne-varnosti v prometu. Občudujejo moža v modrem in tisti najbolj pogumni fantje ga povprašajo o pištoli, kdaj jo uporabi ... Zanje je junak in prav je tako. Zakaj bi jim razlagali koliko birokratskih papirjev bo moral še napisati, preden bo zaključil svojo izmeno? Komu škodi, če imajo otroci svoje junake? Zakaj jih pravzaprav manjka med živimi ljudmi iz okolice in jih morajo iskati v čudnih pokemonskih oblikah, ki spreminjajo glave in imajo repe? Odrasli smo tisti, ki ustvarjamo junake in pravljice. Naše informacije so tiste, ki otroku povedo, kdo je junak in zakaj je junak. Ker pa smo se odrasli znašli v času brez pravljic, ni čudno, da junakov primanjkuje. Pa vendarle bi bilo prav, da se spet srečamo z junaki, takimi in drugačnimi, kajti vzgoja naj bi vsebovala tudi optimističen pogled na svet in otroka s svojimi sporočili pripravljala na resnično življenje. Otroci potrebujejo junake, da se poistovetijo z njimi, da prevzamejo njihovo moč in pogum. Najprej se to zgodi v domišljiji, potem pa se z reševanjem problemov srečujejo v vsakodnevnem življenju. Naj se ne dogaja otrokom, da se bojijo mož v modrem, zato ker jih starši strašijo z njimi. Če ne boš priden, te bo pa policaj odpeljal ... ali komunalna služba, parkeljni in bogve še kdo. Sicer današnji otroci s svojimi pokemonskimi prijatelji ne verjamejo več v takšna strašilna sredstva, pa vendarle. Vzgoja nam vsem uhaja iz rok in vzgojnih sredstev ter ukrepov nam počasi zmanjkuje. Tista, ki jih imamo na razpolago, niso učinkovita, otroci mahajo s pravicami, besede "dolžnost" ne poznajo. Tako se dogaja, da se v šolah sprehajajo možje v modrem, kot čuvaji reda in miru. V malo drugačni funkciji, v malo drugačni uniformi, plačani od države (torej od nas), da skrbijo za varnost. Za ene junaki, za druge izhod v sili. Nekdo je dejal, da so varnostniki v šolah kapitulacija. Res je tako. To je dvojna predaja. Je predaja staršev, ker ne vzgajajo svojih otrok v odgovorne in samostojne ljudi ter jih kot takšne "oddajo" v šolo, kjer naj hi učitelji naredili tisto, kar starši nočejo, ne znajo ali ne zmorejo. Je _ pa tudi predaja šolskega sistema, ker v letih vseh mogočih reform ni sposoben sprejeti učinkovitih ukrepov, ki bi zag°" tavljali red v učilnicah, na hodnikih, v šolskih straniščih. Varnostna služba v šoli je predaja odraslih ljudi pred samosvojo, nekontrolirano močjo otrok in mladostnikov. Kdo je potem sploh še lahko junak?
Šah, kviz, miselne igre
Kranj - V Domu upokojencev Kranj, ki letos praznuje 30-letnico svojega obstoja, so se prejšnji teden srečale skupine stanovalcev iz šestih gorenjskih domov za starejše občane. Že od leta 1989, ko je bilo mednarodno leto starejših, se v okviru delovnih terapij srečujejo stanovalci domov na Gorenjskem. Na leto je šest srečanj, vsakič drugje in vsakič z drugačnim programom. V Kranju so srečanje
uglasili na intelektualno temo: udeleženci so tekmovali v šahu, miselnih igrah in kvizu, najpomembnejše pa je druženje, je povedala delovna terapevtka Vida Globočnik iz Doma upokojencev Kranj. Omenila je tudi zanimivo srečanje, ki se je dogodilo ob tej priložnosti: po 40 letih sta se našli gospe, nekdanji sovaščanki, ki sedaj živita vsaka v svojem domu upokojencev, ena v Tržiču, druga v Preddvoru. D.Ž., foto: Gorazd Kavčič
Proti trgovanju z otroki
Ljubljana - Unicef Slovenija začenja akcijo zbiranja sredstev za pomoč otrokom, žrtvam trgovanja. Po grobih oceha Združenih narodov je letno v trgovino zajetih kar 1,2 milijona otrok, takšna zloraba pa je razširjena v večini držav v razvoju, tudi države Jugovzhodne Evrope niso izjema. Unicef v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami spodbuja in vodi programe boja proti trgovanju z otroki in programe, ki pobegle žrtve ponovno vključujejo v izobraževanje. Dogodki v okviru akcije zbiranja denarja za Unicefove programe trgovanja z otroki so se že začeli, prav tako akcija zagovorništva proti spolnim zlorabam otrok v Sloveniji. Tako je bil v nedeljo dobrodelni koncert Vite Mavric, sicer ambasadorke UNICEF, ki se je pravkar vrnila iz Albanije, kjer trgovanje z otroki ni neznanka. Mednarodno akcijo podpira tudi znani filmski igralec Christopher Lee, ki se je minuli teden ob začetku akcije mudil v Ljubljani, tam pa je bil tudi Pierre Ferry, ki od leta 1999 kot Unicefov strokovni sodelavec deluje na področju zaščite otrok v Albaniji. D.Z.
Nov voziček kot novi čevlji
Ob tednu mobilnosti so predstavniki Rdečega križa na Primskovem obiskali Luka Nosana, ki so mu pred kratkim
pomagali pri nakupu novega invalidskega vozička.
Kranj - "Na krajevnem odboru Rdečega križa Primskovo smo se dogovorili, da vsako leto pošljemo enega od sokrajanov invalidov za teden dni na letovanje v zdravilišče Rdečega križa na Debeli Rtič. Kot drugemu v kraju smo to namenili Luku Nosanu, invalidnemu študentu, ki pa je darilo zaradi zdravstvenih težav tedaj hvaležno odklonil in predlagal, da mu raje pomagamo pri nakupu novega invalidskega vozička, primernega tudi za športno dejavnost. Takoj smo bili za to, da družini olajšamo nakup vozička, naš poverjenik Stane Kalan, ki je tudi podpredsednik Območnega združenja Rdečega križa Kranj, pa se je angažiral, da je tudi združenje primaknilo še enkrat tolikšen znesek, kot smo ga že v krajevnem," je povedal predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Primskovo Janez Kern, ko je v družbi Staneta Kalana in Milke Miklavčič z Območnega   združenja RK
Kranj obiskal Luka Nosana. Denar sta obe organizaciji namenili iz članarine, tako da so posredno za Luka prispevali vsi krajani, Rdeči križ pa je s tem znova dokazal, da gre za druščino, blizu ljudem, so poudarili gostje.
Luka je na vozičku že od osnovne šole, ko so ga operirali
zaradi tumorjev na hrbtenjači. Končal je osnovno šolo v Kranju in gimnazijo v Kamniku, nato pa se je vpisal na fakulteto za računalništvo v Ljubljani in kot študent invalid tedaj dobil sobo v študentskem domu. Po petih letih mu je bivanje tam preteklo, čeprav je računal na podaljšanje do septembra, tako
Luka z obiskovalci z Rdečega križa.
Dobrodelni koncert za otroke
Tržič - Območno združenje Rdečega križa Tržič bo ob mednarodnem dnevu otroka, 5. oktobru, organiziralo humanitarno prireditev, katere izkupiček namenja družinam s socialnega dna. Velikodušno sta ponudili pomoč in se odpovedali honorarjem v korist otrok dve glasbeni skupini, Rok'n'band in Mambo kings. Prireditev, ki bo 5. oktobra ob 16. uri v Dvorani tržiških olimpi-jcev, bosta povezovala Franc Dobre - Lari in Uroš Bitenc - Pu, glavni pokrovitelj pa bo občina Tržič. Svojo pomoč so obljubili tudi nekateri donatorji, kdor pa bi še želel prispevati v korist otrok iz revnejših družin, pa se lahko oglasi Rdečemu križu po telefonu 04/59-63-147, elektronski naslov trzic.OZRK@rks.si ali na njihovem sedežu na Cankarjevi 1 v Tržiču. Denarne prispevke za otroke zbirajo na računu 05100-8010063548 pri Abanki. D.Ž.
da je sedaj doma in bo morda izkoristil možnost študija na daljavo. Vendar mu to ni najbolj všeč, raje je namreč med vrstniki. O novem vozičku pa je dejal: "To je moj tretji voziček, starega sem imel deset let in sem se ga navadil kot dobro uhojenih čevljev. Bil pa je precej težak in gaje bilo težko denimo zložiti v avto. Novi je čisto lahek, ožjih koles, popolnoma se zloži, bolj je okreten, skratka idealen za vse razmere, tudi za šport, s katerim se z veseljem ukvarjam. Res sem hvaležen krajanom, da
so mi omogočili nakup." Tak voziček sicer stane 600 sočakov. Večino stroška pokri)e zdravstveno zavarovanje, l* preostanek pa je dobrodošel vsak prispevek. 150 tisočakov je dodala tudi primskovska šola. stbtaka pa skupaj krajevni i* območni Rdeči križ. Ob tednu mobilnosti in evropskem letu invalidov smo Luka povpraša'1-kakšen je odnos do invalid^ Njegovi starši so veseli, da s°
se razmere ravno pravi Čas
zavali'
čele spreminjati v korist in dov študentov in da imajo tud' graditelji v mislih invalide na vozičkih. Luka pa je gov°rl predvsem o odnosu do invalj' dov, s čimer ima sam le doh,e izkušnje. Zlasti  v Ljubijo1
$o nor-
mlajša generacija nima nobei predsodkov, študentje Pa
ga sploh sprejeli povsem n°*' malno. A tudi Luka ne dela cirkusa iz svoje invalidnost'; Gre namreč povsod, kamor sl želi: igrat košarko, na tekme (kot študent je hodil na vse Olimpijine tekme) ali na koncerte s punco in prijatelj i. Na koncertu Sidharte sicer ni ^ pač pa na Metalici pred let'- k' je  prav  tako  nastopila nJ bežigrajskem stadionu. Ni s mu  bilo  treba gnesti rne množico, kajti organizatorji s ga solidarno dvignili na VI tribuno.   Danica Zavrl Zleb'
barcaffe
MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Ste bili na Piki-nem festivalu? Se ne? V Velenju se zdi, kot da so vse deklice na svetu pegaste in navihane. Čisto vse pa pravijo, da najlepše pege povzroči toplo jesensko sonce. Gremo ven!
Sedaj pa čisto zares:
Ana Cergolj
Kako se lotiti šolskega leta 2003/04 (2. del)
AHA
Teden oddiha, da ste predelali svoj načrt glede domačih nalog in reda, o katerih smo razpravljali pred dvema tednoma, je minil. Danes sta na vrsti še dva pomembna elementa uspešnega krmar-jenja skozi šolsko leto - klepetanje in dodatni/dopolnilni pouk.
OtroIfeG pvrvsci
Šola ni šala
Šola ni šala, a tudi ne muka, veliko dobimo le od pouka.
V šoli ni šale, ni meha, ni smeha, v šoli se učimo zaradi uspeha.
Šola ni šala, šola ni vic, v šoli izvemo veliko novic.
Šala je šala, vic ali smešnica. Lahko je zanič ali uspešnica.
Razlika med šolo in šalo je ta, da ob šalah se nasmejiš, v šoli pa učiš, da ob kontrolnih nalogah čim lepše ocene dobiš.
Ana Vrabič, 5.D, OŠ Škofja Loka - Mesto
O, da bi šola šala postala
Če bi šola šala postala, ne bi črke A poznala.
Če bi šola šala bila, o, to bi rada videla.
A, kaj če iz druge strani pogledaš, takrat se šele zavedaš.
Če bi šola šala postala, ne bi nikoli nič znala.
Ana Hafner, 5.D, OŠ Škofja Loka - Mesto
Klepetanje
Ni lepšega, kajne? Med urami je v razredu toplo, udobno, ob sebi imaš najboljše prijatelje/prijateljice -idealni pogoji za razvoj prijetnega klepeta. Seveda je še toliko bolj mamljivo, ker je prepovedano. No, ko sem jaz hodila v osnovno šolo, smo klepetanje zaradi "preganjanja" prignali na hudo visoko raven: imeli smo posebne zvezke, ki so krožili po razredu in so bili sredstvo za "dopisovalni klepet". Saj veste, vsak nekaj dopiše in ura hitro mine.
Prelepo, da bi bilo res? Jap! Poleg kazenskega spraševanja (ali to v modernejših časih devetletke ne obstaja več?!) so tu še opomini, vpisi v dnevnik, pogovor pri ravnatelju/-ci, obvestilo staršem in nenazadnje - zamujena razlaga. Saj ne trdim, da ni včasih morda res bolj koristno čebljati o princu na belem konju, kot pa pri gospodinjstvu poslušati, zakaj marmelada ne spada med vitaminska živila, ampak ponavadi zamudimo potence, korene in ostalo nenadomestljivo in dragoceno razlago.
Torej, klepetanje - obvezno, ampak v mejah!
Dodatni / dopolnilni pouk
Dopolnilni pouk je zelo neprijetna stvar - tisti predmet, ki ga že tako ali tako ne maraš in ti prav zares
H/ pa tnišlifno fofeo
Otroški nasveti za starše (4. del)
NE pridigajte mi kar naprej, sicer se bom moral narediti gluhega. NE bodite preveč pozorni, kadar sem lažje bolan. Lahko bi začel uživati v bolezni, če bi začutil, da mi posvečate preveč pozornosti. NE zavračajte me, kadar želim odgovore na vprašanja. Sicer bom moral spraševati in iskati informacije drugje.
ne gre najbolje, moraš obiskovati še poleg rednega pouka. In to seveda zadnjo uro, ko imaš vsega že dovolj, ali pa pre duro, ko še gledaš težko, kaj šele da bi ti delovali možgančki.
Dodatni pouk je malce obrnjena a v bistvu podobna zgodba - samo zato, ker si se nek predmet dobro naučil in imaš dobre ocene, te učitelj "nagradi" še z dodatno uro reševanja nalogic po sistemu "računanjejeigra". Tudi te dejavnosti se navadno dogajajo v času, primernem za nočno spanje ali popoldanski počitek. Nagrada pa taka ...
Ampak boleča resnica je, da sta obe "nadlogi" v bistvu koristni. In prav zaradi koristi, ki vam jih prinesejo te dodatne ure, ostajajo učitelji (ste že kdaj pomislili, da se tudi njim ne da?!) po rednem pouku v šoli in vam vbijajo v glavo formule in slovnico. Pa saj mi ne bi verjeli, če vam rečem, da jim boste enkrat še hvaležni, kajne?
Subvencija bi morala
biti višja
Za prehrano dijakov bi morali zagotoviti dodatna sredstva v okviru ministrstva za šolstvo.
