WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK LIV - MAJ - ŠT. 5 Rekonstrukcija in prizidava OŠ Tabor Logatec je zaključena Prvomajsko jutro v znamenju godbe in mažoretk Kmetijske površine so še vedno obdelane LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 Ob jubileju pomlajeni kot že dolgo ne 1 ISSN 0350-9281 (tiskana izd.) ISSN 2536-4162 (spletna izd.) XXX GORENJSKO KOLESARSKO OMREŽJE V CELOTI OZNAČENO TUDI NA TERENU S vetovalni organ gorenjske regije za razvoj kolesarstva (SORK), ki ga sestavljajo predstavniki treh razvojnih agencij (Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in Razvojne agencije Sora), predstavniki gorenjskih občin ter kolesarji, sporoča, da je GORENJSKO KOLESARSKO OMREŽJE (GKO) v celoti označeno tudi na terenu. Projekt je zasnovala skupina SORK, idejni vodji sta bila Andrej Zalokar (društvo Rekreatur) in Stevo Ščavničar (bivši direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske). Gre za skrbno izdelan preplet 640 kilometrov državnih in lokalnih kolesarskih povezav na Gorenjskem in v šestih sosednjih občinah. Pri določitvi so bili upoštevani mednarodni kriteriji prometne varnosti, atraktivnost pokrajine in dosegljivosti gostinskih in servisnih storitev, trase pa so bile potrjene s strani vseh 24 vključenih občin ter Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Omrežje je označeno z namenom usmerjanja kolesarjev, tako domačinov kot tudi turistov. Namen je, da na terenu označeno kolesarsko omrežje ustrezno promoviramo in predstavimo njegove potenciale, tako za turizem kot za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Po želji se vsak kolesar lahko odloči za daljšo turo, ki povezuje več smeri v celovito traso, ali pa med številnimi priporočenimi cestami v omrežju, ki povezuje kraje, izberete kratko turo. Ponuja orientacijo, vpogled v možnosti, vam olajša pot ali vas morda celo spodbudi h kolesarjenju. GKO lahko šele zdaj, ko so povezave na terenu fizično označene, začnemo razvijati s ciljem, zaradi katerega smo ga vzpostavili, t.j. urejena infrastruktura, ki turističnim in drugim deležnikom omogoča razvoj kolesarskega turizma in izboljšanje kolesarske infrastrukture na lokalnem in regionalnem nivoju. Na trasah poleg kolesarjem prijaznih ponudnikov želimo spodbujati postavitev kolesarskih števcev, počivališč, polnilnic za e-kolesa in vsega drugega, kar v urejeno kolesarsko omrežje, ki bo primerljivo s tistimi iz kolesarsko razvitih držav, sodi. Gorenjska je prva regija v državi, ki je enotno označila tako državno kot tudi lokalno omrežje. V SORK-u si prizadevamo, da se po vzoru označitve GKO z rdečimi usmerjevalnimi tablami označijo tudi druge lokalne kolesarske povezave na Gorenjskem. S tem namenom pripravljamo »Smernice za označevanje lokalnih kolesarskih povezav«. Označitev omrežja na terenu so poleg Ministrstva RS za infrastrukturo, Direkcije RS za infrastrukturo, financirale občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Mestna občina Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica, Cerkno, Kamnik, Komenda, Logatec, Medvode in Vodice, koordinacijo pa je izvajala Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Sestavili: Nina Kobal, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, in Barbara Špehar, BSC Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske, Andrej Zalokar – društvo Rekreatur Kontaktne informacije: info@sork.si Več o projektu: www.gko.si 2 LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 IZ VSEBINE UVODNIK IZ OBČINSKE HIŠE Rekonstrukcija in prizidava OŠ Tabor Logatec je zaključena.............. str. 4 Urejanje parkirišč in počivališč med Grčarevcem in Planino.............. str. 4 Zaključni račun proračuna 2022 in rebalans proračuna 2023 pod streho................................................................................... str. 5 AKTUALNO Prvomajsko jutro v znamenju godbe in mažoretk ............................. str. 6 Spust v globine tudi za reševanje življenj......................................... str. 7 Skupščina ZB NOB Logatec: aktivno v Kajuhovo leto........................ str. 7 V Dnevnem centru z roko v roki za lepši dan................................... str. 8 Dramski križev pot mladih na veliki petek v župniji sv. Nikolaja......... str. 8 V SREDIŠČU Kmetijske površine so še vedno obdelane....................................... str. 11 Subvencije v kmetijstvu po novem strateškem načrtu SKP..................str. 13 Prva košnja travinja za siliranje krme.............................................str. 15 Kmetijstvo skozi oči sodobnega šolarja..........................................str. 16 KULTURA Ob jubileju pomlajeni kot že dolgo ne ..........................................str. 17 Ko se je razlegalo od najmlajših do najstarejših glasov....................str. 18 Od Bravničarjeve Fantazije do fantazije 2023................................str. 19 Zbliževanja – likovna snovanja Društva distrofikov Slovenije.............str. 20 Govorica umetnika skozi les..........................................................str. 23 OSEBNOSTI Nerealiziran Plečnikov načrt za spomenik NOB v D. Logatcu...........str. 25 Albin Čebular..............................................................................str. 26 ŠPORT Logatčan Miha Šimenc letos spet v dobri formi...............................str. 29 Rokometašice 4. v državi, pred njimi še domači superpokal ............str. 30 Zaplana trail – tek čez drn in strn v naši bližini ..............................str. 30 Logatčan Bojan Trojar med najboljšimi triatlonci sveta na snegu.......str. 31 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 0350-9281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi Grafično oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 18. 5. 2023 Naklada: 4.850 izvodov Naslovnica: Prvomajska budnica 2023 Foto: Bojan Rupnik Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane, spoštovani, smo v najlepšem mesecu v letu, maju, mesecu ljubezni. Star slovenski pregovor pravi: »Ljubezen gre skozi želodec«. Ob veselih pa tudi žalostnih dogodkih se ljudem po navadi postreže s hrano, pijačo. Brez hrane, vode in zraka ni življenja. Ob protestih kmetov je bil na enem od transparentov napis »Brez kmetov ni države«. Vsi se moramo ozavestiti in tudi ptički pojo o samooskrbi s hrano. Najpomembnejši v verigi prehrane je kmet s svojim znanjem, pridnostjo in ljubeznijo do zemlje. S trdim delom in obilico znoja obdeluje zemljo. Spomladi orje, seje, sadi, da lahko jeseni žanje in napolni kaščo za preživetje svoje družine. V današnji globalizaciji mora biti kmetija tržno naravnana, ekonomija jasna, če želi uspešno gospodariti in obdržati družinsko imetje. Zaradi poceni živil iz dežel, kjer je vse ceneje zaradi izkoriščanja delavcev, mnogi naši mali kmetje opuščajo pridelavo, razen za ohišnico. Prav je, da država s subvencijami in svetovalno službo spodbuja naše kmete, da vsaj na določenih pridelkih zadovoljujemo lastne potrebe in posledično zmanjšujemo uvoz. Hrana je strateška dobrina. Vsi moramo še bolj spoštovati kmeta in podeželje, če želimo doseči zastavljeni cilj. V naši občini, kjer je stičišče alpskega in mediteranskega podnebja, niso najboljši pogoji za poljedelstvo. Razviti so živinoreja, proizvodnja mleka in mesa. Bogati smo z gozdovi, vsled mešanja zračnih tokov imamo dobre klimatske pogoje za zdravljenje pljučnih bolnikov, čist, oster zrak. Tako kot v preteklosti moramo tudi danes to dobrino skozi različne oblike »prodajati«. Nekateri kot dopolnilno dejavnost na kmetiji poleg teh naravnih danosti že nudijo tudi domačo hrano, pijačo. S Kmetijskosvetovalno službo in stanovskimi društvi, zavodi kmetje dobivajo znanja za predelavo mleka, mesa, lesa, da z dodano vrednostjo lažje zagotovijo pozitivno ekonomijo. Hrana, ki je pridelana v naših krajih, je kvalitetna in »diha« z nami. Škoda je, da je ni dovolj. Preko LAS-a z različnimi programi še dodatno izobražujemo, spodbujamo pridelavo hrane in omogočamo prodajo na tržnici. Pomembna panoga v verigi prehranjevanja in skrb za diverziteto je tudi čebelarstvo. Živila naj bodo pridelana na trajnostni način z visokim spoštovanjem narave in biodinamike. Kupujmo hrano od naših kmetov, tudi če je kakšen cent dražja. S tem gradimo zdrav temelj prehranjevanja, samooskrbe. Kljub globalizaciji se zaradi različnih svetovnih dogodkov lahko veriga dobav prekine in ostanemo lačni. Kdor ima možnosti, naj si pridela nekaj hrane tudi sam, naveže dobre stike s kmetom v bližini in mu pri večjih kmečkih opravilih pomaga. Pomembno je, da imamo nekaj zaloge hrane doma. V poduk nam je leto 2014, ko smo zaradi žleda bili odrezani od sveta. Spoštovane, spoštovani v sodelovanju smo močni, uspešni in premagamo vse. Živimo zdravo, župan Berto Menard LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 3 IZ OBČINSKE HIŠE REKONSTRUKCIJA IN PRIZIDAVA OSNOVNE ŠOLE TABOR LOGATEC JE ZAKLJUČENA D ela, ki so se začela v juniju lani s ciljem povečanja Osnovne šole Tabor Logatec, so se v maju letos zaključila. Prizidava osrednjega dela šole z novim glavnim vhodom je učencem in učiteljem ter drugim zaposlenim v OŠ Tabor Logatec prinesla številne nove prostore. Pridobili so računalniško in glasbeno učilnico, dodatne kabinete ter prostore za izvajanje dodatne strokovne pomoči (DSP), večjo knjižnico in zbornico, notranje stopnišče z dvigalom, prilagojenim invalidskemu vozičku, ter nov glavni vhod v šolo z nadstreškom. re šole. Novozgrajeni del šole ima vgrajeno ustrezno stavbno pohištvo (okna, vrata) in toplotno zaščito objekta, vključno z izvedbo strojnih in elektro instalacij, ki omogočajo varčno ter energetsko učinkovito uporabo. V sklopu gradnje objekta je bila opravljena tudi nova zunanja ureditev pred šolo (brez grajenih ovir), ki vključuje tlakovanje in zasaditev dreves ter obnovo obstoječega vodnjaka. Na delu novega tlakovanja je zamenjana dotrajana obstoječa meteorna in fekalna kanalizacija. Obnovljen je tudi nadstrešek za kolesa, ki je postavljen v neposredni bližini vhoda v šolo. Zaradi neustrezne konstrukcije obstoječega pritličja na mestu, kjer je bila predvidena nadzidava objekta, se je del objekta porušil, v istem obsegu pa je bil zgrajen nov, z ustreznimi temelji, zidovi in ploščo nad pritličjem. Za namen preprečevanja vdora nevarnega radona v prostore šole se je na novozgrajenem delu pritličja vgradilo zaščitno izolacijo, ki onemogoča prehod nevarnega plina v prosto- Rekonstrukcijo in prizidavo OŠ Tabor Logatec je izvedlo podjetje Makro 5 gradnje, d. o. o., iz Kopra v vrednosti skoraj 2,5 milijona eur brez DDV. Na podlagi pogodbe, sklenjene z Eko skladom, je Občina Logatec za dozidavo šole upravičena do nepovratne finančne spodbude v višini do 181.660,00 eur. Občinska uprava Foto: arhiv Občine UREJANJE PARKIRIŠČ IN POČIVALIŠČ MED GRČAREVCEM IN PLANINO V sklopu projekta KRAS.RE.VITA, v katerem sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Javni Zavod Znanje Postojna, Občina Postojna, Občina Logatec, Notranjski regijski park, pod varstvenim ciljem 4.2.2.1 Splošni sklop/ 4.2.2.4 Ureditev parkirišč, Občina Logatec ureja tri postajališča in parkirišča na poti Grčarevec – Planina. Z navedenim projektom se bo zmanjšal nenadzorovan obisk Planinskega polja z motornimi vozili, saj je območje priljubljeno za dnevne izlete. Prav zaradi odsotnosti primernega parkirišča pa obiskovalci in izletniki parkirajo vsepovsod, predvsem ob reki Unici in na travnikih. Z ureditvijo parkirišč in usmeritvijo obiskovalcev, da se peš podajo na utrjeno učno pot, ki poteka po obstoječih poteh in kolovozih, bo tako zmanjšan pritisk na naravovarstveno najobčutljivejše dele Planinskega polja in odpravljen možnost divjega parkiranja na varovanem območju. S tem bodo preprečene nepo- OBČINA LOGATEC Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj »Gradnja postajališč in parkirišč Grčarevec - Planina« 4 vratne poškodbe varovanih habitatov, do katerih prihaja zaradi velike razmočenosti terena. Navedena dela so se pričela v septembru 2022, njihov zaključek pa je načrtovan za junij 2023. Dela izvaja podjetje Resal d. o. o. Vače, in sicer v vrednosti 236.914,20 EUR z DDV. Občina Logatec pa je za projekt uspela pridobiti 85.107,50 EUR sofinancerskih sredstev s strani EU. Občinska uprava Občine Logatec Foto: arhiv Občine LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 IZ OBČINSKE HIŠE ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA 2022 IN REBALANS PRORAČUNA 2023 POD STREHO Ana Kermavnar Marinšek, OLL, je med vprašanji in pobudami svetnikov uvodoma izpostavila vprašanje vodovoda Laze – Ravnik. Zanimalo jo je, v kateri fazi je projekt in kdaj lahko občani pričakujejo izvršitev le-tega. Primož Godina, GS, je opozoril na naglo demografsko rast, ki zahteva vzpostavitev prioritet. »Začrtati je treba smer razvoja in vzpostaviti strategijo razvoja Logatca za prihodnje desetletje,« je dejal Godina. Matevž Podjed, OLL, pa je opomnil na skromno črpanje evropskih sredstev in predlagal organizacijo projektne pisarne. »Manjke proračuna je moč nadomestiti z evropskimi viri,« je poudaril. Maja Hrvatin Petkovšek je predstavila zaključni račun proračuna Občine Logatec za leto 2022 in med drugim izpostavila, da je bilo realiziranih 16.35,711,09 eur oz. 71,74% vseh planiranih prihodkov, od tega največ davčnih in nedavčnih, zatem pa kapitalskih in transfernih prihodkov. Realiziranih je bilo tudi 17.513.326,27 eur oz. 70,30 % vseh planiranih odhodkov. Ustvarjena sta bila proračunski primanjkljaj v višini -1.161.615,18 eur in tekoči presežek v višini 3.004. 544,55 eur. Med najvišjimi odhodki v l. 2022 je poročevalka navajala sofinanciranje cene za oskrbo otrok v Vrtcu Kurirček – stroški dela, investicijsko vzdrževanje in izboljšave lokalnih cest, plače, prispevki in drugi izdatki zaposlenim ter prenova jedilnice in širitev OŠ Tabor Logatec. Razloge za rebalans proračuna Občine Logatec za leto 2023 je prav tako pojasnjevala Maja Hrvatin Petkovšek: »Spremembe na vseh področjih (višanje plač, izdatkov, zamiki pri izdaji odločb in pogodb z ministrstvi o sofinanciranju, podražitve materiala in energentov …) in posledično dejansko stanje izvajanja investicij.« Spremembe v predlaganem rebalansu so: zmanjšanje prihodkov za -4,70% - povečanje davčnih, nedavčnih in kapitalskih, zmanjšanje transfernih prihodkov ter povečanje odhodkov za 1,35% povečanje tekočih odhodkov, tekočih in investicijskih transferov, zmanjšanje investicijskih odhodkov. Svetniki so potrdili tako zaključni račun proračuna 2022 kot tudi predlagani rebalans proračuna 2023. Boštjan Kreft, vršilec dolžnosti direktorja JP Komunalno podjetje Logatec, je v nadaljevanju predstavil predlog Poslovnega načrta Komunalnega podjetja Logatec in predlog sklepa o določitvi cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Kot je uvodoma poudaril, plan temelji na dobri izvedbi dejavnosti komunalnega podjetja in zadovoljstvu občanov, v razpravi, ki je sledila, pa je bila vnovič v ospredju sporna sušilnica blata. Luka Loštrek, OLL, je opomnil, da plačevanje kredita za sušilnico vpliva na tekoče poslovanje komunalnega podjetja, Matevž Podjed, OLL, pa je zahteval jasen načrt, kdaj bomo dobili denar nazaj. Kot je pojasnil Kreft, trenutno potekajo dogovori z dobaviteljem glede garancije. Ob koncu razprave so svetniki predlog poslovnega načrta sprejeli. Blanka Markovič Kocen WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK LIV - 18. MAJ 2023- ŠT. 5 URADNE OBJAVE ŠT. 5 ISSN 2536-4162 (spletna izd.) O bčinski svetniki so na aprilski seji osrednjo pozornost namenili finančnim zadevam – potrdili so zaključni račun proračuna 2022 in rebalans proračuna 2023. so objavljene na spletni strani Občine Logatec – www.logatec.si – Logaške novice in hkrati dostopne preko QR kode: Naslovi – vsebine uradnih objav: 1. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (str. 2) 2. SKLEP o določitvi višine grobnine na pokopališčih v Občini Logatec za leto 2023 (str. 9) Zainteresirane osebe lahko uradni del Logaških novic v fizični obliki prevzamejo v glavni pisarni Občine Logatec (1. nadstropje Upravnega centra Logatec) po predhodnem dogovoru: tel.: 01 7590 614 ali e-pošta: obcina.logatec@logatec.si. LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 5 AKTUALNO PRVOMAJSKO JUTRO V ZNAMENJU GODBE IN MAŽORETK kakih 30 koračnic. Manjša velikost omogoča, da si glasbenik knjižico pripne na svoj inštrument z godbeno liro (zelo majhno notno stojalo s sponko), ki je narejena za vsak inštrument posebej.« N a prvomajsko jutro je po logaških ulicah in vaseh, kot veleva tradicija, zadonela godba in prebujala občane v praznični dan. Godbenike so tudi tokrat spremljale logaške mažorete. V budnici jih je sodelovalo enajst. »Načeloma gre za standardni repertoar koračnic. Na prvomajski budnici se uskladimo s Pihalnim orkestrom Logatec, ki je nosilec organizacije dogodka,« je povedala prva dama logaških mažoret Nives Varga. »Ker začnemo zgodaj, ob 6:00, večina Logatčanov (Dolnji Logatec) še spi, tako da tiste, ki so doma, po vsej verjetnosti zbudimo. Nato pa nas pričaka vedno več občanov (Rovte, Gorenji Logatec, Hotedršica). Sprejem pri občanih je zelo dober in so veseli, da se ta tradicija ohranja. Ob tej priložnosti bi se v imenu Twirling kluba logaških mažoret in Pihalnega orkestra Logatec zahvalila vsem, ki nas že tradicionalno pričakajo s pogostitvijo.« Godbeniki in mažorete so prvomajsko budnico začeli pred trgovino Mavrica, kjer ima godba svoj prostor, nadaljevali po Prešernovi cesti na Poštni Vrt, Notranjsko cesto, Šolsko pot do Športne dvorane, po Tovarniški cesti do Tuša, na Grapovčnik. Od tod jih je z avtobus popeljal v Rovte, Blekovo vas, v Gornji Logatec, Hotedršico in Logaške Žibrše, kjer so postregli s tradicionalnim prvomajskim golažem. Blanka Markovič Kocen Foto: Bojan Rupnik Pihalni orkester Logatec za prvomajsko budnico izvaja skladbe, koračnice, ki so napisane oz. narejene prav za ta namen, torej za igranje v koraku. Tradicija najbrž sega še v čas vojaških orkestrov. »Seveda pa igramo modernejše koračnice, od ljudskih, narodno zabavnih, filmske glasbe do dixie maršov in koračnic iz zakladnice slovenskih avtorjev, predvsem mojstra te zvrsti, Vinka Štrucla,« je povedal Vid Pupis. »Vsak pihalni orkester ima tako imenovano godbeno knjižico, v kateri so različni marši (koračnice). Godbena knjižica je pribl. A5 formata (morda še malo manjša) in premore 6 LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 AKTUALNO SPUST V GLOBINE TUDI ZA REŠEVANJE ŽIVLJENJ O b hudi jamarski nesreči na Cerkniškem smo za vtise o eni od najzahtevnejših reševalnih akcij na Slovenskem povprašali predsednika logaškega jamarskega društva Draga Korenča, ki je dolgoletni jamarski reševalec, jamarski inštruktor in gasilec PGD Dolenji Logatec. V tokratni številki Logaških novic izpostavljamo, kaj je povedal o tej nesreči, celoten intervju z njim o delovanju jamarskega društva ter delu na področju civilne zaščite pa bomo objavili v junijski številki. »Nesreča se je zgodila v Vranjedolski jami pri Dolenji vasi, ki je v fazi raziskovanja in precej številčna ekipa se je vračala iz novoodkritih delov. Jamarka se je pripravljala, da se vzpne po vrvi iz dvorane, ko je iz precejšnje višine priletel kamen na njeno čelado in jo huje poškodoval. Z Markom Erkerjem, prav tako jamarskim reševalcem, sva se po klicu vodje centra JRS takoj odzvala in bila del ekipe Jamarske reševalne službe. Velike težave je povzročalo nepoznavanje jame, ta je precej krušljiva, blatna in mokra. Za razširitev ozkih in zavitih delov so tri minerske ekipe porabile devet- najst ur. Italijanski reševalci so nam posodili nekaj ožja nosila in posebno čelado, da smo lahko težko poškodovano jamarko zadovoljivo imobilizirali. Oskrbovalna ekipa je postavila bivak in telefonsko povezavo s površjem, zdravniška ekipa je skrbela za ponesrečenko, da je kljub globoki nezaves- ti ohranjala vitalne funkcije in telesno temperaturo, saj je podhladitev poleg poškodb največja nevarnost, ki grozi jamarju. Ko so bili rovi nad mestom nesreče razširjeni, smo lahko ponesrečenko pripravili za transport. Samo v začetnem delu so lahko bila nosila v vodoravnem položaju, bali smo se vertikalnega transporta, da ne bi poškodovana prenehala dihati. Na srečo je transport v nosilih potekal nemoteno, pri prenosu v dolino so nam pomagali cerkniški gasilci. V reševalnem vozilu so zdravniki pripravili ponesrečenko za transport s helikopterjem iz Cerknice v UKC Ljubljana. Jamarska reševalna služba je na tem območju prvič sodelovala z enotami civilne zaščite, gasilci, taborniki, ekipama NMP. Nismo se poznali, toda vsi smo se trudili, da bi ponesrečenko živo predali zdravstveni ustanovi. Zares vzorno sodelovanje ti da dodatnih moči, da zdržiš vse napore v intervenciji, ki je trajala triintrideset ur. Potem je bilo treba še pospraviti opremo, jo očistiti in pregledati. Poškodovani jamarki želim uspešno okrevanje.« Dejan Šraml Foto: osebni arhiv D. K. SKUPŠČINA ZB NOB LOGATEC: AKTIVNO V KAJUHOVO LETO D an pred Gregorjevim so člani Združenja borcev za vrednote NOB napolnili jedilnico OŠ 8 talcev Logatec. Zbrali so se na letni skupščini, na kateri so bila podana in sprejeta vsa poročila za leto 2022 ter plan dela za leti 2023 in 2024. Združenje še posebej vabi na dva dogodka: 80. obletnico ustanovitve Logaškega bataljona, 10. septembra v Logatcu, in srečanje ob dnevu borca, 1. julija v Lazah. Sicer pa bo Združenje organiziralo vse tradicionalne proslave, spominske slovesnosti, prireditve. O tem, kaj se je dogajalo v letu 2022, pa je Zdenko Leskovec pripravil video projekcijo. Iz zaključnih misli predsednice Vesne Jerina: »Program Združenja smo v celoti in še več izpolnili. Vse krajevne organizacije so s svojimi vodstvi uresničile napovedane aktivnosti. Naš edini cilj tudi v prihodnje je, da nam uspe ohranjati avtentične vrednote NOB za zanamce, zaskrbljeni pa smo zaradi vandalizma na spomenike NOB … Zahvaljujem se članicam in članom Združenja ter zunanjim sodelavcem, ki so kakorkoli aktivno sodelovali pri uresničevanju zastavljenega programa, ter našim partnerjem v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Logatec. Ne nazadnje tudi zahvala Občini Logatec in ZZB NOB Slovenije za del sredstev, ki so nam omogočila, da smo zastavljene projekte lahko izvedli.