^anj - Pobuda, da bi prehrano dijakov uredili na podoben ^čin, kot je organizirana za študente, je naletela na neodobra-vanje tako v študentski kot dtfaški organizaciji. Prvi opozana-K da je denarja že za subvencioniranje studentske prehrane Pomalo, v dijaški organizaciji pa so bolj naklonjeni emu da s *viša obstoječa subvencija za prehrano dnakov. f»«^>^ b* na tak način poskrbeli vsaj za dijake iz socialno šibkejših družin in tiste, ki bivajo v dijaških domovih.
Za subvencioniranje dijaške Prehrane ministrstvo za šolstvo, danost in šport ta čas namenja dobro milijardo in pol tolarjev, denar za subvencioniranje študentske prehrane pa zagotavlja ministrstvo za delo, družino in s°cialne zadeve. "Letos smo za ta namen predvideli dobri dve J^dijardi tolarjev. Računamo, da
0 do konca leta začelo pričakovati sredstev, saj se šte-j'do koristnikov bonov iz leta v
et0 povečuje, zlasti odkar smo odPrii in izboljšali ponudbo," je razložila državna sekretarka pri Jjnistrstvu za delo Staša Baloh ^ahutnik. Že zdaj bone koristi Približno 35  odstotkov štu-
entske populacije, na mesec iz-okoli 35 tisoč bonov. Meni,
a v okviru sredstev, s katerimi razPolagajo,
ne bi bilo mogoče rganizirati tudi dijaške presne, prav tako pa ne bi bilo
llniselno nuditi prehrane za di Jake-.
2not
^Prašanje reševali v ' °J,skega ministrstva.
tudi v Študentski organizaciji ^ovenije (ŠOS) so prepričani, a sistem bonov za dijake ne bi
prehrano dijakov, predlagajo uvedbo neke splošne subvencije, recimo kot dodatek k štipendiji. V Dijaški organizaciji Slovenije prav tako menijo, da organiziranje dijaške prehrane na način, ki bi bil primerljiv s prehrano za študente, ne bi bil
v gostinskih lokalih, ampak raj šol. Prav zato naj bi to
okviru
bil primeren. "To bi predstavljalo ogromen strošek, saj bi med drugim morali zagotoviti zadostno število prodajnih mest," je poudaril predsednik ŠOS Darko Krajne in dodal, da bi morali biti tudi stroški za subvencije ločeni. Sicer pa podpirajo ureditev dijaške prehrane, a pod pogojem, da se na podlagi analize ugotovi, koliko dodatnih proračunskih sredstev bi potrebovali za to in da se jih potem tudi zagotovi. Kot eno od možnosti, s katero bi uredili
izvedljiv. "Mi se zavzemamo, da bi subvencije še naprej zagotavljali v okviru ministrstva za šolstvo, le da bi te subvencije dvignili in jo postopoma zagotovili vsem dijakom," je dejala svetovalka vlade DOS Mateja Šoba. 120 tolarjev, kolikor sedaj znaša subvencija, se jim zdi občutno premalo. "Ta bi morala znašati vsaj toliko, da bi se za ta denar dalo dobiti ustrezno malico brez doplačila." Razen tega, še pravijo, bi jo morali prejemati vsi dijaki. "Zdaj se to raz-
likuje od šole do šole, ponavadi jih razdelijo približno pet na posamezen razred."
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Mladi geografi o gorah in vodah
Tržič - Učenci osnovne šole Bistrica so znani po raziskovalnem. Kaj so počeli v geografskem krožku, so predstavili javnosti minuli četrtek v občinski sejni sobi. Učenke Manja Godnov, Teja FajTar in Tanja Pretnar so opisale ugotovitve iz raziskovalne naloge Življenje v tržiških gorah, ki je nastala v mednarodnem letu gora. Ob mednarodnem letu celinskih voda so se pridružili šolam iz osmih alpskih držav pri projektu Moja voda in jaz. Mark in Matic Hudo bivnik ter Klavdija Markič so opozorili, da domačini porabijo preveč pitne vode in preveč onesnažujejo vodotoke. Pohvalili so se, da so junija ob treh drugih šolah uspešno zastopali Slovenijo na otroškem alpskem vrhu v Innsbrucku. Ker so tam tudi peli in plesali, sta se Spela Roblek in Martina Lah zavrteli še v Tržiču. Nastop so popestrili z računalniškim prikazom slik, glasbo in recitacijami. Učencem in mentorjem seje zahvalil za dobro opravljeno delo Franci Praprotnik, podžupan občine Tržič. Stojan Saje
Branje polepša dan
Ljubljana - Ob začetku nove sezone bralne značke je Društvo Bralna značka Slovenije, ki deluje v okviru zveze prijateljev mladine, pripravilo že drugi bralni maraton. Tako želijo poskrbeti za promocijo gibanja bralna značka, ki mlade v svet branja vabi že več kot štirideset let, pa tudi za promocijo branja nasploh. Za bralno značko vsako leto bere več kot polovica slovenskih osnovnošolcev, pa tudi otroci v zamejstvu in evropskih državah, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture.
V središče letošnjega bralnega maratona so postavili poezijo. "Ker je kratka, zvočna," je pojasnila podpredsednica društva bralna značka Tilka Jamnik in
dodala, da kratko sporočilo bolj doseže bralca, hitreje užiješ lepoto leposlovja. Z bralnim maratonom med drugim želijo pokazati, da nam branje lahko po-
lepša dan kjerkoli, tudi na trgu. Bralna značka sicer spodbuja razvoj bralne kulture mladih že več kot Štiri desetletja. V začetku je bil to eden od nacionalnih programov v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, pred dvema letoma pa je začelo delovati samostojno Društvo bralna značka Slovenije. Spodbuja prostovoljno branje v prostem času. V vseh programih Bralne značke sodeluje približno 140 tisoč otrok. "Za bralno značko berem že osmo leto. Zdi se mi zelo zabavno, razen tega pa prebereš veliko novih knjig. Tisti, ki preberemo vse knjige, gremo na koncu za nagrado na izlet," je povedala učenka 8. razreda Nina Cernič. Učenka 7. razreda Hana Šanca, pa je razložila, da ima čas za branje predvsem med počitnicami in ob koncu tedna. Da zelo rada bere, nam je zaupala še Lana Thaler Oblak, ki pravi, da najraje poseže po knjigah, v katerih je kaj čarobnega, pa tudi najstniških romanih in grozljivkah. Mateja Rant, foto: Tina Doki
GORENJSKI GLAS «18. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NA VTIKA / matjaz gregoric@g-glas si
Torek, 23. septembra 2003
Test: Volksvvagen Touran 1.9 TDI Basis
Zapoznelo rojstvo, velike ambicije
Množica trenutno modnih in zaželenih kompaktnih enoprostorcev se je v zadnjih letih močno povečala in avtomobilski proizvajalci imajo različne ideje, kako na čim manjšem prostoru udejanjiti filozofijo udobnega in prilagodljivega vozila za različne potrebe. Po dolgem odlašanju so svoje karte vrgli na mizo tudi pri nemškem Volksvvagnu, kjer želijo
s svojim touranom kljub poznemu prihodu narediti tržni prepih.
**/*«-& Zunanjost: S svojimi togimi in skoraj pretirano oglatimi linijami touran verjetno ne bi briljiral na nobenem lepotnem tekomovanju, zato ni osvajalec na prvi ali drugi pogled. Volkswagnova oblikovna konzervativnost je s togimi in oglatimi karoserij ski m i potezami na tem avtomobilu izražena
do mere, ko se zastavlja vprašanje, ali je oblikovalcem zmanjkalo domišljije in koliko časa bo vvolfsburški avtomobilski mogotec še lahko (uspešno) vztrajal pri takšni dolgočasnosti. ****/* Notranjost: Touran je po merah največji med bližnjimi tekmeci, kar se odraža tudi v potniški kabini, v kateri
se lahko skupaj z voznikom pelje pet ob doplačilu pa z dvema dodatnima sedežema tudi se-
dem potnikov. Za sedemsedež-no izvedbo se je potrebno odločiti takoj, kasnejše možnosti vgradnje dodatnih dveh sedežev, ki se lahko pogrezneta v prtljažno dno, ni. Tudi pri touranu velja načelo, da manj sedežev pomeni več udobja. Sedežna prilagodljivost je v tem avtomobilskem razredu povsem običajna in zato je mogoče izvleči vse sedeže v drugi vrsti, sredinskega prevrniti v priročno mizico ali s prečnim premikom obeh stranskih pripraviti več prostora za štiri potnike. Za celovitost dobrega vtisa poskrbijo še številni odlagalni predali in poličke, ki jih je skupaj kar 39 in kaj lahko se zgodi, da pozabite, kam ste odložili kakšno drobnarijo. Voznikovo delovno mesto je skladno z enoprostorsko zasnovo postavljeno nekoliko višje, medtem ko je globinsko in višinsko nastavljivi volanski obroč nekoliko položnejši. Prednja sedeža sta čvrsta in do-
VOLKSVVAGEN TOURAN 1.9 TDI BASIS in bližnji tekmeci Model maloprodajna cena
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI 4.573.299 SIT
RENAULT SCENIC II EXPRESSION 1.9 dCi še ni znana
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX 4.144.000 SIT
Prva vožnja: Mazda3
Ofenziva je v polnem zamahu
Drugačni avtomobili za drugačne čase, bi se lahko glasilo sporočilo silovite produktne in prodajne ofenzive, ki so jo pri japonski Mazdi začeli lansko poletje. Takrat je tok dogodkov v tej japonski tovarni preusmerila povsem sveža in tudi v Evropi toplo sprejeta niazda6, ki ji je letošnjo spomlad sledil najmanjši hišni model mazda2 in poleti še sladkorček za ljubitelje športnikov mazda RX-8. Zdaj je prišel čas še za mazdo3, avtomobil, ki namerava resno ogrožati tudi evropske tekmece spodnjega srednjega razreda.
Da so pri Mazdi nastopili drugačni časi, dokazuje že dinamična in športno začinjena zunanjost nove trojke, ki prihaja najprej v obliki petvratne kom-bilimuzine z dodatno oznako sport in prihodnje leto še kot Štiri vratna limuzina, ki se z merami in lastnostmi že približuje večji mazdi6. Mazda3 bo nasledila dosedanjo mazdo 323, ki ji je v boju s podobnimi avtomo-
bili predvsem v zadnjem času zmanjkovalo sape, sicer pa ima Mazda v tem velikostnem razredu že kar dolgoletno (tudi evropsko) tradicijo. Avtomobil je za svojo kategorijo precej velik, saj se med drugim ponaša tudi z največjo medosno razdaljo, kar se seveda pozna tako pri prostornosti potniške kabine kot v prtljažniku, ki je s 300 osnovnimi litri nekje v razrednem pov-
NOVA MAZDA6
Dobava takoj!
Avto Močnik, d.o o., Kranj, Britot 162. tel.: 04 20 42 277
RENAULT Habljena vozila
od kup VOZ i I zagotovino
Telefon: (04) 201 52 40, GSM: (041) 790 194
prečju, ne pa tudi med največjimi. Zasnova armaturne plošče sledi dinamiki zunanjosti, trije okrogli, globoko vdolbeni merilniki se nostalgično mešajo s slogovno povsem drugačno sredinsko konzolo, na kateri je osrednji poudarek namenjen nastavitvi sofisticiranega radijskega sprejemnika.
Mazda3 je postavljena na novo platformo, ki jo pri matičnem koncernu Ford Motor Companv oziroma znamki Ford uporabljajo tudi za cnoprostorski focus
► Renault Twingo, Clio, Megane
► VW Polo, Golf
► Peugeot 106, 206
► Citroen Saxo
► Honda Civic
► Mazda 323, Demio
► Fiat Punto
Alpetour Remont d.d., Kranj, Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj Tel.: (04) 201 52 40, Faks: (04) 201 52 11
VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU
ODPRTO: 7°° - 19°° SOBOTA: 8°° - 13°° http://www.alpetour-remont.si
C max. Motorja sta v začetku samo dva bencinska štirivaljni-ka in sicer 1,6-litrski s 105 in 2,0-litrski s 150 konjskimi močmi, paleta pa se bo znatno okrepila še z 1,4-litrskim, ki bo razvil 80 konjskih moči in z dvema 1,6-litrskima turbodizelskima strojema, ki bosta mazdo3 vlekla s 110 oziroma 90 konjskimi močmi.
Med pomembne tehnične dosežke si pri Mazdi štejejo v čast serijsko oboroženost s štirimi varnostnimi vrečami in elektroniko za preprečitev zdrsavanja pri speljevanju in blokiranja koles pri zaviranju, tovarna na preizkusnem trčenju Euro NCAP pričakuje štiri zvezdice.
Pri Mazdi so prodajne načrte z novinko zastavili precej zadržano, saj jih nameravajo na evropskem trgu prihodnje leto prodati do 70.000, za zdaj pa tudi še ne želijo govoriti o morebitnih drugih karoserijskih različicah. Na slovenske ceste bo nova mazda3 zapeljala proti koncu oktobra, zastopnik MMS je v prodajni cilj za letos napisal 80 in za prihodnje leto 400 vozil. Začetna cena trenutno najcenejše maz-de3 sport z 1,6-litrskim motorjem je 3,7 milijona, z 1,4-litrskim pa bo veljala 3,3 milijona tolarjev.
Matjaž Gregorič
TEHNIČNI PODATKI
vozilo- ....................kombi, 5 vrat, 5 (7) sedežev
mere: ......................d. 4,391, š. 1,794, v. 1,652 m
medosna razdalja: .............................2,678 m
prostornina prtljažnika: .......................695/1989 1
teža praznega vozila:...........................1498 kg
dovoljena skupna teža:..........................2160 kg
motor: ............................štirivaljni, turbodizelski
gibna prostornina: ............................1896 ccm
moč- ......................74kW/100KMpri4000v/mm
navor- .......................250 Nm pri 1900 v/min
najvišja hitrost: ...............................177 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: .......................8>9 s
poraba EU norm.: ...................7,4/5,2/5,9 1/100 km
maloprodajna cena: .......................4.594.105 Sli
zastopnik: .....................Porsche Slovenija, Ljubljana
bro oprijemljiva, naslonski del je nekoliko zožan, vse skupaj pa naklonjeno neutrujajoči vožnji. Z urejenostjo armaturne plošče, kjer kraljujejo veliki in dobro pregledni merilniki, obkroženi s kromiranim robom ter logično razporejena stikala za nastavitev samodejne klimatske naprave in radijskega sprejemnika s CD predvajalnikom, touran dokazuje svojo vzorno germansko vzgojo, ki je nadgrajena še s temeljito izdelavo in skrbno izbranimi materiali.
****m Motor: Šibkejši od obeh turbodizelskih pogonskih strojev je že star znanec, ki si je kilometrino nabiral v številnih koncernskih izdelkih. Tokrat 1,9-litrski štirivaljnik s tehnologijo vbrizga črpalka šoba razvije 100 konjskih moči inje tourano-vi teži srednje dobro kos. Radodaren je z navorom, dobro se razume z natančnim šeststopenj-skim menjalnikom, sorazmerno skromen je pri porabi (6,7 litra pliskega olja na 100 kilometrov na dolgih vožnjah), nekoliko slaboten, ko je potrebna iskrivost za naglo prehitevanje, in hrupen pri višjih hitrostih.