« Združenje je imelo ob koncu lanskega leta 195 članov, od tega 21 s statusom veterana vojne za Slovenijo. Tudi na tokratni skupščini so sprejeli nekaj novih članov, tako da se članstvo pomlajuje, saj ima najmlajši 19 let. Združenje ima tudi zgledno urejeno Spominsko sobo NOB, ogled katere je možen po dogovoru, odprta pa je tudi ob sredah dopoldne. Pred petimi leti je izdalo knjigo Zgodovina NOB na Logaškem, ki jo je moč kupiti na istem naslovu. Besedilo in foto: Brane Pevec LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 7 AKTUALNO V DNEVNEM CENTRU LOGATEC Z ROKO V ROKI ZA LEPŠI DAN V Dnevnem centru Logatec redno organiziramo druženje za starejše. V obliki dneva odprtih vrat le-to poteka vsako tretjo sredo v mesecu. Vabljeni so vsi, ki bi radi preživeli del dneva v družbi, si želijo tkati nove prijateljske vezi, potrebujejo pogovor ali pa želijo izvedeti kaj več o dogajanju v logaškem dnevnem centru za starejše. Skupaj in drug z drugim lahko ustvarjamo lepe trenutke v življenju in si tako polepšamo ter obogatimo naš vsakdan. V preteklem mesecu smo v centru čas posvetili tudi izdelavi pomladnih dekoracij, rož iz krep papirja, prazničnih aranžmajev, presajanju rož, izmenjavi semen in sadik, urejanju visoke grede. Skrbimo tudi za zelišča, ki jih bomo kasneje uporabili kot začimbo, za čaj itd. Pod mentorstvom Vesne Stražišar z Univerze za tretje življenjsko obdobje pa smo izpeljali tudi delavnico oblikovanja gline. Uporabniki centra so se z zanimanjem in veseljem lotili oblikovanja tega naravnega materiala, tako da bomo to delavnico vsekakor še ponovili, hkrati pa se ge. Vesni zahvaljujemo za njeno izvedbo. Poleg gibalne in miselne telovadbe, pogovorov in druženja, ki v centru potekajo vsak dan, ter drugih rednih in priložnostnih dejavnosti izvajamo tudi individualne aktivnosti. Te so prilagojene željam, potrebam in sposobnostim posameznika. Na tak način skrbimo, da se vsak uporabnik pri nas počuti zadovoljno in dobi podporo, kjer jo potrebuje. V okviru akcije Dan za spremembe smo v sodelovanju s Hišo sadeži družbe Logatec organizirali družabni dogodek Z roko v roki za lepši dan. Namen akcije je medsebojno povezovanje in sodelovanje ter ustvarjanje zdravih življenjskih navad. Posameznikom v skupnosti sporoča, kako se lahko na preprost način aktivno vključimo v skupnost in tako delamo in čutimo dobro. Slogan dnevnega centra za starejše v Logatcu je »V družbi je dan lepši!«. To vodilo bi radi delili tudi z drugimi organizacijami in posamezniki v lokalnem okolju in tako osamljeni dan spreminjali v barvitega. Sabina E. Korošec Spremljate nas lahko na Facebook strani: Dnevni center Logatec DRAMSKI KRIŽEV POT MLADIH NA VELIKI PETEK V ŽUPNIJI SVETEGA NIKOLAJA M ladi v župniji Sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu so zelo aktivni. Po uspešnem pasijonu, ki so ga lani v Narodnem domu v Logatcu uprizorili birmanci, so se letos v postnem času odločili za pripravo križevega pota. Birmanci pod vodstvom kaplana Rafaela, Kati Dolenc in Mete Hozjan so pripravili uprizoritev štirinajstih postaj, ki simbolično predstavljajo Jezusovo pot velikega petka od Pilatove hiše na Golgoto. Uprizoritev so mladi izvedli v cerkvi svetega Nikolaja na veliki petek, 7. 4. 2023. Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Kalvariji. Ob poti so se ustavljali in molili, ob tem pa so se spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Poncij Pilat, zastopnik rimskega cesarja v Palestini (rimski upravitelj Judeje od 26. do 37. leta po Kristusu) je dovolil, da Jezusa križajo, čeprav sam ni našel v njem nobene krivde, zato si je vpričo vseh umil roke. Zbal se je namreč, da ga bo ljudstvo vrglo s prestola. Rimski vojaki so Jezusu položili na 8 LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 AKTUALNO Najpomembnejše osebe, ki so bile blizu Kristusa in se jih spominjamo pri postajah križevega pota, so Božja Mati, apostol Janez, drugi apostoli ter Jezusovi učenci, Veronika, Simon iz Cirene, Jeruzalemske žene, Jožef iz Arimateje, Nikodem … Tu so tudi rimski vojaki in judovski veliki duhovniki, ki so obsodili Jezusa, ker se je imenoval Božji Sin. Mladi birmanci so se zelo potrudili ob pripravah, ki so jih imeli pri verouku od začetka postnega časa do velikega tedna pred veliko nočjo. 42 birmancev, razdeljenih na dve skupini, je pripravilo uprizoritev vsake postaje ter besedilo. Vsi mladi so bili vključeni v križev pot. V do zadnjega kotička polni cerkvi so čudovito zaigrali oz. predstavili Kristusovo Via Crucis. In kot je dejal Rafael Kedzierski, duhovni pomočnik v župniji in idejni vodja izvedbe križevega pota: »Zelo sem ponosen na naše birmance, ki so tako dobro sodelovali ob pripravi in vrhunsko zaigrali svoje vloge. Zahvala gre tudi staršem, ki so nas podpirali pri tem delu, in drugim. Zelo sem hvaležen gospe Darji Turk za pomoč in pripravo kostumov (oblek) ter gospe Heleni Ilc iz Ribniškega Pasijona za vojaške oklepe in čelade. Največja zahvala gre gospe Kati Dolenc, gospe Meti Hozjan in seveda našemu župniku, ki me podpira pri delu. Naj ta dogodek ostane kot lep spomin na dolgo v srcih mladih in njihovih družin pa tudi naših župljanov.« rame težki križ in ga vodili po ozkih ulicah Jeruzalema na hrib Golgote, kjer so ga križali. Na poti je Jezusa spremljala množica Judov, prebivalcev Jeruzalema, in njegovi najbližji, ki so žalostni šli v sprevodu. Delo z mladimi v župniji sv. Nikolaja je ena najpomembnejših prioritet in se tudi zelo dobro odraža v tovrstnih dogodkih. V župniji nameravajo tudi prenoviti in urediti kozolec za cerkvijo za uporabo dela mladih. Zato bo letošnji izkupiček od farnega dne namenjen izključno za obnovo kozolca, kjer bo mladina pridobila dodatne prostore za svoje delo. Robert Albreht Foto: Tomo Strle POSLANSKI KOTIČEK L ep pozdrav v novi kolumni »Poslanskega kotička«. V prejšnji sem vas seznanil z aktivnostmi, ki jih izvajam v zvezi s spremljanjem problematike zapiranja peskokopa Smolevec, vendar odgovora ministrstva še nisem prejel, zato o tem več v naslednji številki Logaških novic. V parlamentu smo v zadnjem mesecu veliko časa namenili problemom kmetijstva, ki se pojavljajo tudi v naši občini. Prva je bila na sporedu nerazumna odločitev vlade, da praktično čez noč poveča površine, ki so namenjene OBČUTLJIVIM TRAJNIM TRAVNIŠKIM POVRŠINAM (OTTP). Sicer smo kasneje izvedeli, da so nekateri deležniki za te načrte vedeli že prej, medtem ko do kmetov na podeželju te informacije niso prišle, posledično pa je tako vladala velika nejevolja. Pri obravnavani tematiki je bil največji poudarek na vprašanju, kdo se je tega spomnil. Tu so se predstavniki vlade izgovarjali, da gre za zahteve EU. Poudariti moram, da imajo nekatere države EU zadeve urejene na čisto drugačen način in, kot se je izkazalo kasneje, EU tega od nas na način, kot smo se tega lotili, ne zahteva. Določa zgolj smernice, ki jih moramo upoštevati. Kasneje je vlada sicer popustila in za letošnje leto pustila zadeve take, kot so, čez leto pa jih bodo poskušali urediti. Tudi druga tema se je dotikala področja kmetijstva oziroma bolj določeno odvzema 230 medvedov iz naravnega okolja. Pri tej temi se je pričakovano odprla debata tudi okoli upravljanja drugih zveri v našem naravnem okolju. V petek, 12. maja 2023, pa je potekala tudi izredna seja državnega zbora, ki je sklicana na pobudo poslanske skupine SDS. O njej bom poročal v naslednji kolumni. LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 Naslednja številka bo že ob koncu šolskega leta, tako da predvsem vašim otrokom in našim dijakom ter študentom želim uspešen zaključek šolskega leta. V stik z mano lahko stopite kadarkoli prek elektronske pošte zoran. mojskerc@dz-rs.si, lahko pa se tudi osebno srečamo v poslanski pisarni na Tržaški cesti 11 v Logatcu (stavba OOZ Logatec) Zoran Mojškerc, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije 9 AKTUALNO NAJ BO 20. MAJ VSAK DAN! S vetovni dan čebel je sicer 20. maj, a misel, kako ohranjati čebele in druge opraševalce, mora biti živa v nas vsak dan. Mislim na skrb za okolje, za ohranjanje pestrosti vsega živega sveta (biodiverziteto). To lahko ohranjamo tako, da čim maj obremenjujemo naravno okolje ali pa s sadnjo dreves, s katerimi nadomeščamo tista, ki so v naravi odmrla po naravni poti, zaradi ujm ali pa zaradi gospodarjenja z lesom. Čebelarsko društvo Logatec se je zato pridružilo akciji sajenja medovitih rastlin, ki je potekalo 25. marca po vsej Sloveniji. Posadili so 70 divjih češenj, 15 divjih jablan, 10 lip, 20 ostrolistnih javorjev in 50 belih jelk. Besedilo in foto: Marjan Papež Logaški čebelarji so to pomlad posadili več kot 150 medovitih dreves. I J Č E V J NA čni 00 super Več kot 2 ov avtomobil v iskovalce 10.000 ob a dogodk ilisti Avtomob Sloveniji: lv spektake ENT – V E S T I M NEW LI ! se vrača ogatec e vožnje L rn a v r te n IX, ce uro. BLAGOM 10. in 22. 3 med 17. 6. 202 gram za Bogat pro o vso družin noramske Drift in pa kovalce obis vožnje za piramo odka pod svet g o d a g e i naš stopu v Z sredstv kače pri v tošporta. mlade dir mo 10 PREKO: STOPNIC NAKUP V si svojo € Zagotovi ceni 16,90 o p o ic n vstop ice: 20€ ne vstopn d re a n e C l za š IG profi Obišči na tografij še več fo _racing newlimits g.com limitsracin www.new V SREDIŠČU KMETIJSKE POVRŠINE SO ŠE VEDNO OBDELANE S lovensko kmetijstvo se spopada s številnimi izzivi. Več kot 70 odstotkov kmetij leži na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Tudi naravne danosti za kmetovanje so na Logaškem v primerjavi s severovzhodnim delom Slovenije neprimerno slabše. O stanju na področju kmetijstva pri nas smo se pogovarjali z inženirko kmetijstva Mojco Vavken, kmetijsko svetovalko logaške izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana. Kakšno je danes splošno stanje kmetijstva na Logaškem? Menim, da je trenutno nekakšen »status quo«. Večjih investicij ni, ker vlada negotovost glede prihodnosti kmetijstva, v glavnem v smislu konkurenčnosti in vse večjih omejitev. Kmetijske površine so v glavnem še vse obdelane, tudi v hribih. Zasluga gre predvsem generaciji kmetovalcev, ki so zvesti tradiciji in čutijo nekakšno »moralno odgovornost«, da s površinami, s katerimi razpolagajo, racionalno ravnajo v smislu pridelave hrane oz. krme za živali. Mladi se vse težje odločajo za kmetovanje, zlasti na manjših kmetijah, te pa prevladujejo. Pridelavo sadja predstavljajo naslednji podatki: Na kmetijah redijo naslednje (gospodarsko najbolj pomembne) živalske vrste: Kakšna je struktura kmetijskih gospodarstev - po številu in površini kmetijskih zemljišč v uporabi? Razpolagamo s podatki za leto 2022, ker letošnji rok za oddajo zbirnih vlog poteče šele 10. julija. Pri katerih rastlinskih pridelkih ter živinoreji smo najmočnejši? Pregled po vrstah rabe nam da naslednje podatke: *začasni travnik je njivska površina, na kateri trenutno raste trava oz. travno-deteljna mešanica Kmetje v občini Logatec v letu 2022 na kmetijskih površinah pridelujejo naslednje kulture: LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 Za območje naše občine je značilen zelo velik delež absolutnega trajnega travinja, kar pomeni, da je malo površin, ki jih je možno preoravati oziroma kako drugače uporabljati kot njivske površine. Veliko njivskih površin je zasejanih s travno-deteljnimi mešanicami ali travo za potrebe kolobarja. Tla so plitva in ne prenesejo neprekinjene rabe samo s poljedelskimi kulturami. Med temi kulturami je najbolj zastopana koruza za silažo za krmo govedi. Pri pridelavi žit naše kmetije niso konkurenčne kmetijam v ravninskih predelih, ker je tehnologija pridelave zahtevna, kmetje pa se vsaj v večini izogibajo uporabi pesticidov in mineralnih gnojil. Na tržnici bi bilo pričakovati več ponudnikov zelenjave iz naše občine. Od nekdaj je na našem območju prevladovala živinoreja (predvsem govedoreja) in tako bo zaradi zgoraj omenjenih naravnih danosti (absolutni travnati svet) tudi ostalo. Ali imamo tudi podatke o ekonomskih rezultatih kmetijstva (vrednost kmetijske proizvodnje, število zaposlenih, koliko EU sredstev pride v Logatec itd.)? Teh podatkov žal nimamo in jih ne moremo priskrbeti v tako kratkem času. Kmetije oddajajo vloge za subvencije za površine in za živali, na razpisih za investicije pa največkrat niso uspešni, predvsem zaradi majhnega obsega, namreč, normativi na razpisih so visoki in jih je skoraj nemogoče doseči. 11 V SREDIŠČU S kakšnimi težavami se srečujejo logaški kmetje in kako se povezujejo? Najboljše bi bilo to vprašati kar neposredno kmete. Odkar na Logaškem ni več zadruge, so se kmetje glede odkupa mleka povezali s Kmetijsko-gozdarsko zadrugo M Sora Žiri. Glede odkupa živali za zakol pa menim, da se vsak znajde po svoje in oddaja živino odkupovalcu, ki mu najbolj zaupa oziroma je najbolj konkurenčen. Glede nabave repro materiala delujejo podobno oziroma se povezujejo za skupinske nakupe, tak primer so mineralna gnojila. Kje vi vidite trende in priložnosti za mlade na področju kmetijstva na Logaškem? Glede na potrošniške trende je vsekakor priložnost v sonaravni pridelavi. Potrošniki iščejo tudi ekološke pridelke, tudi to je tržna niša. Vendar ekološko kmetovanje zahteva veliko znanja, dodatnega dela, pridelki pa so nižji in posledično so cene teh pridelkov višje. Ciljna sku- pina potrošnikov ekoloških pridelkov je vsekakor manjša, a ne zanemarljiva. Imamo nekaj mladih kmetov, tudi z ustrezno izobrazbo. Povpraševanje po kmetijskih zemljiščih, zlasti njivah in površinah, kjer je možna obdelava s sodobno kmetijsko mehanizacijo, je še vedno veliko. Površine so še vedno obdelane, vendar moramo vedeti, da je kmetijstvo zahtevna panoga, poleg nihanj na ekonomskem področju odvisna tudi od vremenskih razmer. Naravne danosti za kmetovanje so na našem območju v primerjavi s severovzhodnim delom Slovenije neprimerno slabše, tako da ne moremo pričakovati vrhunskih pridelkov in prireje na enoto. Zato je treba poiskati dodatne vire prihodkov. Za kmetovanje se odločajo tisti mladi, ki imajo veselje do tega dela in so pripravljeni trdo delati, pa tudi racionalno razmišljati in se prilagajati razmeram na trgu. Mojca Vavken Dejan Šraml Veljavnost od 20. 4. do 12. 6. 2023 www.lekarnaljubljana.si Čas za sejanje dobrih misli in navad! izbrano iz kataloga ugodnosti OMEGA 3 B-KOMPLEKS Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Za nego kože s sokom aloje vere, izvlečkom kamilice, oljem mandlja in jojobe ter eteričnima oljema čajevca in sivke, 50 ml. redna cena: 17,11 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 7,19 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 12,90 € cena s Kartico zvestobe Prehransko dopolnilo z omega 3 maščobnimi kislinami v obliki mehkih kapsul, 60 mehkih kapsul. 13,69 € 3 POPUST: 20 % ALOE OLJE, ALOEVERA X2 Prehransko dopolnilo z vitamini skupine B v obliki žvečljivih tablet, z okusom pomaranče, s sladkorjem, 60 žvečljivih tablet. 5,75 € 2 POPUST: 10,32 € 20 % 3 POPUST: 20 % LAK ZA NEGO NOHTOV VITRY DNEVNA KREMA POSIP ZA OTROKE MALČEK Vsakodnevna nega kože obraza in vratu, z vitaminoma C in E, 50 ml. Za vsakodnevno nego dojenčkov po kopanju in previjanju, za zaščito pazduh, kožnih gub, vratu in dimelj, 100 g. redna cena: 17,90 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 7,01 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 6,47 € cena s Kartico zvestobe Ščiti in krepi poškodovane, krhke, razcepljene in lomljive nohte, 10 ml. 14,32 € 3 POPUST: 20 % 5,61 € 2 POPUST: 20 % 5,18 € Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 2 POPUST: 20 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 20. 4. do 12. 6. 2023 oz. do prodaje zalog. 12 LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 V SREDIŠČU SUBVENCIJE V KMETIJSTVU PO NOVEM STRATEŠKEM NAČRTU SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE (SN SKP) 2023 – 2027 31. julija. marca se je začel elektronski vnos zbirnih vlog za leto 2023 in bo trajal do 10. V okviru kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil je novost tudi uveljavljanje KOPOP_PS (podnebne spremembe), intervencija PS.1-Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje govedi in drobnice. Strateški načrt SKP je ključni programski dokument kmetijske politike, s katerim bo Slovenija v novem programskem obdobju zagotavljala dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, živilske industrije in podeželja. Gre za nabor ukrepov (t. i. intervencij) za uresničevanje devetih specifičnih ciljev evropske SKP in horizontalnega cilja za razširjanje znanja, inovacij in digitalizacije. S tem SN SKP 2023-2027 sledi vsem trem krovnim ciljem SKP: konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja. Letošnja »subvencijska kampanija« bo zaradi obsežnega SN in nove elektronske aplikacije za vnos zbirnih vlog (ZV) tra- jala precej dlje, do 10. julija. Vse nosilce kmetijske dejavnosti tako pozivano, da se pravočasno seznanite z vsemi potrebnimi informacijami, na podlagi katerih se boste odločili za nabor intervencij. Najdete jih na naslednjih spletnih povezavah: https:// www.kgzs.si/zbirne-vloge, https://skp.si/ skupna-kmetijska-politika-2023-2027/intervencije-skp, … IZBOR INTERVENCIJ Za pripravo zbirne vloge so pomembne intervencije za razvoj podeželja, kot so: IRP01 – plačilo za naravne in druge omejitve, poznane kot OMD plačila (spremenjen je sistem točkovanja), IRP18.01- Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila-Podnebne spremembe (KOPOP_PS), IRP18.02 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila-Naravni viri (KOPOP_NV), IRP18.03 - Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP_BK), IRP 19 – Ekološko kmetovanje, IRP 20 – Plačila Natura 2000, IRP 27 – Biotično varstvo rastlin, IRP 28 – Dobrobit živali, IRP 42 – Lokalne pasme in sorte, IRP 43 – Ekološko čebelarjenje. Nekaj intervencij v obliki neposrednih plačil je spremenje- LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 nih oz.so dodane nove. Izbirali boste lahko med naslednjim: INP01 – Osnovna dohodkovna podpora za trajnost (prej plačilne pravice), INP02 – Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnost, INP03 – Vezana dohodkovna podpora za rejo drobnice, INP04 – Vezana dohodkovna podpora za rejo govedi, INP05 – Vezana dohodkovna podpora za krave dojilje, INP06 – Vezana dohodkovna podpora za mleko v gorskih območjih, INP07 – Vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline, INP08 – Shema za podnebje in okolje (SOPO), INP09 – Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete. Informacije o ostalih intervencijah (tudi sektorske intervencije) lahko najdete na spletnih portalih KGZS, MKGP in ARSKTRP in zanje se boste lahko odločali ob objavah javnih razpisov. NOVOST ENOLETNE SOPO SHEME V neposrednih plačilih (intervencijska plačila 08) je novost shema za okolje in podnebje (SOPO). V nasprotju od petletnih intervencij KOPOP so omenjene sheme enoletne in nimajo lokacijske sledljivosti. 13 V SREDIŠČU Kmet se lahko vključi v eno ali več shem po naslednji izbiri: 1. INP8.1-Ekstenzivno travinje (EKST), 2. INP8.2-Tradicionalna raba travinja (TRT), 3.INP8.3-Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak (NIZI), INP8.4-Dodatki za zmanjšanje emisij amoniaka in TGP (INHIBIT in KRMDOD), šele v letu 2024, INP8. 5-Naknadni posevki in podsevki (NPP), INP8.6-Ozelenitev ornih površin prek zime (ZEL), INP8.7-Konzervirajoča obdelava tal (KONZ), INP8.8-Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca (POŠK), INP8.9-Varstvo gnezd pribe (VPG), INP8. 10-Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje N v Trajnih Nasadih (OGNTN), INP8.11-Ohranjanje biodiverzitete v trajnih nasadih (BIORAZTN). Za posamezne sheme so zahtevane evidence o delovnih opravilih, evidence o uporabi organskih in mineralnih gnojil ter evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Novost v SN je tudi t. i. pogojenost, ki nadomešča okrepljeno navzkrižno skladnost. Pri predpisanih zahtevah ravnanja je dodana zahteva PZR 1(nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati), ki določa, da se ob potoku Logaščica sme njivske površine gnojiti z gnojili, ki vsebujejo fosfor, le na podlagi gnojilnega načrta. V primerjavi s prejšnjim obdobjem je novost še aplikacija Sopotnik, s katero se bo preverjalo izpolnjevanje pogojev za površinske intervencije (kontrola posevkov). Zbirno vlogo lahko oddate sami, če imate veljavno digitalno potrdilo, ali pa se za pomoč obrnete na javno službo kmetijskega svetovanja pri KGZS-Zavod LJ, izpostava Logatec (Cankarjeva cesta 4). Pred prija- vo na termin izpolnjevanja preverite svoje podatke na spletni strani registra kmetijskih gospodarstev – javni pregledovalnik: Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP-RKG ali: Pred izpolnjen obrazec za leto 2023 (gov.si) in se v primeru napak ali popravkov glede članov KMG ali urejanja GERK-ov oglasite na Upravni enoti (prej pokličite). Prosimo vas, da za naročilo termina izpolnjevanja vlog pokličete na tel. 017542933 (Roman) ali 017564932 (Mojca). Pri tem potrebujemo naslednje podatke: ime in priimek, naslov, KMG-MID in odločitev, katero intervencijo boste uveljavljali. Roman Rupnik, kmetijski svetovalec foto: R. R. Ekonomika kmetijstva v hribih Zgornji naslov je zelo zanimiv. Ekonomija v hribih – čudna besedna zveza. Ko sem to pisal, se je najmlajša hčerka učila pesem Simona Gregorčiča Nazaj v planinski raj. Ja, v planinah je lahko poezija, ne pa ekonomija. Je poezija s pridihom romantike in s trdo socialno noto preživetja. Ko sem začel kmetovati, sem vedno hotel, da se stvar, ki sem jo delal, splača. Preračunaval sem stroške in prihodke, sedaj vem, da sem marsikaj pri stroških izpustil, da se je lepše pokrilo. Pri kmetovanju v hribih pač ne smeš preveč računati, če hočeš, da te ne boli glava. Naj naštejem nekaj drugih značilnosti kmetovanja v hribih. Vsi stroji, od traktorja, kosilnice, nakladalne prikolice … morajo biti prilagojeni za delo v hribovitem terenu. Zato so običajno manjši in zagotovo dražji od standardnih. Zaradi pogojev dela porabiš več goriva in narediš manj. Zaradi nagnjenega terena morajo biti tla dobro osušena, da lahko varno delaš. Pri gnojenju je problem še večji, saj v suhem vremenu ne moreš gnojiti, ker to lahko poleti škoduje travi in seveda smrdi. Zato čakaš do zadnjega, dokler nisi prepričan, da dež bo. Nato hitiš z razvozom in ko pride dež, spet ne moreš voziti, ker je premokro in te lahko odnese pod rob. Prav tako je s košnjo. Spomladi so okna lepega vremena kratka, vendar moraš v hribih še počakati dan ali dva, da se tla osušijo. Poleg strojne košnje nam v hribih ostanejo še robovi in bregovi za košnjo z ročno ali nahrbtno motorno koso. Ker so taki bregovi postavljeni precej pokonci, jih sateliti ne zaznajo in zato zanje ne dobimo nobene subvencije. Eden izmed robov, ki ga kosim, je visok 20 metrov. Z derezami na nogah ga kosim dobre tri ure. V tem času bi s traktorjem pokosil površino v velikosti povprečne slovenske kmetije. Prav tako je z ročnim grabljenjem. Pridelek je tam seveda minimalen, zato je to delo povsem komunalne narave. Zaradi nadmorske višine je pridelek manjši ter manj hranljiv. Zato imamo lahko manj živali, ki imajo manj mleka