Vozne lastnosti: Zanimivo, da si je pri touranu
kljub njegovi nedvomni družinski naravnanosti mogoče naročiti športno podvozje, ki porne-ni manj nagibanja v ovinkih in tudi bolj trdo odzivanje na cestne grbine; te se precej Čvrsto prenašajo v potniško kabino tudi pri običajni nastavitvi in zdi se, da bi bil touran rad nekakšen družinski enoprostorski športnik.
*★★/★& Končna ocena: Kljub težkemu in dolgotrajnemu prihodu na avtomobilsk' svet je Volksvvagnova računica z novim touranom očitno jasna, saj se ne podajajo samo v zelo priljubljeno avtomobilsko skupino, ampak ciljajo tudi na tržno pogačo, ki so jo doslej obvladovali z večjim enoprostorcem sharanom. Uveljavitev načela, da je bolje priti pozno kot nikoli, in da ni pomembno, kdaj Prl' deš, ampak kakšna je tvoja p0' doba, se zato zdi nujno.
Matjaž Gregor*
Legenda: *****odlično ★★★★■frdobro ** * -m -ftpovprečno * * -fr -^zadovoljivo ★■fr-fr-frftslabo / vmesna ocena
Avgustovski prodajni mrk
Poletni oddih so si privoščili tudi kupci novih avtomobilov.
bilov, čeprav je potrebno Pr| bližno desetino te vrednosti p1
S prodajnimi rezultati, doseženimi v avgustu, trgovci z novimi avtomobili zagotovo ne morejo biti zadovoljni, a hkrati je potrebno upoštevati dejstvo, da je v tem času glavnina turistične sezone in nagibi v smeri nakupov štirikolesne pločevine nekoliko usahnejo. Na upravnih enotah so prejšnji mesec zabeležili 3.760 registracij novih avtomobilov, kar je občutno manj kot v drugih sedmih mesecih letošnjega leta in celo najslabši letošnji mesečni dosežek. Kljub temu pa ostaja dokaj ugodna številka na letni ravni, saj je bilo v osmih mesecih skupaj registriranih 42.605 novih avtomo-
Pisati tako imenovanim enodnevnim registracijam, ozirofl^ novim avtomobilom, ki jih s'0' venski zastopniki nato prodaj0 kot rabljene (kajpak z ustrezno nižjo ceno) ali jih ponovno izvozijo. Mnenja poznavalcev v razpravah, ali to početje povzroča kakšno škodo, so razlik3' zagotovo pa je največja poru^)' kljivost v odstotnosti statistih ki bi znala ločiti zrno
od pleV'
oziroma izločiti enodnevne registracije iz podatkov o realj11 Prodaji, kar bi bolj razjasnil0 trenutni položaj na slovenske^ avtomobilskem trgu. M-
Iz žegnanega studenca
le še kaplja
Studenec nad Vincarjami je leta med domačini in okoličani slovel kot zdravilen, letos poleti pa je popolnoma
presahnil - Vzrok za onesnaženje bližnji lisičji brlog?
Škofja Loka - Ob mednarodnem letu celinskih voda so se pri Muzejskem društvu Škofja Loka odločili, da v sodelovanju z Loškim muzejem in Osnovno šolo Škofja Loka - mesto-pripravijo izlet k znamenitem loškem studencu, tako imenovanem "ta žegnanem studencu" v Vincarški grapi. In ker je bila minula sobota, 20. september, dan, ki ga je Evropska zveza za ohranitev geološke dediščine Pro GEO določila kot tistega, ki naj bi bil še posebno namenjen problematiki celinskih voda, so hitro določili tudi datum izleta.
Res da udeležba na izletu ni bila množična, prišli pa so Ločani in okoličani, ki jim za domače izvire pitne vode ni vseeno in ki se zavedajo, da je oskrba s čisto vodo problematična že danes, še bolj pa utegne postati v naslednjih letih in desetletjih. Zgovoren primer
Pavlu Florjančiču žegnan studenec v Vincarjih predstavlja klasičen primer rojstva, življenja, obolevnosti in umiranja studenca.
za to je "ta žegnani studenec" v Vincarjih, ki po izročilu velja za zdravilnega. Nekoč naj bi si bolnik s težavami z očmi umil obraz z vodo iz tega studenca in
nato ozdravel. Domačini in celo tujci so nato zahajali k izviru in pili vodo ter jo nosili domov, pred nekaj leti pa so mikrobiološke raziskave Zavoda za
zdravstveno varstvo Kranj pokazale, da so v vodi bakterije koli, kar naj bi nakazovalo na primer onesnaženja s fekalija^ mi. "Sam sem veliko časa razmišljal, opazoval in preučeval, kaj bi lahko povzročilo onesnaženje, na koncu pa sem ugotovil, da je nekaj metrov više lisičji brlog, mrhovina in iztrebki lisic pa lahko občasno, posebno, če je vode manj, onesnažijo izvir," je ob hirajočem studencu pojasnjeval Pavel Flor-jančič in hkrati opozoril, da na presihanje studenca najbolj vpliva slabljenje podtalnice zaradi sušnih obdobij zadnjih let, pa tudi erozija je lahko vzrok, da je letos poleti žegnani studenec prvič popolnoma presahnil. Seveda sedaj tudi ljudi k studencu ni več, saj vode ni niti za pitje, kaj šele za odnašanje domov.
Vilma Stanovnik
Voda ni več problem
V Stari Oselici in na Slajki bodo sedaj tudi v sušnih obdobjih brez strahu odpirali pipe, saj bo iz njih gotovo pritekla čista pitna voda. Težko pričakovana pridobitev za 15 gospodinjstev.
Slajka - Nov vodovod Stara Oselica so v soboto, 20. septembra, pri koči na Slajki v Poljanski dolini odprli z rezanjem traku in brizganjem vode iz hidranta. Za uporabnike vode iz novega zajetja pod Jezercem je končanje tega projekta velika pridobitev. Okrog šest let je, po besedah župana občine Gorenja vas - Poljane Jožeta Bogataja, trajalo, da sedaj v sušnih dneh gasilcem ne bo več potrebno voziti vodo na kmetije na območju Stare Oselice in Slajke.
Marija se letom ne da
Jeseničanka Marija Vidmarje 6. septembra v krogu sorodnikov praznovala 90. rojstni dan. Srečanje so pripravili na Brezjah, v prostorih nekdanje gostilne Zvon, ki jo preureja vnuk Miran.
Jesenice - Po rodu je Primorka, doma iz Godoviča, kjer seje kot najstarejša na pragu prve svetovne vojne rodila v kmečko družino, v kateri je bilo kasneje Sest otrok - trije bratje in tri sestre. "Ko sem se rodila, je oče žavriskal čez vas. Pa so ga vprašali, čemu, in je povedal, da zato, ker se je baba rodila in ji ne bo treba k vojakom," se Marija spominja davne pripovedi.
Očeta pa so kmalu vzeli na vojsko in domači ga niso videli sedem let, ki jih je preživel v ruskem ujetništvu. Ker se je štelo, °a je brez očeta, je šla v prvi razred osnovne šole šele z osmimi leti po očetovi vrnitvi, šola-nJe pa je zaključila s trinajstimi. Nato so sledila leta, ko je služila kot dekla na več kmetijah, vmes se je učila kuhati v hotelu v ldriJi, pri 25 letih pa je dobila
hčerko Cvetko, vendar se z njenim očetom ni želela poročiti. Druga svetovna vojna ji je vzela očeta, ki so ga Nemci ubili na domačem pragu, hišo pa požga-
li. Družina se je prebijala kot je vedela in znala. "Vsega je primanjkovalo. Večkrat sem nekako skupaj nabrala maslo in ga nesla v Trst, da sem ga zamenjala za moko," pravi Marija o tistih časih.
Leta 1947 se je poročila s so-vaščanom Stankom, ki je že delal v jeseniški železarni in jo je pripeljal na Dovje. Čez leto sta se jima rodila dvojčka, Stanko in Jože, vendar je slednji zgodaj umrl za posledicami oslovskega kašlja, medtem ko Stanko danes živi v Tržiču. Od leta 1962 živi v stolpnici nasproti železniške postaje na Jesenicah. Zaposlena sicer ni bila nikoli, vendar je do
svojega 86. leta kot hišnica skrbela za urejenost in čistočo domačega bloka.
Razen, da nekoliko slabše sliši, z zdravjem nima težav, saj je pred tremi leti uspešno prestala operacijo izrabljenih kolkov. Gospodinjska opravila še vedno opravlja sama, nakupe ji opravi hčerka Cilka, odpravi pa se tudi še po časopise. Najbolj jo zanima šport, zlasti hokej, dneve si zapolni še s poslušanjem radia in gledanjem televizije. Predvsem je vedno dobre volje in se ne zna kregati. Pa tudi drugim ne pusti, da bi se spuščali v prepir.
Mendi Kokot
Dobimo se na Joštu ali na Lubniku
Elan je v naši narav
iportne truovln«
Zavod
za zdravstveno varstvo Kranj
Qosposvetska ul. 12, Kranj
zaposli sodelavca(ko) za delovno mesto
FINANČNI KNJIGOVODJA II
v oddelku za skupne službe
0d kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: " končana višja ali visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri znanje s področja programskih orodij v okolju Windows (VVord, Excell)
- Poznavanje davčnih in računovodskih predpisov ter SRS s področja poslovanja javnih zavodov ~ komunikativnost, urejenost in sposobnost dela v timu " znanje slovenskega jezika
Zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in -mesečnim poskusnim delom. u 'zbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku objave.
Kandidati naj svoje vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevan-lu Pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj Gosposvetska ul. 12, 4000 Kranj.
Občina dobi tudi stanovanja
Občina Gorenja vas - Poljane in Rudnik Žirovski vrh bosta s soglasjem občinskega sveta začela s prenosom premoženja na občino.
Gorenja vas - Pred dobrima dvema mesecema je župan Jože Bogataj imenoval komisijo za spremljanje zapiranja rudnika, podobno je storil tudi minister mag. Janez Kopač z imenovanjem komisije za prenos poslovno nepotrebnega premoženja rudnika v last občine. Rezultat je sporazum, po katerem bo občina dobila vrsto nepremičnin, hkrati pa mora izdati soglasja za nemoteno zaprtje rudnika.
S pridobljenim premoženjem bo RZV komunalno opremil gospodarsko cono Todraž v obsegu in dinamiki, kot bo opredeljeno v investicijskem programu. Pridobljene kupnine, stanovanja in počitniške kapacitete naj bi namreč prodali, pa ne bo dovolj, zato bodo potrebna še dodatna sredstva države. Občina se je zavezala, da bodo investitorji v Todražu odprli nova delovna mesta, te pa morajo najprej ponuditi presežnim delavcem rudnika. Občina Gorenja vas -Poljane je s podporo svetnikov rudniku dovolila služnost dostopa do objektov, ki jih na parcelah, ki so predmet prenosa, potrebuje RŽV za svoje poslovanje (čistilna naprava). Služnost se
bo po zaključku sanacijskih del ukinila.
V prvem delu prenosa bodo na občino prenesena zemljišča v okviru Rudnika Žirovski vrh, skupni prostori v stanovanjskih blokih (knjižnica, ribiška družina) in sedem stanovanj, v drugi del pa bodo vključena še stanovanja, katerih tržna prodaja bi povzročila stanovanjske probleme občanov, posledično pa za občino. "Bodimo pametni in vzemimo premoženje. Že 12 let se v Todražu nič ne dogaja, ko pa bo naše, bomo morali sami zavihati rokave," je svetnike nagovoril župan Bogataj in poudaril predvsem slabe prometne povezave do Škofje Loke.
Boštjan Bogataj
Območje leži na sicer donosnem vodnem predelu, vendar so ti viri vode v sušnem obdobju pogosto presahnili. Zato so se krajani in Občina dogovorili za ureditev vodnega zajetja na sicer zelo težko dostopnem območju na nadmorski višini okrog 800 metrov. Glavni izvajalec del Topos s Hotavelj in njegovi podizvajalci so z deli na terenu začeli lani, ko so postavili glavno zbirališče in položili tri kilometre cevi. Letos pa so hiše dokončno priključili na vodovod. Skupno so položili natanko 5980 metrov cevi, poleg zajetja pa je bilo potrebno zgraditi tudi več razbremenilnikov. Za investicijo vredno 83,6 milijona tolarjev so od evropskih sredstev Sapard dobili 41 milijonov nepovratnih sredstev, 42,6 milijona pa je prispevala občina Gorenja vas - Poljane.
Tudi uporabniki so prispevali vsak po milijon tolarjev. S tem denarjem bodo financirali priključek drugega dela vodovoda, Svislarsko grapo, na zajetje. Žal otvoritve vodovoda ni pričakala
Ana Likar, ki je bila zadnja v občini, ki sojo s tem projektom priključili na električno omrežje in ji v hišo pripeljali vodo. Kot predsednik gradbenega odbora je spregovoril tudi Ciril Buh, domačin in uporabnik novega vodovoda, ter v imenu vseh izrazil zadovoljstvo ob dokončanju del in realizaciji zanje tako dolgo neuresničljive želje. Gospodinjstva so tako preskrbljena s čisto in zdravo vodo, saj so, po besedah župana, vodo večkrat dali v laboratorij na pregled in dobili spodbudne rezultate.
Otvoritve so se udeležili novi uporabniki, nekateri občinski svetniki, predsedniki krajevnih skupnosti Gorenja vas in Trebi-ja, predstavniki izvajalcev in podizvajalcev ter drugi, novo pridobitev pa sta skupaj blagoslovila gorenjevaški župnik Alojz Oražem in župnik iz Stare Oselice Jakob Kralj. Dogodek je s petjem popestril sekstet Poljana, vsi zbrani pa so bili povabljeni tudi na pogostitev.
Tina Čadež, foto: Tina Doki
Začetek del v Selcih
Selca - Pred kratkim je SCT Ljubljana začel s prvo fazo rekonstrukcije ceste v Selcih med bivšo pošto in župniščem. Trenutno urejajo levo polovico cestišča, kjer bodo vgradili vso potrebno komunalno infrastrukturo. Ta. del ceste bo kasneje služil za obvoz, ko bo izvajalec gradil oporni zid pod cerkvijo. Obstoječega zidu ne bodo porušili, ampak ga bodo s posebno tehniko utrdili in ga obložili s kamenjem. Investicija naj bi se končala v enem letu.