ter slabše priraščajo. Zgovoren je podatek o povprečni mlečnosti vseh pasem krav. V logaški občini je ta 5.500 litrov. Povprečje v Sloveniji je 7.200 litrov. Če bi tukaj navedli samo kmetije z območij, kjer ni omejenih pogojev pridelave, bi bila ta številka še precej večja. Seveda so kmetije v naši občini različne in jih je težko primerjati, vendar imajo v glavnem vse otežene pogoje pridelave. Da ne bom navajal samo slabih stvari, naj za konec povem, da rad kmetujem. Rad kmetujem, ker je v tem tudi nekaj tiste romantike, ki sem jo omenjal v začetku. Prav tako verjamem, da tudi vsi drugi kmetje v logaški občini. Če si zrastel s kmetijo, je ne moreš kar zapustiti in zanemariti. Potrebujemo le malce več razumevanja in spoštovanja našega dela. Peter Istenič, kmet iz Rovt 14 LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 V SREDIŠČU PRVA KOŠNJA TRAVINJA ZA SILIRANJE KRME Pri siliranju iztisnemo zrak in koristni mikroorganizmi spremenijo sladkorje v kisline (foto R.R.) K valitetno krmo za prehrano živali lahko pridelamo le, če travnike kosimo dovolj zgodaj. To je, ko travna ruša doseže razvojno fazo bilčenja do začetka latenja, ko je njena prebavljivost nad 70 % in vsebnost vlaknine le do 22 gramov na kilogram sušine. Tovarniška cesta 36, 1370 Logatec SALON TALNIH OBLOG IN NOTRANJEGA POHIŠTVA Delovni čas: pon. - pet. 8.00 - 16.00, sob. 8.00 - 12.00 Izven delovnega časa po predhodnem dogovoru. Pogosto je za slabšo kakovost travne silaže kriva prepozna košnja, ki znižuje hranilno vrednost in prebavljivost krme (malo surovih beljakovin in več vlaknin). Poleg tega se ostarela krma slabše silira in živali take krme tudi manj pojedo. Rejci govedi, ki se intenzivno ukvarjate s proizvodnjo mleka ali prirejo mesa, morate stremeti k temu, da kosite čim bližje optimalnemu času košnje. Če vam vreme dopušča, morate pokošeno travno maso oveneti na 35 do največ 40 odstotkov suhe snovi. To najlažje dosežete, če vrste po dopoldanski košnji takoj raztrosite, kajti na začetku so listne reže še odprte in krma se zato hitreje suši. Poznejše večkratno obračanje povzroča mehanske izgube. Če je masa za siliranje premalo ovela, bo imela silaža slab vonj in je živali ne bodo rade jedle (klostridijske silaže), če pa bo preveč uvela, je nevarnost, da bo silaža kasneje plesnela ali pa se bo pri odvzemu grela (aerobno kvarjenje).V primeru, da vam že uvelo travno maso zmoči dež, je velika verjetnost, da se vam bo taka silaža pokvarila. Pri siliranju travne silaže je treba upoštevati naslednjih sedem zapovedi: 1. Pravočasna košnja - mlada krma ima višjo hranilno vrednost in se lažje tlači 2. Čim manj onesnaženja – z višjo košnjo (od 5 do 8 cm) ne vnašamo zemlje in … 3. Uskladitev zmogljivosti strojev za spravilo in tlačenje 4. Plast silažne mase za tlačenje – največ 30 cm 5. Maksimalni pritisk na krmo med tlačenjem - težji stroj s čim ožjimi plevmatiki in maksimalnim tlakom 6. Hitro in kakovostno pokrivanje silosa 7. Ustrezen odvzem silaže (1,5 m do 2,5 m na teden) M: 030 707 607 • E: prodaja@tigrad.si LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 Roman Rupnik, kmetijski svetovalec Foto: R.R. 15 V SREDIŠČU KMETIJSTVO SKOZI OČI SODOBNEGA ŠOLARJA P omlad je vedno začetek nečesa novega, narava je v prebujanju in v pripravljenosti, da iz zemlje požene novo rastje. Kmet ima tu seveda glavno vlogo. Kot se rast prične pri koreninah, tako se tudi ljubezen do zemlje, dela prične v rani mladosti. Mestni otroci so v mnogočem prikrajšani za tako izkušnjo. Tisti, ki živimo na vasi in smo rasli ob delu na kmetijah, imamo v tem pogledu ogromno prednost. Sodobnost pa je žal tudi na tem področju marsikje zarezala veliko rano, kajti ni več tiste pristne navezanosti na zemljo. Moderniziranje, vse več uvožene hrane, ki je sicer cenejša, a tudi mnogo slabša kot na naših poljih pridelana, že pušča negativne posledice. Šole imajo tu lahko pomembno vlogo in bi bilo na tem segmentu treba bolj in temeljiteje delati. Učni načrti se le deloma dotikajo tematike kmetij in kmetijstva. Precej pa je odvisno tudi od samih šol. Na šoli Rovte imamo kar veliko srečo, saj otroci prihajajo z območij, kjer še obstajajo večje ali manjše kmetije in so tudi oni tesneje povezani s tovrstnim delom. Izkušnje otrok tako s pridom uporabimo pri samem pouku, obiščemo tudi kako bližnjo kmetijo in se seznanjamo z njihovim delom spoznavamo usmerjenost kmetij, naj bo to živinoreja, morda pridelava in predelava mleka in mlečnih izdelkov, lesarstvo in žagarstvo. Zlasti mlajši učenci radi pripovedujejo svoje izkušnje, čeprav se manjše kmetije počasi žal opuščajo. Do nedavnega še pokošeni deli se zaraščajo, predvsem tam, kjer strojna obdelava ni možna. Je pa pohvalno, da pa ima skoraj vsak dom svoj lastni vrtiček ali celo njivo. Zanimivo za učence bi bilo, če bi imeli svojo šolsko njivo, kjer bi lahko čisto sami pridelovali zelenjavo za šolsko kuhinjo. To prakso marsikatera šola že ima in se prav vsi pohvalijo, kako je to med učenci dobro sprejeto. Če bi prostor omogočal, bi morda v prihodnjih letih lahko vsaj kako visoko gredo dobili tudi v rovtarski šoli. To bi lahko bilo zanimivo učno okolje. Povezanost teorije s prakso daje vedno boljše rezultate. Letos so učenci že posejali medovite rastline, kar je prvi korak v pravo smer. Morda bi bilo prav, da se tako na občinski kot krajevni ravni začnemo povezovati tudi na tem področju. Pridnih, delovnih in spretnih rok ter jasnih misli in smelih načrtov ne more nadomestiti nobena sodobna elektronika. Metka Bogataj Foto: arhiv OŠ Rovte 16 LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 KULTURA OB JUBILEJU POMLAJENI KOT ŽE DOLGO NE M ineva 110 let, odkar je takratna Godba na pihala ravno v maju Logatčanom zaigrala svoje prve koračnice. Če je leta 1913 štela 20 glasbenikov, jih danes vsaj trikrat toliko. Med njimi prevladujejo mladi, saj je povprečna starost članov 29 let. Pihalni orkester Logatec je med najstarejšimi tovrstnimi zasedbami v Sloveniji, njegova odlika pa ni le v več kot stoletnem neprekinjenem stažu, temveč tudi v visoki kakovosti igranja. V zadnjih 30 letih so si na tekmovanjih doma in v tujini priigrali 16 najvišjih mest, od tega 2 srebrni in 14 zlatih plaket. V zadnjem obdobju pa so prav gotovo zelo ponosni na še en dosežek - leta 2020 je bil orkester zaradi svoje bogate zgodovine in prispevka h kulturni dediščini Slovenije uvrščen na seznam nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. To uspe le najboljšim. halni orkester pred Narodnim domom postavljen temeljni kamen za nov Godbeni dom. Žal se je kamen, dobesedno, udrl v zemljo. Godbeniki še vedno ostajajo v pretesnih vadbenih prostorih, ki v toplejših mesecih zaradi pregrevanja niso primerni za vaje. Tudi nov kulturni dom, na odru katerega naj bi igrali že ob jubilejni 100-letnici, ostaja zgolj v obliki makete iz kartona. Koncerte izvajajo v Šporni dvorani, kjer morajo telovadnico čez noč spremeniti v koncertno prizorišče: »Glasbeniki se na koncert pripravljajo po tri mesece, nato pa še na dan koncerta (fizično) delajo, da lahko koncert izpeljejo. Plačati moramo seveda tudi vse stroške ozvočenja in osvetlitve, saj dvorana tega nima.« Tako Šraj. Orkester je šel v zadnjih desetih letih skozi precej razburkano obdobje. Zamenjala se je skoraj polovica članov, vključno z dirigentom, zvrstile pa so se tudi številne organizacijske in finančne težave. Kot dodaja Marko Šraj, predsednik KD Pihalni orkester Logatec, obeti niso bili najboljši, a je takratno vodstvo skupaj z dirigentom Vidom Pupisom uspelo začrtati kar nekaj akcijskih planov. Z njimi so nato počasi in vztrajno obnovili članstvo v orkestru, predvsem s pomočjo Glasbene šole Logatec. Tudi finančna slika se je s pomočjo Občine Logatec v zadnjih letih izboljšala, vendar po besedah Šraja še vedno ne dosega stanja pred 20 leti, ko je orkester imel tudi generalnega sponzorja. Tako še vedno ostaja odprta težava, v kaj obleči godbenike, predvsem tiste, ki prihajajo na novo, saj predstavljata nakup in obnova uniform velik finančni zalogaj. Prav tako nakup in servisiranje inštrumentov. Če ste ob branju tega članka pomislili »ah, še ena pleh muska«, se ne bi mogli bolj zmotiti. Kot pravi Šraj, je prišlo v zadnjih 50 letih do tako velikih sprememb in napredka, da se marsikateri ljubiteljski pihalni orkester, sploh ko nastopi na tekmovanju višjega nivoja, z lahkoto primerja s profesionalnim pihalnim orkestrom. Še zdaleč ne gre več za neke vaške klube glasbenih zanesenjakov, ki iščejo za konec tedna uteho v igranju in ob kozarcu piva, kot si morda nekateri predstavljajo. Na lastna ušesa se lahko prepričate že 10. junija, ko bodo ob jubileju na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja izvedli koncert, ki ga ne boste pozabili še nadaljnjih sto let. Ob tej priložnosti se Marko Šraj v imenu orkestra v prvi vrsti zahvaljuje Občini Logatec, kot tudi sponzorjem in podpornim članom, nenazadnje pa tudi vsem zvestim poslušalcem. Velika hvala gre prav tako članom orkestra, ki skozi vsa ta leta vztrajno igrajo in pomagajo v orkestru. Saša Musec Čuk Foto: Valter Leban Zadnjih 40 let pa predstavljajo velike težava predvsem dostojni prostori za vaje in izvedbo koncertov. Pred natanko 20 leti je bil za pi- Rezervirajte si 10. junij 17 KULTURA KO SE JE RAZLEGALO OD NAJMLAJŠIH DO NAJSTAREJŠIH GLASOV S redi aprila so v Narodnem domu na 53. območni reviji odmevali najprej otroški in mladinski, nato še odrasli zbori. Ob strokovnem spremljanju Tomaža Ramovša in povezovanju Sanje Rejc je 14. aprila svoje odpelo pomladi kar šestero otroških in dvoje mladinskih zborov. Revijo je začela Nina Kovač z Zborovsko pripravnico Osnovne šole Tabor; ob klavirski spremljavi Mihe Nagodeta so se oglasile Kumarjeva Ena mačja, Šivičeva Moj očka 'ma in Jašovčina Deček in sonce. Z isto zborovodjo in ob isti spremljavi je otroški zbor iste šole odpel Kumarjevo Ti si Fuč, Tomažič-Hrvatinovo So ptički se ženili ter Gobčevo Čira čara. Hotenjski otroški zbor je pod vodstvom Simona Šubica in ob Nagodetovi spremljavi prepel ljudsko Neža hod'la proso plet, Glavinovo Kačica Kim ter Bečevo šaljivko Cipsipilipsipilonika. Z istim zborovodjem in ob isti spremljavi je mladinski zbor šole Tabor za sklep mladinske revije odpel Dovićevo Vse tičice lepo pojo, Adamičevo N'mau čez izaro in Vulčino skladbo Srčeva. Med šolskimi zbori sta nastopila še: otroški zbor šole 8 talcev pod vodstvom Neže Rudolf in ob klavirski spremljavi Primoža Malavašiča z Mihelčičevo Barčico, Kumarjevo Ti si Fuč in Habetovo Malo Miško; predstavil se je tudi otroški zbor šole Rovte z zborovodjo Estero Stojko ob klavirski spremljavi Vite Kranjc s Slakanovo Jesensko jutro, Habetovo Jaz sem muzikant in s Kranjčanovo Štampiljko. Mladinski zbor Adoramus je z zborovodjo Lucijo Bajd in ob klavirski spremljavi Primoža Malavašiča predstavil posebej zanimiv repertoar Emersonov aranžma Ross-Dixonove skladbe Lollipop, nato Kyrie iz Bevčeve Missa pro iuventute in še Simčičevo Sijevo. Tako se je predstavil Otroški pevski zbor Osnovne šole Rovte z zborovodjo Estero Stojko (Foto: Eva Križaj) Tako so se stekli najmlajši obeti za prepevanje v odraslih zborih, kakor se je, denimo, ob isti povezovalki in ob strokovnem spremljanju Tereze Podlogar predstavilo naslednjega popoldneva petero odraslih zborov. Ženski zbor Društva upokojencev je pogumno ponudil poslušalcem kar dve priredbi svojega zborovodje Matija Logarja Na poljani – s svežim solom Anice Peterlin – Pojdem v rute. Vokalna skupina Anima je z zborovodjem Boštjanom Verdinkom animato odpela Leskovarjevo priredbo So še rož'ce u hart'ln' žavovale in Fleišmanov Triglav. Zborovodja Vanja Lampič je s pianistko Tejo Ličar Močnik pripeljala v goste ženski zbor Cerklanke, da so srčno izlile koroško Pršva je ta luba Vǝhred v priredbi Janeza Močnika, Brisottovo Pa da bi znal in Ježevo Igraj Kolce. Žarno je odmeval Mešani pevski zbor Logatec pod vodstvom Lovra Groma v Beethovnovi Večerni, v Adamič-Pustinek Rakarjevi Pesmi rudarskih otrok ter v Švikaršičevi priredbi koroške Da b' biwa liepa ura. Za poseben užitek pevstvu in poslušalstvu je čisto ob koncu poskrbel Mešani pevski zbor Adoramus, ki mu je dirigiralo kar dvoje zborovodij. Najprej je Marjan Grdadolnik s svojim nadihom tako rekoč krstno predstavil kar zahtevno skladbo domačina Antona Vilarja V mraku s solistom Janom Jermanom, dalje še Vovkovo priredbo belokranjske Pastirče mlado. Nato je Mariana Grohar, akademsko izobražena glasbenica – argentinska Slovenka – oddirigirala Blazqueuzovo skladbo Si Buenos Aires no fuera asi. In Adoramus je z gostujočo dirigentko izpel vso melodično in ritmično presežnost argentinskega glasbenega sporočila. Za slovo pa so Robežnikovo skladbo Mlade oči skupaj prepeli vsi zbori, ki jim je dirigiral Marjan Grdadolnik ob klavirski spremljavi Neže Grdadolnik. Letošnja bera petja je bila vsekakor kakovostna, naj kakovost ne izgublja svojega sijaja. Iz otroške pevske živosti se smemo nadejati tudi med odraslimi več pritegljivosti k petju, da bomo na naslednji reviji morda prisluhnili le kakemu odraslemu zboru več. Združeni zbori so ob vodenju Marjana Grdadolnika zapeli Robežnikovo Mlade oči (Foto: Eva Križaj) 18 LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 Marcel Štefančič KULTURA OD BRAVNIČARJEVE FANTAZIJE DO FANTAZIJE 2023 G lasbena šola Logatec je letošnjega 20. in 21. aprila pripravila že II. mednarodno tekmovanje Matije Bravničarja za obetavne mlade violiniste. Na zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji v Ljubljani je s svojimi izjemnimi tekmovalnimi dosežki nastopilo desetero violinistov, tudi za najprestižnejšo nagrado – violino Fantazija. Glasbena šola Logatec želi z organizacijo mednarodnega tekmovanja mladim šolajočim se violinistom spodbuditi zanimanje za Matijo Bravničarja (1897-1977), izjemnega slovenskega violinista, pedagoga in skladatelja, čigar opus zajema od simfonij prek simfoničnih pesnitev in komornih skladb do opernih del. Leta 1963 je prejel Prešernovo nagrado za svoj Koncert za violino in orkester. Pobudnik za mednarodno tekmovanje, skozi katerega naj bi se izkazovali izjemni talenti na violini, je bil profesor violine na logaški glasbeni šoli Matej Avšič, ki je tudi umetniški vodja tekmovanja. V dveh tekmovalnih dneh na logaški glasbeni šoli je pred mednarodno ocenjevalno komisijo – iz Slovenije Žiga Brank, prof. na Akademiji za glasbo v Ljubljani, akademska glasbenika Matej Avšič in Marjan Grdadolnik, iz Avstrije Božena Angelova, prof. na Akademiji Mozarteum v Salzburgu, s Hrvaške pa Ivan Novinc, prof. na Akademiji za glasbo v Zagrebu – tekmovalo 43 mladih violinistov v treh starostnih kategorijah. Na zaključnem koncertu, 22. aprila v Slovenski Filharmoniji v Ljubljani, na katerem je vse prisotne pozdravil in z vsebinskimi poudarki nagovoril Primož Malavašič, ravnatelj logaške glasbene šole, in kjer je bilo podeljenih 40 priznaj, so se v nabito polnem avditoriju predstavili po trije nagrajenci iz vsake kategorije. Iz I. kategorije so nastopile: Klara Von Rottenburg z Vivaldijevim Koncertom v G-duru, Op.7, 1.st, Lucija Ana Dragaš z Vivaldijevim Koncertom v a-molu, Op. 3, 1. st. in Anuša Jurjavčič (iz logaške glasbene šole) z Riedingovim Concertinom v madžarskem slogu, Op. 21. Iz II. Kategorije so se predstavile Neža Rikke Rutar s Seitzovim Koncertom v g-molu, 1.st, Lucija Kalič z Accolayevim Koncertom v a-molu, 1. st. in Andreja Kmet s Sarasat- Anuša Jurjavčič, nagrajenka iz logaške Glasbene šole. (Foto: Tomo Strle) rovimi Ciganskimi melodijami. Iz najvišje, III. kategorije pa so se izkazale Meta Hrobat z Bruchovim Koncertom v g-molu, Op. 26, 1. st., Kristina Nahtigal z Bravničarjevo koračnico Mladi koncertant in Gaja Čelebič z Lalovo Špansko simfonijo, Op. 21, 1. st. Iz kategorije Dejana Bravničarja je Gaja Žnidaršič, študentka Akademije za glasbo iz Ljubljane, odlično interpretirala Bravničarjevo Fantazijo in Brahmsov Koncert za violino v D-duru Op.77, 1. st. S svojim sijajnim dosežkom si je primuzicirala prestižno nagrado, violino Fantazija 2023 – dveletni najem imitacije violine Dejana Bravničarja, izdelane v delavnici priznane italijanske goslarske družine Vettori iz Firenc. Gaja si je obenem pridobila še posebno nagrado: v sezoni 2003/04 bo odigrala solo koncert s Simfoničnim orkestrom Cantabile. Skratka, tekmovanje z zaključnim koncertom je izkazalo visoko kakovost, ki je mestoma napovedovala hojo po poti čudežne glasbene brezkrajnosti. Marcel Štefančič POSLOVNE REŠITVE Obrtniška ulica 11, Logatec | Tel.: 01/ 7557 800 | www.kopirnistroji.si V podjetju Birosistemi poslovne rešitve iščemo sodelavca – servisni tehnik za implementacijo računalniške strojne in programske opreme. Prijeten in zabaven kolektiv. Delovni čas od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00, nudimo nešteto ugodnosti in bonusov, več pa lahko preverite na www.kopirnistroji.si in nam pošljete prijavo. 19 KULTURA ZBLIŽEVANJA – LIKOVNA SNOVANJA DRUŠTVA DISTROFIKOV SLOVENIJE N a odprtju razstave so se ustvarjalci, člani Skupine likovnih snovanj Društva distrofikov Slovenije, zbrali v Stekleni galeriji Večnamenske športne dvorane Logatec, kjer je njih in nekaj obiskovalcev pozdravil gostitelj, predsednik logaškega društva likovnikov Janez Ovsec. Pohvalil je njihova dela, ki so zelo različna, kot velja tudi za avtorje. Mentorica Saša Strnad o razstavi Zbliževanja: »Namen razstave je zbližati se z umetnostjo in to zbliževanje je potekalo preko pravljic. Vse je prepuščeno domišljiji – od ideje do realizacije. Leto dni smo se pogovarjali o pravljicah. Pravljične teme so utirale nove poti razmišljanja, mi pa smo se prepustili njihovim tokovom. Šepetale so barve, prijele za roko poteze, spogledovali smo se s sporočili in nauki ter vzpostavili most z izbrano pravljico. Če izpostavimo LJ iz pravljic, se razvije beseda PRAVICE. Moja pravljica življenja je moja pravica. V tem je presežek razstave – njene likovne govorice, saj nam ta na radoživ in preprost način sporoča, da je življenje lepo samo po sebi in je točno tako, kot ga želimo imeti.« Na tisti deževen večer, ki so ga ob koncu v Logatcu pospremile še snežinke, pa je pogovor tekel tudi o izletih, planinskih 20 poteh, športnih dosežkih, o šahovskih tekmovanjih, na vrsto je prišla tudi poezija. Luka Ovsec nam je pričaral Zlato rožo, o rožah je imel nekaj lepega povedati tudi Jože Kovačič. O Društvu distrofikov Slovenije je spregovorila strokovna sodelavka Andreja Šuštar, ki je predstavila tudi njihovo revijo MAŽ – Mavrica aktivnega življenja, ki jo LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 je moč dobiti na sedežu društva, kakor tudi koledar za letošnje leto, katerega tokratna tema so Čutenja članov skupine likovnih snovanj. Razstava je bila na ogled od 12. aprila do konca prvomajskih praznikov v času delovanja športne dvorane. Del sredstev zanjo je prispevala tudi Občina Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec KULTURA DRUŠTVO UTŽO: ŠTUDIJSKI SKUPINI KERAMIKA IN MOZAIK TER SERVIETNA TEHNIKA V STEKLENI GALERIJI Na vrtu – po desetih letih enajsta razstava Srečna številka trinajst druži člane študijske skupine Keramika in mozaik, ki so prvič razstavljali leta 2013. Skupina se je med tem spreminjala, trije pa so v njej od vsega začetka: Bojana Čik, Pavla Vochl in Janez Mihevc. Od 27. marca do 4. aprila so bili v Stekleni galeriji Večnamenske športne dvorane Logatec na ogled še izdelki Bernarde Kostanjevec, Dore Klavžar, Helene Kusič, Metke Čuk, Jane Smodiš, Nives Škrlj, Tanje Petrovčič, Zdenke Gorenc, Zdenke Jerine in Vesne Stražišar. O prehojeni poti je obiskovalcem razstave spregovorila mentorica Vesna Stražišar, ustvarjalke pa je pohvalila tudi predsednica UTŽO Logatec Metka Rupnik, ki jih je potem povabila »na urejanje pomladansko-poletne dnevne sobe«, kot je poimenovala razstavo Na vrtu. Brez glasbe tudi tokrat ni šlo: mlada Tina Mahnič nam je dokazala, da igranje klavirja že dobro obvlada, Zoja in Aljaž pa sta nam predstavila pesmi o jagodi in juhi. LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 21 KULTURA Razstava za male in velike, družabne igre, uporabni predmeti in slike Mentorica skupine Ivica Glušič na kratko o servietni tehniki: »Je ustvarjalna tehnika, s katero lahko predmete iz papirja, lesa, keramike, porcelana, kamna, stekla, usnja, tekstila, voska (sveče!) bodisi »pomladimo« ali s posebno tehniko »postaramo«. Uporabljamo izrezke iz vzorčastih servietk, revij, časopisov – z ustreznim lepilom jih pritrdimo na želeno površino. Seveda lahko še kaj dorišemo in dobarvamo, na koncu pa zaščitimo z lakom«. Ti predmeti so predstavljali del razstave, namenjen »velikim«, drugi del pa je bil namenjen »malim« - igre, ki so jih članice obudile iz svojega otroštva, jih na novo izdelale in predstavile mlademu rodu. Pobudo za ta del je dala Vladimira Lux, ki je bila vzgojiteljica v vrtcu. Marija Pišljar pa je prispevala vrsto slik in še nekaj posebnega: v cvetje in zelenje je odela lutko Gospa pomlad, ki je pozdravila obiskovalce ob prihodu. Pri pripravi razstave so sodelovale še: Cvetka Grgič, Sonja Grum, Slava Jakopin, Marija Jeraj, Milena Pečaver, Mojca Vidrih, Marjeta Miklavčič in Jožica Nagode. Na odprtju razstave so zapele Taborske pevke pod vodstvom Zdravka Novaka, ki je tudi mentor ene od študijskih skupin. Popestrili in polepšali pa sta jo mladi violinistki Zala Balazs Nagode in Ana Nagode, ki ju je na klavirju spremljal Miha Nagode. Poleg ogleda vseh raznovrstnih del smo bili na obeh razstavah deležni tudi okusnih sladkih dobrot in drugih prigrizkov, ki so jih pripravile članice obeh skupin Univerze za tretje življenjsko obdobje. Pri organizaciji razstav je sodeloval JSKD RS, območna enota Logatec, ki ga vodi Tanja Pina Škufca. Hvala tudi Luki Ovscu, ki je poskrbel za ozvočenje, ter Občini Logatec za del sredstev in seveda vsem obiskovalcem, ki si vzamejo čas za ogled. Urarstvo Marinšek Postojna Besedilo in foto: Brane Pevec Vinko Marinšek Tržaška c. 19 (blizu bivše blagovnice), Postojna 040 222 321; 05 726 13 59 Poleg prodaje ur nudimo: - popravila vseh vrst ur, - pasove za ure, - baterije za ure. Delovni čas: od pon. do pet. 8.00 do 12. 