Boštjan Bogataj, foto Tina Doki
Učinkovito je pravočasno
Moste - Šest let že deluje društvo bolnikov z osteoporozo v Ljubljani in od njegove ustanovitve so tovrstna društva nastala tudi v Kranju, Izoli, Celju in še nekaterih slovenskih mestih. Danes zveza društev bolnikov z osteoporozo organizira različna srečanja in tudi preventivne preglede oziroma merjenja kostne gostote z ultrazvokom. Tovrstno akcijo ljubljanskega društva, ki mu predseduje Duša Hlade Zore, sicer občanka Komende, je lani podprla tudi občina Komenda. Minulo soboto je društvo organiziralo preventivne preglede za moške nad 65 let in za ženske nad 55 let že drugič zapored. V šoli v Mostah pri Komendi seje pregledov udeležilo več kot 120 starejših občank in občanov. S tovrstnimi akcijami in preventivnimi pregledi bodo v prihodnje nadaljevali. Različna srečanja bodo organizirali tudi ob svetovnem dnevu osteoporoze, ki je 20. oktobra. Andrej Žalar
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Trst 1.10., Lenti 4.10, 11.10,; Madžarske toplice od 25. do 28. 9. in od
Rozman Janez, s.p. 25. do 28. 10., Peljašac od 29. 9. do 6. 10. (ekskluzive); Banovci: od
Tel.: 04/53-15-249 21. 10. do 24.10.; Medjugorje: od 10. do 12. 10. Šenčur: 251-18-87
TEČAJI TUJIH JEZIKOV AN   NE, IT, ŠP, FR, RU)
Za odrasle, dijake, učence,upokojence. Tel.: 04/51-50-590
prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253
0Prešernovo   Glavni tra 6 6   Krani     4000 Kranj www.presernovogledalisce.com
25. sep. ob 19.30, R. Schimmelpfennig: PUSH UP 1-3, za ČETRTEK, IZVEN in KONTO. 26. sep. ob 19.30, R. Schimmelpfen-ing. PUSH UP 1-3, za PETEK 1, IZVEN in KONTO - odpade. 27. sep. ob 19.30, R. Schimmelpfennig: PUSH UP 1-3, za SOBOTA 2, IZVEN in KONTO. Predprodaja vstopnic za koncert Siddartha, ki bo 4. 10. ob 19. uri v Ledeni dvorani na Bledu. Informacije na tel. št. 20 10 200 vsak dan od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah zaprto.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve r>
11. Mihaelov sejem
Mengeš - Člani Društva Mihaelov sejem v Mengšu bodo letos pripravili že 11. sejemsko prireditev, ki bo v Mengšu od 26. do 28. septembra. Na več kot 80 stojnicah bodo "rdeča nit" stari običaji in kmečke obrti v Mengšu in okolici. V petek zvečer bo pod šotorom nastopila Juhubanda z Nušo Derendo, v soboto bo po odprtju sejma ob 9. uri najprej koncert Mengeške godbe, nato otroški živ žav, predstavili se bodo učenci harmonikarske šole Robija Stoparja, sledilo bo športno tekmovanje, ob 16.30 bo prireditev Gorenjskega glasa, zvečer pa zabavno srečanje s slovenskimi muzikanti.
V nedeljo bo dopoldne promenad-ni koncert godb iz Mengša (veterani), Lesc, Lenarta in Kapele. Ob treh popoldan bo tradicionalna povorka nastopajočih orkestrov, domačih narodnih noš, konj in konjskih vpreg ter motornih veteranov po Mengšu, sledil bo nastop Ivana Hudnika, po podelitvi priznanj pa bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Dori.
Ob koncu Slovenskega knjižnega kviza
Tržič - S prireditvijo v četrtek, 25. septembra, ob 17. uri bodo v prostorih Knjižnice dr. Toneta Pretnarja zaključili reševanje kviza Miško Kranjec in Prekmurje in postavili na ogled izdelke počitniških delavnic.
Razstava gob
Škofja Loka - Člani Gobarskega društva Škofja Loka prirejajo letno razstavo gob, ki bo v prostorih Avto moto društva Škofja Loka od 25. do 27. septembra. V četrtek in petek bo odprta od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 17. ure.
Gobe in harmonike Ermanovec - Člani Planinskega društva Sovodenj in Gobarskega društva Škofja Loka bodo v nedeljo, 28. septembra, skupaj z Gorenjskim glasom pripravili pri planinski koči na Ermanovcu prireditev z naslovom Gobe in harmonike. Tisti, ki so pripravljeni nabirati gobe za razstavo, naj se ob 7. uri zberejo v gostilni Košanc na Sovodnju, harmonikarji pa bodo po 12. uri igrali pri koči.
Dnevi turizma na Loškem
Zavod za pospeševanje turizma Blegoš organizira Druge dneve
turizma na Loškem. Danes, v torek, 23. septembra, bo ob 19. uri v galeriji Frana Miheliča predstavitev novega prospekta Škofja Loka, Selška in Poljanska dolina ter sklopa novih razglednic. V petek, 26. septembra, bo v gostilni Pr'sedmic v Gorenji vasi ob 19. uri otvoritev Rupnikove linije. Ob svetovnem dnevu turizma v soboto, 27. septembra, bodo v nekaterih muzejih in hišah na Loškem dnevi odprtih vrat, brezplačna vodenja, na Mestnem trgu pa bodo popoldne postavljene stojnice. Nastopili bodo ustvarjalci Glasbene šole Škofja Loka ter ansambel Suha špaga. S kreativnimi delavnicami bo poskrbljeno tudi za najmlajše.
Po Samoborskem gorju
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra, dvodnevni potep po Samoborskem gorju v sosednji Hrvaški. Prijave in dodatne informacije do vključno srede, 1. oktobra, ali do zasedbe mest v avtobusu po tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj.
Vrtaška planina, Slepe, slap Peričnik
Kranj - PD Iskra Kranj organizira v nedeljo, 5. oktobra, M-planins-ki izlet na Vrtaško planino, Sleme in pod slap Peričnik. Prijave sprejemajo do vključno petka, 3. oktobra, po tel.: 070 485 882 (Breda Pire) ali po elektronski pošti prelovsek@iskratel.si, kjer boste dobili tudi dodatne informacije.
Mala Poljana, Tolsti vrh, Kriška gora
Kranj - PD Iskra Kranj organizira v nedeljo, 28. septembra, M-planinski izlet na Malo Poljano, Tolsti vrh in Kriško goro. Telefonske prijave posredujte vodnici Tatjani Hribar po telefonu 041 97 15 37, kjer boste dobili tudi dodatne informacije.
V Lenti
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira nakupovalni izlet na Madžarso, v Lenti. Izlet bo v soboto, 25. oktobra. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v torek, 14. oktobra, ob 9. uri. Prijavijo se lahko tudi druge, ne samo upokojenci. Informacije po tel.: 25 51 069.
Veliki gaber, Primskovo, Bogenšperk
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 25. septembra, na izlet na relaciji Veliki gaber - Primskovo - Bogenšperk. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do srede, 24. septembra.
V Lenti
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi 2. oktobra člane društva in ostale na nakupovalni izlet v Lenti. Prijave zbirajo vsako sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa.
Dobrodelna prireditev
En korak več
Nogometna tekma v nedeljo, 28. septembra, ob 15. uri na Športnem stadionu NK Sava Stražišče pri Kranju.
Ženska reprezentantca NK Krka (zmagovalke slovenskega ženskega prvenstva v nogometu) proti Old starš (Bojan Križaj, Bojan Prašnikar, Bojan Ropret, Ivo Milovanovič, Sašo Udovič, Dragan Bulic, Jože Potrebuješ, Marko Vozel, Sašo Hribar, ArturŠtem, Tomaž Cerkovnik, Tone Fornezzi Tof in mnogi drugi domači nogometaši z Andrejem Šifrerjem na čelu). Selektor Bogdan Adri-ašič, tehnični direktor Miha Bajželj.
Izkupiček od tekem bo namenjen Zavodu za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Korak iz Kranja.
Na Lipanco
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod, ki bo v soboto, 4. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred društvene pisarne. S svojimi avtomobili se boste peljali na Pokljuko, nato pa peš dšli do Blejske koče na Lipanci.
V Paklenico
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira od 26. do 28. septembra tridnevni izlet v Paklenico. Prijave z vplačili sprejemajo do četrtka, 25. septembra, do 12. ure na upravi društva, za dodatne informacije pa lahko pokličite Alojza Novaka po tel.: 041 603 179. '
Družinski pohod
Kokrica - TD Kokrica vabi na družinski pohod na relaciji Bašelj -Lovrenc - partrizanska bolnica Košuta v nedeljo, 28. septembra. Zbor bo ob 13.30 uri na parkirišču pri trgovini Živila, od koder se boste z osebnimi avtomobili odpeljali do Bašlja.
Iz Naravnih ledin na Uršljo goro
Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v sredo, 1. oktobra, na pohod iz Naravnih ledin na Uršljo goro. Prijave sprejemajo do zasedbe mest v malem avtobusu v društveni sobi v Šenčurju jutri, v sredo, 24. septembra, od 17. do 18. ure in v večernih urah do 21. ure po tel.: 25 11 086 do vključno petka, 26. septembra.
Na Goričko
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi člane v soboto, 4. oktobra, na izlet na Goriško. Prijave z vplačili sprejemajo do zasedbe avtobusa v društveni sobi v Šenčurju jutri, v sredo, 24. septembra, in v ponedeljek, 29. septembra, od 17. do 18. ure in poverjeniki do ponedeljka, 29. septembra, do 16. ure.
Na Ciprnik
Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi v sredo, 15. oktobra, na izlet na Ciprnik (1746 m). Prijave z obveznimi plačili sprejemajo po tel.: 231 22 88 do zasedbe mest v avtobusu.
V neznano
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na izlet v neznano, in sicer v torek, 7. oktobra. Prijave z vplačili sprejema Mara Pečnik od 16. do 18. in od 25. do 30. septembra, oziroma do zasedbe avtobusa, od 13. do 15. ure.
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na lep jesenski izlet v neznano. Izlet bo v sredo, 15. oktobra. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v torek, 7. oktobra, ob 9. uri.
Ponce z italijanske smeri
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na zanimivo planinsko turo v zamejstvo in sicer prečenje Ponc z italijanske smeri. Izlet bo 27. septembra. Informacije in prijave: 23 67 850.
KRCNE ŽILE? 05 628 53 39
Sarajevo - Dubrovnik - Budva
Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira od 28. septembra do 2. oktobra zanimivo potovanje po Bosni, Hrvaški in Črni gori. Prijavite se lahko vsi, ki vas to potovanje zanima, in sicer po tel. št.: 2571 699 ali 2571 004.
Rodio Triglav
®
Prvi glo/ Gorcnj/kc® Prvi gla/ek Oorcnj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Plavalni tečaji
Radovljica - Plavalni klub Radovljica organizira vadbo v vodi za dojenčke, za malčke (od 1. do 5. leta starosti), za nosečnice in za seniorje. Informacije in prijave po tel.: 041 873-341.
Šola baleta
Naklo - Vita Center obvešča, da prirejajo šolo baleta za otroke od 6. do 11. leta starosti. Informacije in prijave: Vita Center, tel.: 04 2519 560 ali 041 563 426, e-mail: info@vitacenter,si.
Sahaja Joga
Kranj - V četrtek, 25. septembra, in v četrtek, 2. oktobra, bo v prostorih OŠ Staneta Žagarja potekala uvodna delavnica Sahaja Joge, in sicer se bo začela ob 18.30 uri. Več o tem najdete na: www.jogaslovenija.org.
Loški muzej vabi
Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka v okviru dnevov evropske kulturne dediščine vabi v četrtek, 25. septembra, ob 17. uri na javno vodstvo po arheološki zbirki in na muzejsko delavnico za otroke Izdelovanje obeskov z motivom gotske pećnice. Obe prireditvi sta brezplačni.
Telovadba žensk
Žabnica - Bitnje - Sekcija za žensko telovadbo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje bo z vadbo začelo v ponedeljek, 6. oktobra, in sicer za Bitnje ob 17. uri v Gasilskem domu Bitnje, za Žabnico pa ob 18. uri v Osnovni šoli Žabnica.
Krožki za upokojence
Kranj - Društvo upokojencev Kranj, Univerza za III. življenjsko obdobje vabi v času od 1. oktobra 2003 do 31. maja 2004 v tečaje oziroma krožke: angleščine, nemščine, francoščine, umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije, slovenske zgodovine v evropskem prostoru, likovni krožek, kiparki krožek, klekljanje. Prijavite se lahko do 26. septembra. Dodatne informacije po tel.: 04/236 18 70.
Srečanja sekcij ročnih del
Kranj - Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj obvešča stalne članice in druge upokojenke, ljubiteljice ročnih del, da bodo s srečanji začeli danes, v torek, 23. septembra, ob 16. uri na sedežu DU Kranj, Tomšičeva 4. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor sporoča, da se boo v torek, 7. oktobra, začela srečanja ob ročnih delih. Srečanja bodo vsak delovni torek od 18. do 20. ure.
Predavanja
Zelišča in herbarizirano cvetje
Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 4. predavanje iz niza jesenskih srečanj. V petek, 26. septembra, bo ob 17. uri dr. Janko Rode spregovoril o domačih pripravkih iz zelišč, Marija Gaber pa o herbariziranem cvetju.
Bolezni starejših
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka in Krajevna organizacija Rdečega križa Kamnitnik organizira v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri v klubskih prostorih predavanje z naslovom Bolezni starejših in njihovo predčasno odkrivanje. Predavatelj bo dr. Tone Košir. Po predavanju bo merjenje krvnega tlaka in sladkorja.
Moč svobodne volje
Šenčur - Kulturno društvo Šenčur vabi na zanimivo predavanje Moč svobodne volje. V četrtek, 25. septembra, bo ob 19. uri v Domu krajanov predavala Meta Tavčar. KONCERTI
Svetovni glasbeni dnevi
Bled - Na Blejskem otoku se bodo v nedeljo, 28. septembra, ob 11. uri začeli Svetovni glasbeni dnevi Slovenija 2003. Nastopili bodo: Jože Kotar - klarinet, Jernej Brence - viola, Borut Zagor-janski - akordeon, Žarko Ignjato-vič - kitara, Metod Tomac - rog in Mojca Zlobko - harfa.
Objem
Kranj - Člani KUD Modri krog in Kluba študentov Kranj organizirajo konceptualno likovno razstavo Magdalene Miocinovif Objem, ki jo bodo v kleti Mestne hiše Krajnj na Glavnem trgu 2 odprli danes, v torek, ob 12. uri. Razstava bo odprta do 23. oktobra.
V Galeriji Krvina
Gorenja vas - V Galeriji Krvina v Gorenji vasi bodo v četrtek, 25. septembra, ob 19. uri s kulturnim programom odprli razstavo likovnih del, s katerimi se bosta predstavila slikarja Ivanka Kraševec - Prešeren in Ivan Prešeren - Žan, člana Likovne sekcije Vir - KUD Radovljica.
Barvni imaginarij
Jesenice - V jedilnici upravne stavbe Acronija je do 15. oktobra na ogled razstava - barvni imaginarij Jožeta Kotarja.
Intarzije na lesu
Tržič - V Galeriji Atrij Občine Tržič bodo s krajšim kulturnim programom v četrtek, 25. septembra, ob 17. uri odprli razstavo avtorja Štefana Klemenca z naslovom Podobe iz narave.
Vizija časa
Ljubljana - Zveza društev slovenskih likovnikov, Komenskega 8, Ljubljana, vabi na ogled razstave Kipi Metoda Frlica, ki jo bodo odprli danes, v torek, ob '\9. uri. Na ogled bo do 11. oktobra.
Sledi v času
Ljubljana - V četrtek, 25. septembra, bodo ob 19. uri s krajšim kulturnim programom v Tobačnem muzeju v Tobačni ulici 5 odprli razstavo skulptur Mojce Smerdu z naslovom Sledi v času. Razstavo si lahko ogledate do 16. oktobra.
Lončenina z dušo Šenčur - V prostorih Muzeja Občine Šenčur bo v četrtek, 25. septembra, ob 19. uri otvoritev razstav Barbe Štembergar Zupan in Nika Zupana z naslovom Lončenina z dušo. Razstava bo odprta do 9. novembra.
Božanska komedija Železniki - V Galeriji Muzeja Železniki si boste lahko ogledali razstavo slikarja Boleslava Čeruja z naslovom Božanska komedija, ki jo bodo s kulturnim programom odprli v petek, 26. septembra, ob 19. uri.
ZELO UGODNA PONUDBA
jesenskih in zimskih modelov iz preteklih sezon
v prodajalni Gorenjskih oblačil, na Bleivveisovi c.
30 v Kranju, odprti vsak dan od 8. do 19.30 ure, v soboto od 8. do 12. ure.
MALI OGLASI
«201-42-47
»201-42-48
«201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
>n sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure.
APARTMA -_ PRIKOLICE
Na Krku prodam več NOVEJŠIH APARTMAJEV, apartma-krkžhotmail.com, £41/390-422_11729
ODDAM APARTMA v termah Čatež za pet 0seb s kartami za kopanje, ugodno. tr g4_V633-195_11792
Prodam APARTMA 48 m2, zidan objekt v termah Čatež, ugodno. tr 041/633-195
11793
^APARATI STROJI
Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ , ^sezono rabljeno, TS 233-13-56 11579
Prodam električnega PASTIRJA - novi z 9arancijo za 30.000 SIT. tr 040/834-563
_______11732
Prodam mlin za mletje sadja. tr 2311-
___^____11734
KKOPALNIK krompirja Ana, pripravljen za de|o, rabljeni PLUGI Lemken in Kver-neland, vrtavkaste BRANE ter ostala kmeti-!__g_nTehanizacija. tr 041/208-568 1173a
Ugodno prodam SATELITSKO ANTENO. *03l/503-898_UM8
Prodam ohranjen NOŽ za ribanje zelja. TS 2f____52-166_nm
ULIČAR LINDE 1.5 t, plinski prodam. TS 2^/310-130 n8,9
___GR. MATERIAL
Prodam ŠPIROVCE 10 cm x 12 cmx8. tr ^0/558-248 11820
^HIŠE PRODAMO
BLED - LEPA atrijska, samostojna HIŠA 50 m2, na parceli 950 m2, stara 18 let, naprodaj za 61 mio SIT. agencijaceres, jel-a Jeriha gorišič s.p., Vurnikova 2, Ljubljana
____ 11558
KRANJ-STRAŽIŠČE polovilca hiše, 122 ™< vrt, parkirišče, prodam. H 041 /627-
___^_ 11764
VaVOQALNO HIŠO v centru Kranja, Jenko-" Tomšičeva, zelo ugodno prodam. tr ,_£1/624-749 041/6 27-856_nzra
KRANJ - PRIMSKOVO - del dvojčka, v°Poln°ma ločen od ostale hiše, svoj vhod + stanovanje in klet, 90m2 stanov.površine neizdelana mansarda, klet in vrt, parcela Ca 240 m2, garaža, l.izgr. 1973, cca 28 10 Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, 2^1   20-26-172,    031    605 -11, !_____^keK:o.si BLED
BODEŠČE, na 457m2 prodamo 3Qm°stojno hišo dimenzij (10><9)m, staro jo. j 1/3 hiše podkletene^ pritličje, ClT b ne'zdelana mansarda, balkoni, ~olje+sončni korektorji, vseljiva po do-AGp°mU' CENA: 33.000.0000,00 SIT. 65-3fi KRANJ'tel- 04-23-80-430, 04-23-~~______a9entkranj .nepremičnine. net
JESENICE - BLIŽINA SODIŠČA, na 1018 p0 Parcele prodamo hišo, ki ima tlorisne let r^lne 110 m2 + garaža 24 m2, stara 80 Pod flno Podkletena, pritličje, 1.etaža,
Potreb' br6Z CK' teL Prik|Juček' KTV' javn  ?a ol:inove' Primerna za poslovne de-
22 <vT VSeljiva po d°g°voru- CENA: -    uo-000,00 SIT AGENT KRANJ, tel.
°4-23-
tkranj
Q0-430,   04-23-65-360, agen-
KRANJ - STRAŽISČE, na lepi lokaciji prodamo enodružinsko hišo staro 45 let, 63 m2 bivalne površine v etaži, 700 m2 zemljišča, hiša je delno prenovljena, v celoti podkletena, pritličje, 1.nadstropje, ter podstreha. CENA: 32.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
BREG OB SAVI, na lepi lokaciji prodamo samostojno hišo, lahko dvodružinsko, na 1000 m2 zemljišča, stara 11 let, vsi priključki, CK-olje, vseljiva po dogovoru. CENA 55.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
LESCE - Hlebce; 225 m2, prodamo lastno, poslovno stanovanjsko hišo v centru vasi, nekdanjo gostilno Angelca, I. 1937. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišo, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
KOKRICA; 250 m2, nova hiša v 4. gr. fazi, lahko dvostanovanjska, parcela 520 m2, možna menjava za stanovanje. CENA: 43,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o.. Ljubljana; tel. 04/28 11 000
Kranj - center - prodam STAREJŠO HIŠO s papirji za gradnjo večstanovanjskega objekta. Tel.: 041/647-257
nepremicnine.net
KRANJ - Drulovka; 250 m2, 1,90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela cca 200 m2. CENA: 40,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
Šenčur; 260 m2, stara 18 let, urejena mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvo-družinska, ugodna ponudba. CENA: 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, IV. gradbena faza, lahko dvostanovanjska, ob gozdu, 810 m2 parcele. CENA: 32,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, 1.00, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana, CK, takoj vseljiva. CENA: 46 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel, 04/28 11 000
KOKRICA: atrijska hiša, 247m2, IV.gr. faza, parcela 541 m2, cena 43 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27 Kranj 031/ 308 563
DRULOVKA: prodamo atrijsko hišo, pod-kleteno,14 let, 140 m2 v pritličju, 90 m2 mansarda, parcela 400 m2, cena 52 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27 Kranj 041/ 734 198
CERKLJE: prodamo hišo 15 x 12 m, 20 let, parcela 1200 m2, MOŽNA ODDAJA SOB, cena 58 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27 Kranj 041/ 734 198 04/23 44 080
BLED: prodamo hišo na deželi, 190 m2, 30 let, parcela 600 m2, 33 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
BAŠELJ: prodamo hišo, 10 let, 12 x 9,5 m, parcela 800 m2, cena 30 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 PE Šuceva 27, Kranj
TRŽIČ: prodam MANJŠO SAMOSTOJNO HIŠO, 86 m2 bivalne površine, parcela 500 m2, CK, starost 35 let, cena 20 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 24 44 080 041/ 734 198
PREDDVOR, bližina - 3 leta stara stan.hiša vel. 10x12 m, parcela 665 m2, zelo lepo urejen vrt in notranjost hiše, čena = 77,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, Stražišče - dvostanovanjska hiša stara 20 let, parcela 616 m2, sončna lega, cena = 47,00 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, Orehek - 1/2 stan.hiše (l.nad. in neizdelana podstreha), 76 m2 v etaži, stara 30 let, del zemljišča, cena = 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, Vodovodni stolp - posl.-stan.hiša cca. 80 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena pred 10 leti, parcela 730 m2, cena = 61,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
ŠKOFJA Loka - poslovno stan.hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena - 44,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
V bližini TRŽIČA: kmečko hišo iz 1.1870, tloris 6 x 10m, gosp. poslopje 17 x 9 m in svinjak 5 x 6 m, parcela okoli hiše 642 m2, v bližini 8.300 m2 njiv, sadovnjak 3.300 m2, travnik 28.400 m2 in gozda 24.400 m2, cena = 26,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, Primskovo - ob glavni cesti 1 /2 hiše (pritličje), primerna za poslovno dejavnost, parcela 378 m2, stara 70 let, cena - 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Upnica pri Radovljici - na parceli 1.692 m2 stan.hiša letnik 65, obn. leta 95, stan. površina 150 m2, cena = 21,0 mio SIT, s kmetijskim zemljiščem 4000 m2 je cena skupaj 24,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.,' Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ- BESNICA prodamo nedokončano visokopritljično hišo 12,7 x 9,6m, I.i. 1990, na parceli 643m2 za 35.000.000 SIT. STANING nepremičnine Sandi Šimenc s.p.Tekstilna 7, 04/ 20 42 754 051/ 306 150
KRANJ- ČIRČE prodamo visokopritlično hišo 2x75m2, dva ločena stanovanja,I.i. 1973, delno obnovljeno, na parceli 308m2, za 26.000.000 SIT. STANING nepremičnine Sandi Šimenc s.p. Tekstilna 7, 04/ 20 42 754 051/ 306 150
PRIMSKOVO, bližina letnega kopališča, na robu naselja, samostojna enodružinska hiša, 40 let, 130 m2 površin + K, na 600 m2 parcele, cena 30 MIO sit. NAKLO, dvostan. hiša, 180 m2 +k+m, stara 20 let na parceli 700m2, ravna in sončna lega, urejena soseska, 37,5 MIO sit, možna menjava za vikend ali stanovanje! OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, 30 let, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 32.9 MIO sit. BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp.poslopjem, na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit. PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke! ŠENČUR, osrednji del, ravna parcela 580 m2, stanovanjski objekt v III gr.fazi. Cena 25 MIO sit! DUPLJE, stan. hiša-dvojček 18 let, 160 m2 bivalnih površin + K+M, garaža, 675 m2 urejene parcele, terasa, J lega, samostojen dostop.Cena 34,5 MIO NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KORITNO, prodamo stanovanjsko hišo, visoko pritlično (134 m2) na parceli 511 m2, starost 27 let, cena 42 mio, SIT. J&T, NEPREMIČNINE, Kranjska c.2 (Hotel Grajski dvor), Radovljica, tel. 04-531 44 24, 031-322 246.
BLED, prodamo stanovanjsko hišo, lokacija Dobe, v dvojčku, lepa lokacija, enonadstrop-na, podkletena, starost 30 let, izdelava in oprema nadstandardna, cena ugodna: 44 mio. SIT, J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
IZOBRAŽEVANJE
NEMŠČINA, ŠPANŠČINA, FRANCOŠČI-NA, ANGLEŠČINA - tečaji za osnovnošolce, odrasle, individualne ure. KAKOVOSTNO, UGODNO! Švicarska šola, Anna Hladnik, s.p., Pot v Bitnje 16, Kranj, tr 04/23 12 520 iubb
NEMŠČINA - priprava na mednarodne izpite 40 h/45.000 SIT, ostali tečji 50 h/38000 SIT, individualne ure. KAKOVOSTNO, UGODNO! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, tr 04/23 12 520
HIŠE KUPIMO
ŠENČUR: TAKOJ kupimo sodobno hišo za znano stranko, tudi v okolici. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 734 198
TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE PO CARNIOLI
v°diti turiste po Carnioli? Zakaj ne bi tega počel tudi jaz?
*av°d za pospeševanje torizma Blegoš, Lokalna turistična organizacija Kokra in Agencija za razvoj tartzma In podjetništva v občini Kamnik vabijo vse, ki se želite poizkusiti v zanimivi vlogi turističnega vodnika Po Carnioli (območje osrednje Gorenjske - loško, kranjsko in kamniško), da se udeležite tečaja za turistične vodnike. Tečaj bo obsegal teoretični in praktični del ter končni preizkus, potekal pa bo od 10. oktobra do *9- novembra 2003, skupno 90 ur.
ena tečaja je 50.000 SIT na osebo (za vodnike, ki imajo že opravljen tečaj za posamezno območje, se cena tecaja temu ustrezno zniža; za bodoče turistične vodnike organizatorji prispevajo 10.000,00 SIT na osebo). eN bo izveden ob prijavi vsaj 20 oseb.
ec3j vključuje: osnove turističnega vodenja, seznanjanje z zgodovino, umetnostno zgodovino, arheologijo, etnologij0 in geografijo ter praktično spoznavanje regije na terenu.
^ dodatne informacije in prijave se lahko obrnete na:
" *avod za pospeševanje turizma Blegoš, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/511 23 67, ^-Pošta: zavod.blegos@skofjaloka.si,
' L°kalna turistična organizacija Kokra, Stritarjeva 5, 4000 Kranj, tel.: 04/238 04 50, ^■Pošta: info@lto-kokra.si,
9encija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Tomšičeva 23,1240 Kamnik, tel.: 01/839 14 70, e'P°šta: infocenter.kamnik@siol.net.
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo cenovni razred do 36 MIO sit s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
KUPIM
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju, tr 041/721-637,53 06 555 h«n
Kupim trosilec hlevskega gnoja, nakladalec hlevskega gnoja hidravlični zadnji in traktorski mulčar, cisterno za gnojevko ter traktor, tr 041/987-582_iire?
SENO kupim, tr 031/504-509 n?«
MOTORNO ŽAGO HUSOUARNA 1100 CK lahko v okvari, kupim, tr 041 /48 91 51
_11785
Rotacijsko ali BCS KOSILNICO kupim TS 041/841-835_ 11790
Kupim HRUŠKE MOŠTARICE. tr 051/204-264 1)8u
LOKAL PRODAM
KRANJ - CENTER ob glavni cesti, v pritličju, 260 m2, 140 m2 klet, vsi priključki, 500 m2 parkirišč, prodam, tr 040/847-
391 10672
Kranj, Zlato polje: poslovni prostor 42 m2 v pritličju objekta, različne dejavnosti, letnik 90, cena - 12,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53 051 320 700
Smer BRNIK: poslovno-stanovanjski objekt star 30 let, v priti. 130 m2 poslovni del, v nadstropju 100 m2 stanovanje, parcela 2.480 m2, cena = 51,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
TRŽIČ: 7 pisarn 250 m2 v l.nad. objekta, moderno opremljeno, obnova leta 99, cena - 152.750,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
OTR. OPREMA
Prodam AVTOSEDEŽ od 0-13 kg školjka in ležalnik, tr 0317503-898 11747
VOZIČEK INGLESINA, dvodelni,kot nov, in sedež za kolo, prodamo, tr 031/329-
207 11817
Prodam kombiniran otroški voziček HAUCK RIO 6. Tel.: 041/838-878
OSTALO
LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, IT 01/3611-078 HS16
Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. TS 040/88 74 25, 53 31-648 11812
Prodam GOBELINE, izdelujem jih po naročilu, tr 040/635-537 11822
, Prodamo CISTERNI za olje 1000 in 2000 litrov, tr 031/686-889 ns24
PRIDELKI
Prodajamo JABOLKA, HRUŠKE, SLADKI MOŠT, JABOLČNI KIS in SUHO SADJE. Matijovc^leglič, Podbrezje 192, tr 533-11-44__m«
SADIKE VRTNIH JAGOD, prodajamo. Vsak delavnik 8-18 ure, sobota 8-13. ure. Vrtnarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 01/83 43 587 ,,504
Prodam domače, očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. TS 041/515-867 11593
Prodam suho SADJE, HRUŠKE, JABOLKA od 5-10 kg, pripeljem na dom. tr 51-20-495 „7Z3
Prodam drobni KROMPIR. Voglje, Letališka 19_ 1173,
Prodajamo JABOLKA za ozimnico in sladek jabolčni SOK. Kmetija jerala, Pod-brezje 218, tr 530-66-44 11740
Prodam JABOLKA za mošt. tr 031/213-
362____11759
Prodam ČEBULO, tr 2591-355 iirej
Prodam KROMPIR za krmo živine, tr 2571-297___
HRUŠKE MOŠTARICE - prodam, tr 255-19-28_ 11806
SOLATO ENDIVIJO IN DOMAČE ZAJCE, prodam, tr 01/834-19-81 11831
PODARIM
Podarim MLADE PSIČKE (mešančki) stari dva meseca, tr 25 26 560 _11520
ODDAM NEMŠKEGA OVČARJA tr
031/664 179_ ,1621
ODDAMO 4 ljubke MUCICE, vajene pasje družbe, tr 040/591-688, zvečer us23
POSESTI
HOTEMAŽE - PREDDVOR, na robu naselja  prodamo ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE površine 712 m2. Agencija Vitraž, d.o o 041/676-555 11782'
LESCE - Hlebce; 440 m2, prodamo lastno zemljišče, primerno za gradnjo stanovanjske hiše. CENA: 6,2 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana-tel. 04/28 11 000
LESCE - Hlebce; 670 m2, v centru vasi Hlebce prodamo lastno zemljišče, primerno za gradnjo stanovanjske hiše ali hiše dvojčka. CENA: 10,2 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, idilična lokacija ob gozdu, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. CENA: 7,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
Škofja Loka, Virmaše - 885 m2 zazidljiva parcela, urejen dostop, cena = 26,910,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
n	
i Al	Vabimo vas v tečaje
UJ Ljudska Univerza škofja Loku	angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega, španskega in ruskega jezika vseh stopenj za odrasle, dijake in učence.
Podlubnik 1 a •1220.Škofja l.(,k,i tel.: 04/ 50613 00 fax: 04 / 512 08 88 www.lu-skofjaloka.si	Potekali bodo v popoldanskem in večernem času. Začetek vseh stopenj bo prvi teden v oktobru. Organiziramo tudi tečaje poslovne angleščine in nemščine, tečaje slovnice in konverzacije, instrukcije, konzultacijske ure in prevajamo tekste.
	
	Prijave in informacije: telefon: 04 506 13 13 www.lu-skofjaloka.si
Hrastje: zazidljivo parcelo 744 m2, na robu naselja, cena - 24.675,00 SIT/m2, K
3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53, 051 320 700
SENIČNO prodamo zazidljivo parcelo 1033m2 za 15.000.000 SIT. STANING nepremičnine Sandi Šimenc s.p..Tekstilna 7, 04/ 20 42 754 051/ 306 150
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj. nepremičnine. net
Drulovka - prodam PARCELE z gradbeno dokumentacijo. Tel.: 041/647-257
GORICE - LETENCE, prodamo vikend parcelo 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj. nepremičnine. net
MAVČIČE - PODREČA, prodamo 1927 m2 zazidljive parcele kot celoto ali po delih, prepis možen takoj. CENA: 40.843.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net
KUPIMO več zazidljivih parcel na relaciji KRANJ - PREDDVOR, KRANJ - ŠK.LOKA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
V pripravi je dokumentacija za izgradnjo STANOVANJSKIH HIŠ, IV. gr. faza - Lahovče. Tel.: 041/647-257
KUPIMO več zazidljivih parcel velikosti cca. 500 m2, na relaciji BITNJE - bližina kitajske restavracije, ŽABNICA, STRAŽIŠČE, DRULOVKA, OREHEK. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net
Pirniče - prodam parcelo za gradnjo dvojčkov. Tel.: 041/647-257
V okolici Bohinjska Bistrica: kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202
13 53, 051 320 700
GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 _
ŠENČUR, osrednji del, parcela cca 400 m2! Cena 9 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_
HLEBCE, stavbno zemljišče 975 m2, možno izgraditi dvojček, priključki na parceli. Cena
14 100 000 SIT. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, 04-531 44 24, 031-322 246.
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, tr 531-48-39, 070/30 20 14
RAZPIS za zbiranje ponudb za izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta, velikosti cca. 600 m2, v Kranju. Informacije tel. 040 53 53 53, ob delavnikih med 9. in 14. uro.
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tr 041/718-019 11375
Prodam suha BUKOVA DRVA tr 040/539-179 11733
Prodam vrata kuhinjska, bojler 8I, simulator za telovadbo z nogami, tr 514-70-37
Prodam suha HRASTOVA DRVA tr 041/965-112_um
Prodam bukova in brezova DRVA. tr 041/445-825 11758
BUKOVA DRVA, razžagam in pripeljem, tračni obračalnik Tajfun 220, prodam, tr 031/699-145 11762
Prodam 10 m3 suhih pokritih bukovih DRV. tr 5120-266 11773
Prodam prikolico za osebni avto in ptičje kletke, tr 2511-978 11776
MLIN za sadje nov in gajbice za krompir ali sadje, prodam, tr 03/5718-282, 041/818-899 popoldan 11788
JABOLKA za stiskanje, neškropljena in črpalko za molzno prodam, tr 041 /608-765
Prodam mešana DRVA, možnost razžaganja in dostave, tr 041/600-350
STANOVANJA NAJAMEMO
Kranj - Najamemo 1,5ss ali 2ss stanovanje, opremljeno, za daljše obdobje. Tel.: 041/721-572
STANOVANJA ODDAMO
ODDAM 1 sobno STANOVANJE v alpskih blokih na Bledu, tr 031 /689-101 11728
ODDAM STANOVANJE 81 m2 v starejši hiši in prodam AVTO PRIKOLICO, tr 04/2042-559_nT«
V Ljubnem ODDAM v najem opremljeno ENOSOBNO STANOVANJE samski osebi. tr 040/389-518_meo
STANOVANJE ODDAM v občini Žirovnica, mlajši ženski. Ima lasten vhod in je opreml-jeno. tr 041/515-990_mm
ŽIRI - ODDAM STANOVANJE, spodnji de! hiše, pritličje z garažo in vrtom, tr 51 91 676, 041/223-789_imos
Preddvor - okolica, 2ss, 55,85, novo in opremljeno, l.izgr. 2003, najemnina 65.000 SIT mes., Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172. 031 605-114, www.mike-co.si
Planina I - 1 ss, 49m2, opremljeno, l.izgr. 1979, najemnina 59.000 SIT mes, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PRIMSKOVO- oddamo 3ss. 75 m2, neopremljeno, 71.000 SIT, 20 let. BRITOF: 3SS v hiši, 75 m2, 75.000 SIT, 20 let. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 04/23 44 080
Kranj, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2 v 2.nad., vsa oprema, letnik 63, cena ■ 68.150,00 SIT/mes, takoj vseljivo, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, BLED... kupim stanovanje v slabšem stanju ali potrebno obnove, plačilo takoj z gotovino, tr 031/311-841 11311
KRANJ -OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
TRŽIČ - Deteljica; za našo stranko nujno kupimo dvoinpolsobno ali trisobno stanovanje CENA do 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
PLANINA:takoj KUPIMO GARSONJERO za našo stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVAN-JE, 40 - 50 m2, hitro plačilo. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
ZLATO POLJE: kupimo DVOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
Škofja Loka - Frankovo naselje, za znano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje z dvema balkonoma v nižjih blokih. Nudimo gotovino. Rok vselitve lahko 3-6 mesecev, tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj.,www.-stanovanje. net, www. novograd n je. com
JEZIKOVNA ŠOLA pri LJUDSKI UNIVERZI KRANJ
o šola s tradicijo in uspehi
o pooblaščen center za izvedbo
izpitov za aktivno znanje
vabi, od 8. do 26. septembra 2003, k vpisu v tečaje
AN - NE - IT - FR - ŠP - SLO - RU
* TEČAJI PO JAVNO VELJAVNIH PROGRAMIH, 6. stopenj, 90 ur
AKCIJA : 30% nižje cene za študente in dijake
PRIPRAVE NA IZPITE:
- Državnega izpitnega centra
- Univerze Cambridge (UCLES)
- Goethejevega Inštituta POSLOVNI JEZIK, 60 ur PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur OBNOVITVENI TEČAJI, 40 ur KONVERZACIJA, 40 ur TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur TEČAJI ZA PODJETJA INDIVIDUALNI TEČAJI
* PRIPRAVE NA MATURO
iz AN - NE jezika; 60 ur/40 ur
* AN
* AN
NE za učence 7. NE za dijake
in 8. razreda
JAMSTVO, KI ZAVEZUJE:
• 500 kandidatov letno
• 90% opravi izpit prvič
• vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre
• popeljemo vas na strokovno ekskurzijo v tujino
ZAČETEK: 29. SEPTEMBER 2003
INFORMACIJE 04 280 48 16
www.lu-kranj.si
RADOVLJICA, LESCE, BLED DO ŽIROVNICE KUPIMO STANOVANJE ZA ZNANEGA KUPCA DO VREDNOSTI do 15. MIO. SIT. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, 04-531 44 24, 031-322 246
KRANJ, več GARSONJER za znane stranke z gotovino, kupim. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., Tom-inčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 1175?
STAN. OPREMA
Zaradi selitve zelo ugodno prodajam OPREMO in GOSPODINJSKE STROJE, tr 04/5800-007 11741
Prodam PISALNO MIZO z dvema predaloma, za 5000 SIT. TT 5134-014 nai5
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
Polaganje in dobava LAMINATOV in VSEH VRST OBLOG. Obnavljanje pohištva, zamenjava kuhinjskih pultov in izdelava podstrešnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Prebačevo 34, Kranj tr 031/50-46-42
PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA - OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACIJA -DELAMO HITRO IN POCENI, tr 041/593-492, Bytyqi oče in sin dno., Cegelnica 48 b, Naklo
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tr 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic& Comp., Jelovška 10, Kamnik
SLO-DOM ZAKUUČNA DELA: montaža sten in spuščenih stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstreh in adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux, pleskarska in druga vzdrževalna dela. tr 04/513 40 83, 041/806-751, Markotič Slavko s.p., Suška c. 28, Škotja Loka '0969
Izvedba spuščenih stropov, predelnih sten, montaža laminata ter ostalih oblog, tr 040/839-113, M.I.T., Golniška 25, Kranj
11241 _
Priprava terena za asfaltiranje, tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp. tr 202-57-69, 041/711-842, Tlakovanje, Milutin Bijelič s.p., Struževo 28, Kranj 11251
SPLOŠNA GRADBENA DELA, kamnite in betonske škarpe, tlakovanje dvorišč, notranji ometi, nova gradnja, fasade, notranji ometi z vsemo potrebnimi materiali za izdelavo, tr 051/212-855, Gradbenik Qar-ri in ostali d.n.o., T.Dežmana 10, Kranj
11410
ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEKTROINŠTA-LACIJSKIH DEL. tr 041/760-616 11471
Skupina dela zidarsko - fasaderska dela hitro in poceni, tr 041/288-473, Gradbeništvo Gashi, d.n.o. , Struževo 3 A, Kranj
Kompletne ADAPTACIJE STANOVANJ, OBNOVE KOPALNIC, SLIKOPLESKAR-SKE STORITVE, tr 2381-900, 031/379-256, Benjamin Jagodic s.p., Zlato polje 3 c, Kranj 11561
ŽALUZIJE, lamelne in plise zavese, rolete, izdelamo in montiramo. Rono senčila, Mavsarjeva 46, Notranje Gorice, tr 01/365-12-47,041/334-247 11565
ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - ADAPTACIJE KOPALNIC, vodovodne instalacije, centralno ogrevanje in manjša gradbena dela. Hitra in kvalitetna izvedba. Aleš Škerjanc.s.p., Žiganjavas 70, 4294 Križe, tr 041/941-067, 04/59 58
360 11778
STANOVANJA PRODAMO
Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom na Kovorski cesti v Bistrici pri Tržiču, 39 m2. IT 040/831-251 11443
V Kranju na Planini III, prodam GARSONJERO, 32,5 m2, za 10,5 mio SIT. tr 041/254-880 11693
Prodamo KRANJ-Planina II, 79,3 m2, 2,5 ss, 1982, II./7 nadstr., vsi priključki, vselji-vo dogovor, 18 mio SIT. tr 031/478-862
ŽIR11 ss, 42 m2, blok 50 let, obnovljeno, prazno, cena 5 mio SIT, proam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., Tom-inčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 11754
PLANINA II, 2 ss, blok 25 let, 65 m2, 1. nadstr., obnovljeno, nova kuhinja, prazno, cena 16 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., Tominčeva c.2, Stražišče, 23 15 600,041/774 101
RADOVUlCAŽagarjeva, 2 ss, blok 35 let, obnovljeno, opremljeno, prazno, cena 13,3 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. a, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 11756
PLANINA I - 1 sobno, 42,50m2, predelano v 1,5, IV/VII, I. izgr. cca 1978, cca 11,9 mio. Mike &Co. d. o. o., Bleivveisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si
PLANINA III - 1,5 sobno, 53m2, HI/HI, l.izgr. cca 1986, cca 15mio. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ZLATO POLJE - 2 sobno, 46,30m2, H/4, l.izgr. cca 1973, cca 12,6 mio. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2,5 sobno, atrijsko, 76,79m2, l.izgr. cca 1978, cca 17,7 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2+2 sobno, 88,6 m2, IV/7, delno obnovljeno, l.izgr. cca 1978, cca 18 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si
KRANJ- Bleiweisova, 4ss, 87,40m2, XIV/17, l.izgr. cca 1964, cca 18,8 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, =31 605-114, www.mike-co.si
PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO PET STANOVANJ, IN SICER: 2S.S. S KABINETOM (72 m2) V PRITLIČJU Z LASTNIM VHODOM, 2S.S. S KABINETOM ( 81 m2) PRAV TAKO V PRITLIČJU IN LASTNIM VHODOM, 3S.S. (77,50 m2) V 1 NADSTROPJU, 2S.S. (62m2) V 1. NADSTROPJU TER 3S.S. ( 75 m2) V MANSAR-Dl, VSA STANOVANJA IMAJO TERASO OZ. BALKON. 271.400,00 SIT/M2, KMALU VSELJIVA. VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO MOŽEN TAKOJ. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, prodamo prazno komplet obnovljeno garsonjero, 27,80 m2, CK-plin, vseljiva takoj. CENA: 7.600.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje velikosti 50.50 m2, 1. nadstropje/3, staro 21 let, balkon, vsi priključki, vselji-vo po dogovčru. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje predelano v eno in pol sobno, 53,40 m2, staro 28 let, 8. nad., balkon, vsi priključki, kuhinja, dnevna soba, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 16 let, 53 m2, balkon, vsi priključki, 3. nadstropje/4, vseljivo po dogovoru. CENA: 15. 000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje staro 25 let, 68,30 m2, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo lepo dvosobno stanovanje, 46,30 m2, staro 28 let, 2.nadstropje/4, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.600.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 14.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
ndomplan [ družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-70i
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 97,10 m2, 6nad./8, 2*balkon, stavba stara 23 let, CK, ISDN, 2*KTV, vseljivo po dogovoru. CENA: 21.800.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - VEUAVĆEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,1 m2, staro 41 let, CK-plin, balkon, vsi priključki, 4. nadstropje, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.tlet
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 93 m2, 2. nadstropje, staro 45 let, balkon, CK-plin, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 25.000.000,00 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
BLED -109 m2, lastno 3-sobno stanovanje s teraso, v 1. nadstropju letos obnovljene hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Cena: 32 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - DRULOVKA; 39 m2, enosobno, 2. nadstropje, staro 13 let, balkon, vzhodna lega, CK na trda goriva, zelo dobra lokacija. Vseljivo po dogovoru. CENA: 10,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
KRANJ - Zlato polje; 84 m2, trisobno, 1. nadstropje, 45 let star blok, CK na olje, adaptirana kopalnica, velik balkon, dobra lokacija. CENA: 17,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
KRANJ - Planina II; 83 m2, 23 let star blok, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
Lesce; 72 m2, trisobno stanovanje v prvem nadstropju bloka, letnik 1979, vzdrževano, obnovljeno. CENA: 18 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
GOLNIK: 86 m2, prodamo trisobno, obnovljeno stanovanje v pritličju 50 let starega bloka. CENA: 16 mio SIT. SVET NEPRE-MIČ-NINE d.o.o., Ljubljana ; tel. 04/28 11 000
KRANJ - Kolodvorska c; 62 m2, prodamo obnovljeno 3 sobno stanovanje v pritličju I. 1872 zgrajene hiše. CENA: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
JESENICE; 89 m2, trisobno, 2. nadstropje, 50 let star objekt, CK na olje, adaptirana kopalnica, velik balkon, dobra lokacija, takoj vseljivo. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
KRANJ - Planina; 83 m2, 3,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno. CENA: 15,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
Planina II; 67 m2, dvosobno, velik balkon, razgled. 7. nadstropje, staro 22 let. CENA: 14,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE
d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
PLANINA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, 2.nad, sončno, I.izgradnje 1952, cena 17 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041 / 734 198
PODLUBNIK: prodam ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, 30 let, 10,9 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
KRANJ - prodam ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 87 m2, lep razpored, 40 let, 18 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
PLANINA 2: prodam ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 22 let, l.nad., 19,5 mio., FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
PLANINA 2: prodam DVOSOBNO STANOVANJE, 64m2, 22let, adaptirano pred 5 leti, 15,3 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
PLANINA 3: prodam ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, nizek blok, 53 m2, 17 let, 15 mio. FRAST, d.o.o PE Sučeva 27, Kranj 041/ 734 198 04/ 234 40 80
ZLATO POUE: prodam TRISOBNO STANOVANJE, 5 let, 74 M2, klima, 19 mio, garažni box. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 04/ 234 40 80
PLANINA 2: prodam 2ss + kabinet, 82 m2, 22 let, 17,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
Kranj, Jaka Platiše, 53 m2, 1,5 S, tretje nadst., staro 17 let, lepo vzdrževano, prostorno, vseljivo takoj, prodamo za 15.000.000 SIT. tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com
Kranj, Orehek, 38 m2, 1S, novogradnja, izdelano na ključ cena: 12.370.000 SIT + garaž. box, shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo September 2003, prodamo, tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovan-je.net, www.novogradnje.com
Šenčur, 76 m2, 2S mansarda, novogradnja, izdelano na ključ, cena: 23.645.000 SIT, možnost garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, prodamo. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovan-je.net, www.novogradnje.com
KRANJ, blizu avtobusne postaje - 3 SS 81 m2 v 2.nad./nizek blok, letnik 64, obnov.kop. in tlaki, cena = 19,0 mio SIT, K
3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, pod mestom - 3 SS 72,9 m2 v
4. nad., obn. 1989, cena = 14,6 mio SIT, K
3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina III - 1 SS +K 53 m2 v
2. nad./3.nad., letnik 87, takoj vseljivo, cena - 14,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
PREDDVOR - novogradnja 3 stanovanja po 78 m2 v 2.nad., vseljiva takoj, cena ■ 250.000,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina II - 2 SS 66 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, 1.82, cena * 15,3 mio SIT, K
3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 3 SS 79 m2 v priti., I. 75, cena = 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, blizu avtobusne postaje - 4 SS 87 m2 v 13.nad., WC ločen, obn. okna, dvigalo, letnik 65, cena =18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 2 SS 63,00 SS v
3. nad., I. 74, cena ■ 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
TRŽIČ, Deteljica - 1 SS 40,67 m2 v
5. nad., obnova 2000, cena - 9,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastekljen balkon, I. 83, cena = 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
V PREDDVORU na voljo še 4 nove stanovanjske enote (izgrajene "na ključ"), primerne tudi za vikend apartma.Velikosti od 56m2 do 92 m2!Možna takojšnja vselitev ter odloga dela plačila!! Cena: že od 230.000 sit /m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI!
OREHEK pri Kranju; prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 150 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enote. Prevzem možen že v septembru 2003! Cena: od 260.000 sit/m2, uredimo ugoden kredit s 40% lastne udeležbe! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Zoisova ulica, 2-sobno, 1.nadstropje, 54 m2, popolnoma adaptirano pred 2 leti, vredno ogleda! Cena: ca 15,5 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
JESENICE - Javornik, novogradnja stanovanj! Kvadrature od 31 m2 - 56 m2.Cena: od 196.000 sit/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
VOZILA DELI
Prodam ALU PLATIŠČA 16 COL z gumami 205/55-16, razmak med vijaki 5x100, primerno za GOLF IV ali AUDI A 3, rabljeno 2 meseca. Cena 120.000 SIT. IT 040/232-287 11743
VIKENDI
Terme ČATEŽ - opremljen VIKEND, 30 m2, prodam za 1,5 mio SIT. tr 041/504-414
VOZILO KUPIM
ODKUP VOZIL od I. 96 dalje, takojšnje plačilo. V 041/942-912, Rondo trade
Kupim POŠKODOVANO VOZILO. Prepis in odvoz na moje stroške, tr 031 /629-504
Kupim R CLIO, TWINGO, FIAT PUNTO ali VW POLO, sem resen kupec, tr 041/725-225
ODKUP-PRODAJA-PREPISI rabljenih vozil. MEPAX, d.o.o., tr 2323-298, 041/773-772___^
PASSAT KARAVAN 1.9 TD, I. 2000, vsa oprema, cena 3.000.000 SIT, proam. * 031/377-001 "704
MJGflNTflR
B C1 Bratov Praprotnik 10,4?0? Naklo J Tel./Fax: 01/257-0052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH      A ' SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAZILCEV^MONROtf
Prodam JUGO 45, I. 86, reg. na novo in FORD ESCORT I. 91, reg. do konec oktobra, tr 041/283-461 i'735
Prodam HONDO VTI SEDAN, I. 96, redna ser.knjižica na AC Mobil Ljubljana, vsa oprema, vse original. Cena ugodna. » 031/563-855 11742
Garažirano LADO KARAVAN, malo km, ugodno prodam, tr 041/851-056
Prodam FORD FIESTO 1.0 I. 90- ff 031/415-486__Ig*
Prodam AX 11 TRE, I. 1988. tr 041 /853-
787
11807
ZAPOSLIM
Podjetje ADRIA EVENT d.o.o.(dej poslovnega  sistema  Adria mobil).
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tr 5134-148,041/632-577 26
proizvodnjo v Kropi, zaradi širitve proizvodnje redno zaposli več mizarjev ter enega skladiščnika. Od kandidatov za delo mizarja pričakujemo vestnost in delovne izkušnje. Pogoji za opravljanje dela skladiščnika: urejenost, 10 let delovnih izkušenj pri v0~ denju skladišča, obvladanje računalniškega vodenja poslovanja. Pisne ponudbe pošljite na naslov Adria Event d.o.o., Kropa 1 4245 Kropa 11358
Mladinski Svet Kranj, Tomšičeva ulica 21, 4000 Kranj,
na podlagi sklepa kolegija z dne 28. 8. 2003 objavlja
RAZPIS ZA IZBOR PONUDNIKA
ZA OPRAVLJANJE GOSTINSKE
DEJAVNOSTI
v novo odprtem Mladinskem kulturnem centru (MKC) na Tomšičevi ulici 21 v starem delu Kranja (nasproti gradu Khislstein).
NAMEN
Jeseni s šolskim letom 2003/04 Mladinski Svet Kranj (MSK) pričenja z aktivnim delovanjem Mladinskega kulturnega centra (MKC), ki bo na menjen za organizacijo različnih prireditev in dejavnosti mladostnik (slikarske in fotografske razstave, koncerti, vldeoprojekcije, potopen predavanja, različne delavnice, izobraževalne aktivnosti, literarni vece > turnirji, ipd). Za program v MKC bo skrbel programski svet MKC in organizacije članice mladinskega sveta. V okviru MKC bo delovala spletna kavarna z 8 računalniki in gostinski lokal. Velikost popolno prenovljenih prostorov, v katerih se bo izvajala omenjena dejavnost, J cca. 240m2. MKC bo deloval vsak dan v tednu (točen odpiralni čas oblikovan na podlagi programskih aktivnosti v MKC in v sodelovanju izbranim gostincem).
POGOJI ZA SODELOVANJE ure
- predvideno delovanje gostinskega lokala bo od 8.00 do 22.00 vsak dan med tednom in po dogovoru med vikendi,
- zagotovitev lastnega točilnega pulta, hladilnikov, avtomatov in droD ga inventarja,
- v centru se ne toči in prodaja alkoholnih pijač ter tobačnih izdelko -
- zagotavljanje ustreznega števila delovnega osebja (natakarjev), ^
- zagotavljanje osnovnega čiščenja prostorov, sanitarij in dvorišča P MKC, aj z
- cene napitkov bodo oblikovane po načelu "študentskih cen" skup vodstvom MSK.
Gostinec bo imel zagotovljeno brezplačno najemnino za čas ^a'a^g, pogodbe za preizkusno dobo. Za potrebe gostinskega lokala (m javnosti v centru) je MSK že dobavil 60 stolov in 12 miz. Stroške^=skj vanja, vode, elektrike in ostalih komunalnih priključkov bo kril Mladi svet Kranj.
PRIJAVA Ae,
Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki opravljajo gostinsko ^ javnost na območju upravne enote Kranj. Kandidati naj P°s' ■ ponudbe do 15. septembra 2003 na naslov Mladinski svet J>r ' Tomšičeva 21, 4000 Kranj s pripisom: RAZPIS ZA GOSTINSKO JAVNOST. Za dodatne informacije in ogled prostora se kandidati ia obrnejo na Janeza Drakslerja (gsm: 041338077).
IZBIRNI POSTOPEK fgZ. Na podlagi prispelih prijav ponudnikov bo kolegij MSK povabil na ^ govor 5 predhodno izbranih gostincev, med katerimi se bo do 2U,e[0, tobra izbralo najbolj ustreznega in z njim podpisalo pogodbo o so> vanju s preizkusno dobo za 1 leto in prednostno pravico do po P nj pogodbe o dolgoročnem sodelovanju. Vsi ostali pogoji bodo oblik dvostransko po načelu dobrih poslovnih običajev.
Kranj, 19.9.2003 4 „ranj
Mladinski svet Krau
predse
mag. Jure
Me9l|C
Gama mm
najbolj športna frekvenca
Gostišče Dežman na Kokrici zaposli KUHARJA-ICO z ustrezno izobrazbo in praktičnim znanjem . Nudimo zanesljiv in dober zaslužek. Dodatne informacije nudimo na tr 204-90-70 in 041/679-432, vsak dan od 9 do 22 ure. Pismene prijave sprejemamo na naslov: Intersport d.o.o., Betonova 2, 4000 Kranj H404
VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu redno zaposlim, tr 041/614-722, Vrba d.o.o., Struževo 4, Kranj_ivus
Iščemo izkušene ŠIVILJE za šivanje sobnih copat, delo je možno takoj. Naveršnik tonika,s.p., Cankarjeva 16, Kranj, tr 031/30-96-96 od 9.-12. ure vsak dan, razen nedelje 11496
PRODAJALKO in ARANŽEKO v trgovini z darili v Kranju zaposlimo. M-ars Marjan Čal-j^P., Cankrjeva4, 4000 KRANJ 11553
Honorarno delo dobi ŽENSKA za pomoč v kuhinji, tr 3611-242, Belšak Dušan.s.p., golo brdo 8, Medvode_nsS4
Zaposlimo kuharja-ico in NATAKARICO za delo v gostilni Prajerca, Sp. trg 4, Škofja Loka. Nedelje in prazniki prosto. ts 2*1/735-909_11555
Zaradi širitve že obstoječe dejavnosti zaposlimo več urejenih komunikativnih in ambicioznih sodelavcev. Pokličite in se dogovorite za razgovor. K sodelovanju vabimo tudi študente. tr 041/710-667, Nova revija, do.o., Dalmatinova 1, Ljubljana 11559
Iščemo osebo za strežbo hrane in pijače 23 gostinski lokal v Kranju. ts 01/500-45-°£_Cloudy d.o.o., Gornji trg 12, Ljubljana
Zaposlimo SERVISERJA/MONTAŽERJA Za industrijske naprave za označevanje in Pakiranje. Pogoji: V.stopnja izobrazbe, elektrotehnik-elektronik, znanje angleškega Jez'ka. ts 01/43 24 144, Vaše prijave z dokazili pošljite v 8 dneh: EMB d.o.o, PP 1, i£^Vodice 11573
pICER|JA ORU, d.o.o., Tenetiše 80, Gol-zaposli dekle za delo v strežbi, zažel-jg^jzkušnje. ts 040/307-277 iW4d
Zaposlim STROJNEGA TEHNIKA ali op>ODJARJA - rezkalca z vsaj 5 let delovnih dušenj. Milan Meglic,s.p., Grahovše 11, 592-40-40 11643
Iščem resnega DELAVCA za delo v rovstvu, tesarstvu in suhomontaži. TS 4V713-110, Pogačar Andrej s.p., Čopovi. 25, Lesce 11730
ril K
Mednarodno podjetje z uveljavljeno TV prodajo v Nemčiji išče TERENSKE KOMERCIJALISTE. Prednost imajo s.p., d.o.o., in kadnidati za redno zaposlitev. Nudimo ekskluzivni program, zelo visoko provizijo, hitra izplačila ter kvalitetno in trajno izobraževanje. Arcus International d.o.o., Kajakaška 29, 1211 Ljubljana, ts 01 511 07 86, ts 041/697-415 11749
Iščemo žensko za čiščenje in likanje na Bledu. ts 041/644-988 11750
Zaposlimo dekle za pomoć v šanku in mladega fanta za pomoč v kuhinji. ts 031/325-442, Pavlin Dare, s.p. Bitnje 2, Žabnica 11752
Ste VODJA SKUPINE TERENSKIH PRODAJALCEV, pa si želite boljše plačilo in napredovanje? Pokličite ts 041/617-132, 041/513-664, Jancomm.d.o.o., Retnje 54, Križe 11765
Zaposlimo dekle za delo v dnevnm lokalu. tT 041/570-937, Brišnik Bojan, s.p., Klanec 38, Komenda nzso
Iščemo večje število ČISTILK in ČISTILCEV. Pošljite prošnjo(l) na naslov Hribar -Blesk, Kranj,d.o.o., Savska c. 34, 4000 Kranj 11787
Zaposlimo dekle za delo v strežbi in kuharja. ts 25 28 777, 25 28 770, 070/722-652, Anassv.d.o.o., Golnik 83 nsn
Dekle za strežbo v dnevnem baru dobi delo. Pisne prošnje na naslov: Katra Bar in frizerstvo, Gordan Kržan.s.p., Podnart 42 b, 4244 Podnart 11827
KOMUNIKATIVNIM OSEBAM nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite tr 041/604-413, 04/5957-995 MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 11830
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - instrukcije nemščine za OŠ in SŠ. tr 031/389-185 11334
Iščem kakršnokoli delo, zaključeno imam Srednjo komercialno šolo (akviziterstvo odpade), tr 031/739-358 11594
Sprejmem kakršnokoli delo na domu, okolica Medvod, imam prostor, tr 01/36 13 298 11774
Elektrotehnik telekomunikacij išče zaposlitev primemo izobrazbi,instrukcije, prevajanje angleščine, tr 20 45 275, Igor
Iščem honorarno zaposlitev, potrebujete zanesljivo osebo? Resne ponudbe tr 040/716-285 11809
ŽIVALI
RJAVE KOKOŠI mlade v začetku nesnos-ti prodajamo vsak delavnik od 8-17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašper-lin, Moste 99 pri komendi, 01/83 43 586
11505
RJAVE JARKICE in BELE PIŠČANCE za dopitanje, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, tr 5185-546 11512
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tr 041/724-144 11659
Prodam breje OVCE in OVNA. tr 53 38 242,031/294-741 11737
Prodam PEKINŠKE RACE in KALIFORNIJSKE GOSI. tr 041/631-868 11739
Prodam 10 mesečne KOKOŠI nesnice, težke cca 2 kg, cena za kos 250 SIT. Dri-novec, Strahinj 38, Naklo, tr 257-10-19
Prodam dve mladi OVCI. tr 031/531-
087_11763
KRAVE in TELICE čb pasme, prodam IT 041/882-021_mes
Poceni prodam dve KOZI z mlekom, tr 5725-751 ali 041/599-167, zvečer 11759
MESO mladega bikca domača krma, pro-dam. tr 51 91 503, po 20. uri_11770
Prodam ČB BIKCA, starega 10 dni. IT 2311 962 11775
Prodam BELE PIŠČANCE za nadaljno rejo. ts 031/330-519 11777
ENOMESEČNE BELE PIŠČANCE in 4 kg težke PURANE za rejo, prodam, tr 2045-
039 11789
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni, tr 041/509-467_hsm
Prodam BIKCA in TELIČKA simentalca. tr 041/891-205 11810
MESO od teleta prodam, ekološka pridelava, tr 031/309-694 naie
Prodam POLOVICO 110 kg težkega PRAŠIČA domače reje, tr 041/873-541
Prodam TELETA za nadaljno rejo. TS 040/212-484 n828
RodioTriglav®
Prvi gla/ Gorenj/ke^ Prvi gla/ek Gorcnj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
OSMRTNICA
Le spomini še živijo, svetle lučke starih dni, tvojo sliko obudijo in spoznanje, da te ni.
Za vedno je odšla od nas draga mama
MARIJA BALOH
Rakarjeva iz Zabreznice
Žara bo danes, v torek 23. septembra, od 8. ure dalje v vežici na Breznici. Pogreb bo ob 16. uri.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, mama in tašča
MIHAELA NOVOSEL
roj. Zidoven iz Radovljice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem tapetništva za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku iz Begunj za lep obred, trobentaču za Tišino, Pogrebnemu zavodu Novak in gospe Vidi iz Društva upokojencev iz Begunj za lep poslovilni govor. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala.
Hčerka Branka in Lidija z družinama Kranj, 16. septembra 2003
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
TILKA OMAHEN
iz Spodnjih Bitenj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetja GITAS za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Perčiču, pogrebni službi Navček, pevcem Zupan in trobentaču.
Žalujoči: hčerka Tilka z družino in ostalo sorodstvo
		OSMRTNICA
	g	Sporočamo žalostno vest, da je v 104. letu starosti umrla naša draga
		IVANA NOVAK s Primskovega, Tomažičeva ulica 11
		Od nje se bomo poslovili v torek, 23. septembra 2003, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Po pogrebu bo maša zadušnica ob 17. uri v farni cerkvi na Primskovem.
Žalujoči: hčerka Terezija, sin Franjo in snaha Fanika Primskovo, 19. septembra 2003		
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje nenadoma preminil član občinskega sveta Občine Šenčur
VINKO VIDMAR
Pogreb spoštovanega pokojnika bo jutri, v sredo, dne 24. septembra 2003, ob 16. uri na Pokopališču v Šenčurju. Žara bo v torek, 23. septembra 2003, od 9. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
OBČINSKI SVET, OBČINSKA UPRAVA IN ŽUPAN OBČINE ŠENČUR Šenčur, dne 19. septembra 2003
OSMRTNICA
Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
(S. Makarovič)
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
VINKO VIDMAR
iz Šenčurja, Kranjska cesta 42
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, dne 24. septembra 2003, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Žara bo v torek, 23. septembra 2003, od 9. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: žena Ani, hči Irena, sinova Iztok in Dare z družinami in ostalo sorodstvo Šenčur, Visoko, 19. septembra 2003
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in sestra
MAGDALENA SMODILA
Iskreno se zahvaljujemo za čudovito cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter g. župniku za prelep poslovilni govor.
Žalujoči: hči Danica, sin Peter z družino in sestra Tereztfa
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast, stric in prijatelj
JANEZ KOŠIR
s Primskovega, Jezerska cesta 19
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, dne 23. septembra 2003, ob 15.30 uri na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Po pogrebu bo maša zadušnica ob 17. uri v farni cerkvi na Primskovem.
Žalujoči: hčerki Darka in Jana z družinama, Vida in ostalo sorodstvo Primskovo, 20. septembra 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
*	* *	
od 12 °C	od 9 °C	od 7 °C
do 23 °C	do 13 "C	do 14 °C
Danes, v torek, bo pretežno oblačno, čez dan so že možne manjše padavine. Jutri, v sredo, bo oblačno in deževno, občutno se bo ohladilo. V četrtek bodo padavine ponehale, vendar bo še povečini oblačno.
Z vlakom ceneje, hitreje, udobneje
Na kranjski železniški postaji smo zvedeli, daje število potnikov v medkrajevnem prometu že lani precej naraslo, letos pa je približno enako. Prevladujejo dijaki, oktobra pridejo
študenti, med zaposlenimi potniki pa je precej vladnih uslužbencev, ki očitno ne marajo ljubljanske avtomobilske gneče.
Kranj - Ivo Bajec pravi, da se bo prava slika števila potnikov pokazala šele oktobra, ko se bodo na vlakih spet pojavili študenti, potezo države, da dijakom subvencionira prevoze v šolo - glede na socialni status od 70 do 90 odstotkov - pa ocenjuje za pohvalno. Prvi mesec pouka so v blagajni na kranjski železniški postaji, brez dnevnih kart, prodali 207 dijaških mesečnih vozovnic. Medtem ko je polna cena mesečne dijaške vozovnice od Kranja do Ljubljane 10.750 tolarjev, je najnižja subvencionirana cena le 3655 tolarjev. Študentska mesečna karta stane 12.900 tolarjev, delavska pa 13.760 tolarjev. Ni kaj, občutno manj od avtobusa ali lastnega avta.
Na kranjski železniški postaji smo pasli radovednost v petek zjutraj, ko so na vlaka proti Radovljici in Jesenicam oziroma proti Ljubljani čakali številni srednješolci. V kratkem klepetu so zaupali, da so vlak izbrali zato, ker je cenejši od avtobusa, hitrejši pa tudi udobnejši. Če le uspeš dobiti sedež. V jutranji konici je namreč gneča tudi na vlakih kar precejšnja.
Utrip na kranjski železniški postaji postane živahnejši že nekaj minut po šesti zjutraj, ko se v Skofjo Loko in Ljubljano peljejo delavci. Poveča se četrt ure kasneje, ko se v Kranju srečata Siemensov lepotec, namenjen na Jesenice, in iz dveh kompozicij združena kača dobre stare "gomulke", ki zdrvi proti Ljubljani. Na obeh vlakih prevladujejo dijaki. Precej kranjskih namreč obiskuje šolo v Radovljici, nekateri tudi na Jesenicah, drugi v Ljubljani. Starši jih z avtom
zlasti cenijo uslužbenci različnih vladnih uradov, ki za pot v Ljubljano izberejo vlak ob 7.09. Med njimi je tudi kakšen dijak, ki rad spi in zamudi prvi vlak. "Druga priložnost" bi bila nadvse dobrodošla tudi do Jesenic, pravi Ivo Bajec, saj dijak, ki ostane na peronu, ne zamudi le prve ure pouka.
Šolarji, ki se zjutraj z Jesenic pripeljejo v Kranj, z železniške postaje peš hitijo proti šolam-Zlasti v dežju in snegu prihajajo v šole mokri. Sledijo prehladu bolezenski izostanki. Ivo Bajec želi, da bi se - vsaj zjutraj - na-šel kateri od avtobusnih prevoznikov, ki bi dijakom ponudil prevoz od postaje do šole. "Lo-kalec" resda pelje, vendar naokrog v Stražišče in na Planino, s čimer izgublja dijakom dragocene minute začetka pouka.
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Ivo Bajec
odložijo na postaji, vožnja z vlakom do Ljubljane pa traja vsega 32 minut. Tako hitro se po cesti ne pride. Pa še družba se najde na vlaku ali čas za zadnje ponavljanje učne snovi. Ali za branje jutranje izdaje časopise, kar
Na paradi okoli sto mopedov
Nove poštne znamke
Novorojenčki
Minuli teden smo Gorenjci postali bogatejši za 33 novih prebivalcev, in sicer smo dobili 14 deklic in 19 dečkov, ki definitivno ne bodo nakupovali ob nedeljah.
V Kranju se je rodilo 23 novorojenčkov. 10 mamic je prvič objelo svoje male deklice, trinajstim pa bodo veselje v domove prinesli dečki. Najlažji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 2.720 gramov. Najtežji je bil prav tako deček, babica mu je takoj po rojstvu izmerila 4.400 gramov.
Na Jesenicah je prvič glasno zajokalo 6 dečkov, prvič pa so do "besede" prišle tudi 4 deklice. Najlažja deklica je bila mala korenja-kinja s 3.210 grami porodne teže, najtežji pa je tehntnica pokazala skoraj 4 kilograme, natančnejše 3.950 gramov.
Grad - Društvo Moped tour Zalog pod Krvavcem je v soboto, 20. septembra, v Gradu uspešno izpeljalo 2. Tomosija-do, na kateri so se zbrali ljubitelji Tomosovih mopedov in ostalih dvokolesnikov. Ob številnih družabnih igrah in srečelovu za
P0tt*(MUHO
07,3 Mnt '
RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran, http://www.radio-kranj.si NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Izžrebane številke
22.09.2003 12:00 20.09.2003 12:00
glavno nagrado - novi Tomosov moped - je bila glavna atrakcija 20-kilometrska paradna vožnja z mopedi in ostalimi dvocikli od Gradu do Adergasa, Zaloga in nazaj v Grad, v kateri je sodelovalo okoli sto udeležencev. Ti so se v Cerklje pripeljali od blizu in daleč ter z različnimi znamkami mopedov. Eni so bili starejšega, drugi mlajšega letnika, nekateri v izredno lepem stanju, drugi bi bili potrebni obnove. Njihovi lastniki in ostali obiskovalci so si razstavljene mopede z zanimanjem ogledovali in primerjali, predvsem pa so si izmenjali informacije, kje bi se dalo kupiti potrebne rezervne dele.
S.Š.
Ljubljana - Pošta Slovenije je izdala nove priložnostne in redne poštne znamke. Poleg gradov in dvorcev so sedaj na razpolago nove znamke iz serije Sadne vrste v Sloveniji, na katerih je predstavljena oljka, ena najstarejših gojenih sadnih vrst nasploh. Na treh rednih znamkah so prikazani oljčna muha, cvet oljke in istrska belica, na vinjeti ob znamki pa glinena posoda, v kateri so nekoč shranjevali oljčno olje. Novembra bo pošta izdala še štiri znamke iz priljubljene serije etnografskih motivov Slovenija - Evropa v malem.
Za filateliste je izdala prvo znamko iz nove serije Iz zgodovine pošte - predfilatelistično pismo, ki izhaja iz obdobja, ko za označevanje plačane poštnine na pošiljkah še niso uporabljali znamk. Iz serije Umetnost,
ki jo tradicionalno izdajajo v septembru, so izdali znamki dvoboja viteza Gašperj3 Lambergerja in Volkerja Vl|-Auerspergerja, v seriji Živa stvo pa avtohtone slovenske živalske pasme.
Katja Dolenc
LOTO
Rezultati žrebanja 38. Kroga igre na srečo
Izžrebane številke: 1, 4, 5, 7, 14, 26, 29
in dodatna 19 Izžrebana Lotko številka pa je: 438271
V 39. krogu za sedmico
170.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 88.000.000 SIT
Čestitamo mladoporočencem
Škofja Loka, 13. septembra - BOŠTJAN RAKOVEC in UR^A ERŽEN; KLEMEN RENKO in JERNEJA PORENTA
Kranjska Gora, 13. septembra - UROŠ SMOLIČ in KAK PETRIC, Rateče 105 .. s
Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno Čestita in y&i čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino sopisa.
Illlllllllllllllllll
Zamenjajte banko.
www.skb.si/zamenjambanko