00 in 14.30 – 17.00 in sob. 8.00 – 12.00 22 KULTURA GOVORICA UMETNIKA SKOZI LES J avni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Logatec, je 12. aprila v Galeriji Hiša sonca odprl razstavo fotografij z naslovom Podobe v lesu avtorja Braneta Veglja. Zanimiv in samouk mojster podob v lesu je za Logaške novice povedal, da se je za razstavo odločil po posredovanju gospe, ki je videla priložnostno razstavo fotografij ob njegovi 60-letnici na domačem vrtu. Da ne razstavlja pogosteje, je vzrok tudi ta, da so skoraj vsa njegova dela narejena po naročilu in bi moral za vsako prosit naročnike, da posodijo izdelke. Je pa sodeloval na prvih dveh slovenskih razstavah rezbarjev v Mariboru in Novi Gorici in tudi na Sinjem Vrhu, v Gorenji vasi in Žireh. Od kod ideja za ustvarjanje v lesu in predvsem, zakaj taka izbira motivov? Da se je odločil za ustvarjanje v lesu, pravi, da je pred približno 40-timi leti bil s prijateljem na obisku pri mizarju Bolčiču v Kozini, ki je izdeloval stilno pohištvo. To ga je zamikalo. Zamislil si je, da bo izdelal vrata za lasten dom, kar se je zgodilo. Izbor motiva je navadno po želji naročnika. Običajno že pridejo z neko dejo, ki jo potem Brane skicira, izriše. S pomočjo računalnika jo tudi postavi v okolje, kjer naj bi izdelek bil. Verjetno je bil vzrok, da je začel ravno z lesom, v tem, da je bil pri ženinih starših les v vseh oblikah in vrstah vedno pri roki. Zdaj pa ga je zamikalo tudi ustvarjanje v kamnu. Navdušenje se z leti povečuje z zahtevnostjo izdelka. Trenutno ima v načrtu, da bi se lotil izdelkov po lastni izbiri, da bi jih imel pripravljene za kakšno razstavo. Mogoče že tudi kakšnega v kamnu ... Na vprašanje, zakaj se ne odloča svojih del večkrat in na različnih krajih pokazati širšemu občinstvu in ali to dokazuje njegovo skromnost, Brane pravi, da je največji problem z razstavami, ker so njegovi izdelki po vsej Sloveniji, nekateri tudi v tujini. To je velik logistični zalogaj. Poleg tega je veliko izdelkov vgrajenih in jih ni mogoče prestavljati. Skromnost? Mogoče. Nikoli se ni rad izpostavljal, je pa zelo vesel, če je naročnik zadovoljen z izdelkom in to tudi pokaže. Na posamezen izdelek ni bil nikoli tako čustveno navezan, da bi ga dal težko iz rok. Z veseljem pa pokaže, kako poteka delo, kako je treba prijeti dleta, kako začeti, zakonitosti lesa ... Metka Bogataj Foto: Brane Pevec Brezplačni prevoz za občane Prostofer je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do Zdravstvenega doma Logatec, Upravnega centra Logatec, banke in drugih javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd. Uporabnik, ki potrebuje prevoz, naj pokliče na brezplačno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru se zabeležijo njegovi podatki in lokacija prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani Občine Logatec, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot tudi sopotnikov. 23 IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE RAZSTAVI V KNJIŽNICI LOGATEC IN KK ROVTE V Knjižnici Logatec kljub, milo ter prizanesljivo rečeno, zelo skromnim prostorskim razmeram, srčno vztrajamo s tematsko, vsebinsko in tehnično predmetno realizirano raznoliko razstavno dejavnostjo. Vsaka razstava vedno znova poživi, obogati in dopolni naš knjižnični prostor ter izpostavlja, predstavlja, tudi proslavlja neusahljivo in neuničljivo človekovo hrepenenje, težnjo in stalno prizadevanje za izražanje svojih ustvarjalnih notranjih vzgibov in čutenj, ki se formirajo v vseh mogočih, tako ali drugače domišljenih izraznih oblikah. septembra zadiši po jeseni, se otroci kar štirih skupin iz vrtca Kurirček, enote Rovte, odpravijo v knjižnico. Tam jih od jeseni do poletja vsako drugo in tretjo sredo v mesecu pričakata gospe knjižničarki Petra in Tanja, vsakič z novo pravljico. Teh otrokom ni nikoli dovolj, zato si knjižice radi izposodijo, da jih pripovedujejo in poslušajo tudi v vrtcu. Pravljice jih popeljejo v svet domišljije, razmišljanja in ustvarjanja. In delček tega otroškega ustvarjanja si lahko ogledate na pisani razstavi njihovih izdelkov v Krajevni knjižnici Rovte od maja pa vse do konca junija v času odprtosti knjižnice. Če svoje misli še malce simbolično ozaljšamo in poglobimo, lahko z združitvijo naslovov obeh razstav dobimo novo, zelo pomenljivo in povedno sporočilo: v polnosti živimo svoje ŽIVLJENJE skozi dotik od jeseni do poletja! Marija Maja Gregorič Knjižnica Logatec Zato smo še toliko bolj veseli, da lahko v logaški knjižnici s spoštovanjem in poklonom gostimo Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN. Kot so sami lepo opisali, se na razstavi, ki so jo naslovili Življenje skozi dotik, predstavljajo ljudje z gluhoslepoto. Ljudje, ki poslušajo s srcem in gledajo z dlanmi. Razstava, na kateri se predstavljajo s svojimi umetniškimi izdelki ter z v objektiv ujetimi trenutki njihovega življenja, ljudem z gluhoslepoto pomeni dragoceno potrditev, da so videni in slišani, kar jim daje dodatno motivacijo in veselje v življenju. Težko si predstavljamo, kako je živeti v temi in tišini. Še težje si verjetno predstavljamo, da je dotik tisti ključni povezovalec s svetom. Je pravzaprav temeljni prenosnik vseh informacij v jeziku gluhoslepih. Ljudje z gluhoslepoto so ena izmed najbolj raznolikih in izoliranih družbenih skupin. Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN s poslanstvom krepitve moči in motiviranja ljudi z gluhoslepoto, pomaga odkrivati smisel njihovega življenja. Potrebe oseb z gluhoslepoto so individualne in specifične, med drugim odvisne od okvare, njene jakosti, časa nastanka, predhodnih znanj in izkušenj ter podpore v okolju. Sporazumevanje z osebo z gluhoslepoto vselej temelji na individualnem pristopu, v enem izmed načinov sporazumevanja v jeziku gluhoslepih, ki ga oseba z gluhoslepoto izbere za najbolj primernega in učinkovitega. Zato prisrčno vabljeni, da tudi vi, dragi obiskovalci, začutite delček življenja skozi dotik in pridete v 1. nadstropje Knjižnice Logatec od 8. do 26. maja 2023. Krajevna knjižnica Rovte pa je v sodelovanju z Vrtcem Kurirček Logatec, enota Rovte, pripravila razstavo Od jeseni do poletja. Ko OBVESTILO: KNJIŽNICA LOGATEC IN NJENE ENOTE BODO V TOREK, 23. 5. 2023, ZAPRTE ZARADI STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH. 24 NAPOVEDNIK DOGODKOV V KNJIŽNICI LOGATEC Sobota, 20. 5. 2023, od 8.30 do 12.30 Prevetrimo omare 8, bukvarna, izmenjevalnica oblačil, igrač in predmetov, tokrat tudi z izmenjavo sobnih rastlin; in z delavnico Maje Modrijan/Destilator: Delavnica izdelave mahbunke Obvezne prijave na spela.macek@kp-logatec.si. Prireditev bo potekala na ploščadi pred Knjižnico Logatec, v primeru slabega vremena pa v veliki dvorani Narodnega doma Logatec. Petek, 26. 5. 2023, ob 17.00 Zaključek Predšolske bralne značke; predstava Maček Muri išče kroniko, družinsko gledališče Kolenc Prireditev bo potekala na ploščadi pred Knjižnico Logatec, v primeru slabega vremena pa v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec. Od 8. do 26. maja 2023 je v prvem nadstropju Knjižnice Logatec na ogled razstava Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Življenje skozi dotik. Lepo vabljeni k ogledu. Sreda, 7. 6. 2023, ob 19.30 Zaključna prireditev bralnega projekta Žarkolov in literarni večer s Ferijem Lainščkom Na ploščadi pred Knjižnico Logatec; V primeru slabega vremena v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec, vhod skozi knjižnico. LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 OSEBNOSTI ARHITEKT JOŽE PLEČNIK NA LOGAŠKEM (26) Nerealizirani Plečnikov načrt za spomenik NOB v Dolnjem Logatcu A rhitekt Plečnik je na pobudo republiškega ministra za prosveto Ferda Kozaka med leti 1946-1954 projektiral spomenike in spominska obeležja, posvečena padlim v 2. svetovni vojni. Pri tem mu je pomagal njegov zadnji asistent, arhitekt Anton Bitenc. Po Sloveniji jih je realiziranih 25. Nekateri so jih glede na Plečnikovo prikrito krščansko simboliko imenovali »partizanske kapelice«. Med nerealiziranimi je tudi načrt za spomenik v Dolnjem Logatcu. V muzeju Plečnikova hiša (Trnovo, Ljubljana) hranijo Plečnikovo skico in načrt (datiran 31. XII. 1950) za spomenik NOB v Dolnjem Logatcu. Namesto tega spomenika je bil l. 1958 v D. Logatcu postavljen spomenik NOB kiparja Stojana Batiča in arhitekta Antona Bitenca. Do danes ni bilo jasno, zakaj. Na odborovi seji je bila skica predložena na vpogled vsem odbornikom, ki pa jim ni bila všeč in so jo radi tega odklonili kot neprimerno za tukajšnji kraj. V prihodnjih dneh se bo zglasil pri Vas predsednik tukajšnjega odbora radi dogovora za drugo primernejšo skico. Smrt fašizmu – svoboda narodu! Tajnik: Vidmar Fani Predsednik: Lenarčič Ciril« Če bi bil Plečnikov načrt za spomenik NOB realiziran, bi bilo to edino Plečnikovo delo v Logatcu. Načrta za spomenik padlim v 1. sv. vojni in za »Brojsko kapelico« sta naredila njegova študenta, Logatčan Ciril Oblak in Boris Kebe, pod njegovim mentorstvom. (se nadaljuje) Po večkratnem mukotrpnem pregledovanju dokumentov v Arhivu RS sem končno odkril tri dokumente, ki dajo odgovor. Poleg tega sem pregledal še druge dokumente v zvezi s Plečnikovimi načrti za spomenike NOB. Kot je videti, je Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije – v njegovem imenu pa sekretar – odločal o izbiri spomenikov NOB in njihovih projektantov (več jih je zavrnil). Gvido Komar Očitno je običajno ta odbor predlagal arhitekta Plečnika. Vendar pa se nekateri krajevni odbori Zveze borcev niso strinjali s Plečnikovimi načrti. Npr. v Šentpetru na Krasu (zdaj Pivka) so ocenili, da je narisan spomenik prevelik za njihov kraj. Problem je bil verjetno v stroških za material in izvajalca (Plečnik je projektiral brezplačno!). Ohranjena korespondenca med Gl. odborom ZB Slovenije in KO ZB NOV Dolenji Logatec v ARS: fond AS 1238_Republiški odbor ZZB NOV Slovenije AP, škatla 4, zap. št. 83: 11. jan. 1951: 83-1/51 Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije Krajevnemu odboru Zveze borcev NOV Logatec, Načrt za spomenik: »Zastopniku vašega odbora, kateri se je zglasil pri nas glede načrta za spomenik žrtvam NOV, smo povedali, da skica, katero ste poslali v pregled, ne odgovarja. Zaprosili smo tov. prof. ing. arh. Plečnika, da vam izdela primeren načrt. V kolikor želite delo pospešiti, se lahko tudi sami oglasite pri njem in mu poveste želje. (…)« Sekretar zgodovinske sekcije: Cajnko Joža. 8. februar 1951: 83-2/51 »(…) Krajevnemu odboru Zveze borcev NOV Logatec: »V prilogi vam pošiljamo idejno skico za spomenik žrtvam NOV vašega kraja, katero je izdelal tov. ing. Plečnik. Če se z načrtom strinjate (…). Predno boste začeli s pripravo temeljev, je določiti (sic!) lokacijo terena. (…)« 15. mar. 1951: Krajevni odbor Zveze borcev NOV Dolenji Logatec za: Glavni odbor Zveze borcev NOV – Slovenije. »Prejeli smo Vaš dopis s skico za spomenik žrtvam NOV. Plečnikov načrt (31. XII. 1950) za spomenik NOB v Dolnjem Logatcu. Vir: MGLM, Plečnikova hiša LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 25 OSEBNOSTI ALBIN ČEBULAR (1900−1951) A lbin Čebular je bil rojen 17. septembra 1900 v Mokronogu na Dolenjskem očetu Francetu in materi Apoloniji. Mati, po rodu Reševa iz Mošenj na Gorenjskem, je bila v sorodu s pesnikom dr. Francetom Prešernom. Družina se je leta 1903 preselila v (Gornji) Logatec, kjer je oče dobil službo sodnega sluge na Cesarsko-kraljevem okrajnem sodišču, 1909. pa je dal tik ob Tržaški cesti zgraditi hišo. Čebularjevo zapuščino hrani Belokranjski muzej v Metliki, ki mu jo je na predlog literarnega zgodovinarja dr. Emila Cesarja, enega največjih poznavalcev literature slovenskega narodnoosvobodilnega boja, ki se je ukvarjal tudi s Čebularjem, poklonila pesnikova sestra Marija Trost. Po poklicu je bil učitelj, in to zelo uspešen in predan, o čemer pričajo pohvale in priznanja, ki mu jih je izročil višji šolski svet v Ljubljani 1922., 1926. in 1927. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Beli krajini, ves čas pa je imel tesne stike z Logatcem, saj so tam ne nazadnje živeli starši. Mnogoteri talenti, znanja in zanimanja so ga vodili na različna področja ustvarjanja in raziskovanja. Obsežen je njegov pesniški opus za otroke (pesmi, uganke), pisal je tudi prozo, potopise. Kot likovno nadarjen ustvarjalec je več svojih knjižnih del tudi sam opremil z ilustracijami, večinoma lesorezi. Pri njih se kažejo vpliv simbolizma, nadrealizma in odmevi secesije. Objavljal je v raznih glasilih, v Domovini je 1925. objavil črtico Logaški polharji. Težišče Čebularjevega ustvarjanja je torej bilo na pesniški izpovedi. Prvi, ki je med literarnimi zgodovinarji opozoril nanj, je bil Viktor Smolej v delu Zgodovina slovenskega slovstva (1971), še največ pa o njegovem življenju in delu izvemo v članku Emila Cesarja iz leta 1986 v Obzorniku, mesečni ljudski reviji Prešernove družbe. Ljudsko šolo je obiskoval v Gornjem Logatcu, meščansko v Postojni. Od 1915. je hodil na ljubljansko učiteljišče, kjer je 1919. maturiral. Med šolanjem je moral 1916. k vojakom in poslan je bil tudi na bojišče. Po koncu vojne in razpadu avstro-ogrske monarhije ga je okrajni šolski svet v Črnomlju novembra 1919 imenoval za učitelja voditelja v vasi Talčji Vrh nad Črnomljem, od 1925. pa je bil tudi strokovni učitelj na obrtno-nadaljevalni šoli v Črnomlju. Potem je dobil učiteljsko mesto na Bledu, kjer pa je zaradi bolezni ostal le kratek čas. Na začetku tridesetih je bil iz zdravstvenih razlogov upokojen in ni več poučeval. Vrnil se je k staršem v Logatec. Čebular v zrelih letih, fotografijo hrani Belokranjski muzej v Metliki Leta 1924 je izšla zbirka otroških pesmi Iz torbice belokranjskih palčkov; iz teh besedil je skladatelj Slavko Osterc leta 1940 uglasbil Belokranjsko suito. Na Čebularjev pomen na področju avantgardnega ustvarjanja je pred kratkim opozoril Marijan Dović. Junija 1922 je Čebular namreč objavil modernistični dramski dialog V parku, edini slovenski literarni prispevek v Zenitu, ki velja za najuspešnejši jugoslovanski avantgardni časopis. Leta 1928 je izšla knjižica Prijateljčki v ugankah, za katere je sam urezal »slike v les«. Tega leta je bil v Gornjem Logatcu odprt tudi Sokolski dom Tabor, današnji Kulturni dom Gor(e)nji Logatec. Čebular, ki je bil tudi sam strasten športnik in sokol, je ob tej priliki spesnil odo v čast hramu kulture. V Ameriškem družinskem koledarju je 1942. objavil štiri pesmi z vojno tematiko. Umrl je 24. maja 1951 v Gornjem Logatcu v domači hiši, le dve leti za očetom, ne dolgo za njim pa še mati. Skupaj s staršema je pokopan v družinskem grobu na gornjelogaškem pokopališču. Pričujoči prispevek je tudi predlog, da se Albinu Čebularju Logatec ustrezno pokloni s spominsko ploščo. Simona Kermavnar POPRAVEK K ČLANKU »Stati in obstati: kronika rodbine Smole«, LN št. 4 (april 2023), str. 26 Izrez Čebularjevega življenjepisa. (Rokopis hrani Belokranjski muzej v Metliki.) 26 Zaradi »tiskarskega škrata« dva stavka o Ivanu Riharju nista taka, kot jih je zapisal avtor. Celotna stavka se glasita: »Janezov ded Ivan Rihar (1872-1933) je bil znan posestnik, gostilničar in trgovec, načelnik Lovskega društva in Gasilskega društva za G. Logatec in Rovte, starosta Sokola v Logatcu, občinski odbornik, predsednik Gostilničarske zveze za logaški okraj ter član in podpornik Družbe sv. Cirila in Metoda. Kot rez. oficir je bil udeleženec v 1. sv. vojni ter ruski ujetnik v ruski Aziji (o tem je spisal 2 dnevnika). Za napako se avtorju članka opravičujemo. Uredništvo LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 POSLOVNE STRANI Spodbude za zaposlovanje Podaljšanje veljavnosti reguliranih cen elektrike Hitrejši vstop mladih na trg dela – Delodajalci lahko pridobijo mesečno subvencijo v višini 300 do 490 evrov za Vlada RS je aprila 2023 podaljšala regulacijo cen električne zaposlitev brezposelnih mladih do 25. leta starosti. Delovno energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce ter razmerje je treba skleniti za nedoločen čas ter zagotoviti najvišje dovoljene cene električne energije za mikro, mala tudi mentorstvo in usposabljanje ali izobraževanje za in srednja podjetja do konca leta 2023. novozaposlenega in mentorja. Cene električne energije na veleprodajnih trgih so v začetku Zelena delovna mesta – Delodajalci lahko pridobijo 2023 sicer padle, marca so bile cene na terminskih trgih za mesečno subvencijo v višini do 680 evrov za zaposlitev pasovno energijo okrog 150 €/MWh. Razlog je v milejši brezposelnih na izbranih »zelenih« delovnih mestih. V zimi od pričakovane, energija je bila večinoma zakupljena poštev pridejo številna delovna mesta oziroma delodajalci, že v letu 2022, povpraševanje v začetku 2023 in posledično ki dokažejo, da z novozaposlenim prispevajo k ozelenitvi tudi cene pa so bili manjši. V nadaljevanju leta 2023 bo gospodarstva, okrepitvi prizadevanja za učinkovitejšo verjetno spet prišlo do naraščanja cen, lahko že po koncu rabo energije in virov ter k zmanjšanju emisij toplogrednih zime, ko se bo začelo polnjenje skladišč zemeljskega plina plinov. Subvencijo se prejema največ 12 mesecev. Delovno za naslednjo zimo. Glede na trenutne borzne cene in nabave, razmerje je treba skleniti za nedoločen čas. ki so se izvajale v letih pred 2023, vlada ocenjuje, da bi se cene za gospodinjstva, ki so v tem trenutku omejene na okrog Informacije o obeh spodbudah so objavljene na spletni strani 100 €/MWh, dvignile na okrog 200 €/MWh, če ukrepov ne Zavoda RS za zaposlovanje. Za dodatna pojasnila in pomoč bi podaljšali. Cena za male poslovne odjemalce pa bi se pri prijavi smo na voljo tudi na Območni obrtno-podjetniški na približno isti nivo kot za gospodinjstva dvignila s sedaj zbornici Logatec. omejenih 125 €/MWh. Analiza je pokazala, da se stanje na trgu ni spremenilo niti se ne nakazuje izboljšanje situacije, Dejan Šraml na ravni EU niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cene in obstaja potreba, da se odjemalcem, ki jih zajema Uredba, takoj zagotovi stabilne cene za celo leto 2023. Še posebno pa sta taka stabilnost in predvidljivost pomembni za gospodarstvo. Dejan Šraml Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec organizira brezplačno delavnico Spletne goljufije in gospodarski kriminal v izvedbi kriminalistov Policijske postaje Logatec v petek, 19. 5., ob 10.00 na OOZ Logatec, Tržaška c. 11. LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 27 DS SMITH SLOVENIJA: INOVATIVNOST, TRAJNOST IN SKRB ZA ZAPOSLENE V podjetju se zavedajo pomena krožnega gospodarstva in vloge trajnostne embalaže v zelenem prehodu. Ravno zaradi vse večjih zahtev po zamenjavi embalaže iz škodljive plastike za papirne in kartonske rešitve, je pred podjetjem veliko inovacijskih in razvojnih izzivov, a tudi svetla prihodnost. Ponašajo se z več Oskarji za embalažo, kar priča o izvrstnosti podjetja in izdelkov. Pri razvoju kartonske embalaže uporabljajo digitalna orodja za optimizacijo dobavne verige in izračun ogljičnega odtisa. Prav tako tesno sodelujejo s Fundacijo Ellen McArthur, s katero si razvili orodje za merjenje trajnostnih učinkov embalaže. Poleg inovacij in trajnostnih rešitev pa v DS Smith Slovenija posvečajo veliko pozornosti skrbi za zaposlene. Nudijo jim konkurenčno plačilo, brezplačno vključitev v dodatno zdravstveno zavarovanje za hiter dostop do specialistov in zdravljenja, tople malice, dobro vzdušje in možnost izobraževanja. Verjamejo, da je zadovoljstvo zaposlenih ključno za uspeh podjetja. Zato se trudijo ustvariti pozitivno delovno okolje, ki spodbuja sodelovanje, 28 inovativnost in osebno rast, v največji možni meri pa tudi izvajajo predloge za izboljšave, ki jih podajo zaposleni. Generalni direktor DS Smith Slovenija, Michal Zawistowski, ki podjetje vodi od lanskega maja, poudarja celovit pristop k poslovanju: "Dokazujemo, da je z inovativnostjo, trajnostjo, visokimi etičnimi in okoljskimi standardi in skrbjo za zaposlene mogoče ustvarjati uspešno prihodnost, ki temelji na zelenem prehodu, pozitivnem delovnem okolju in dolgoročni rasti podjetja." LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 Oglasno sporočilo P odjetje DS Smith Slovenija, z obrati v Brestanici Logatcu in na Rakeku, se ponaša z vrsto izjemnih dosežkov na področju inovacij v razvoju papirne in trajnostne embalaže. Prav posebno skrb pa namenjajo tudi zaposlenim. ŠPORT LOGATČAN MIHA ŠIMENC LETOS SPET V DOBRI FORMI T ežav s poškodbo odlični logaški smučarski tekač nima več oziroma jih, kot je povedal v pogovoru za Logaške novice, uspešno rešuje z vajami. Sodeluje s fakulteto za šport, kjer mu strokovnjak piše plan za moč in tako nadzorujejo poškodbo hernije. Žena, ki je fizioterapevtka, je Mihu pomagala z nasveti in je tako že po dveh mesecih začel običajne treninge. Kakšna je bila po poškodbi vrnitev med najboljše tekače? Ugotovil sem, da prav hitro ne morem priti do nivoja pred poškodbo. Šele letos sem lahko začel spet dosegati take rezultate, kot sem si jih želel. Veliko sem moral nadoknaditi. Kako ste se poleg fizičnih treningov pripravljali na svetovno prvenstvo v Planici? Trenirali smo poligon, veliko sem tudi sam delal na mentalni pripravi. Pogosto me povozi trema in tako mi še na nobenem velikem tekmovanju ni uspelo odteči tistega, kar sem bil v tistem trenutku sposoben. Letos pa sem opravil najboljše teke v klasiki prav na domačem SP in to je bila zame res velika zmaga. Vaši vtisi z domačega svetovnega prvenstva? Pohvaliti gre organizatorje, ker je bilo vse neverjetno dobro izpeljano. Na teku je bilo kar nekaj navijačev, vesel sem bil predvsem domačih in članov TSK, kar mi je dalo še dodatno podporo. Proge pa so bile težke, kot se za SP spodobi, in vrhunsko pripravljene. Kakšne cilje ste si postavili, katera disciplina vam je najbolj ustrezala? Moj največji cilj je bila uvrstitev med najboljših trideset, ker mi do zdaj to na velikih tekmovanjih še ni uspelo. Svoja pričakovanja sem uresničil. Zagotovo pa sem si sam pri sebi po tihem želel priti v polfinale, se pravi med najboljših dvanajst, kar je bil zame res lep dosežek. Če ne bi bilo tistega padca, bi se mogoče lahko boril za višja mesta. Zdaj ne morem vedeti, česa sem sposoben. In ostaja tisti grenak priokus. Ampak to je del športa. Zadovoljen sem s tem, kar sem pokazal. Predvsem mi je bil všeč tek štafet, kjer sem držal priključek z najboljšimi in dokazal, da na distanci lahko odtečem kakšen dober tek. Ste zadovoljni s servisno ekipo? Vsi so naredili dobro delo, smuči so bile odlično pripravljene, bili smo konkurenčni ostalim. Vsi deležniki v naši ekipi so delovali odlično. Je bila Planica vrhunec vaše kariere ali imate v načrtu še kaj več? To je bil eden izmed vrhuncev – domače svetovno prvenstvo, doživiš ga samo enkrat v življenju, pa še to ne vsak športnik. Malo nas je, ki nam je to dano. Imam pa še kar nekaj ciljev. Enkrat v življenju bi rad stal na stopničkah svetovnega pokala ali bil vsaj blizu njih. Kaj pa olimpijske igre 2026? Želel bi še na ene. Oddaljene so še tri sezone, spet niso tako daleč. So še v mojem časovnem dometu, dokler imam namen vztrajati v teku. Kako uskladite družinsko življenje s športno kariero? Družinsko življenje je prineslo kar nekaj sprememb, veliko več je prilagajanja, improviziranja. Vse uskladiti je naporno, ampak sem res vesel, da sem si kljub športni karieri ustvaril družino. Žena Vanja naredi veliko delo doma z otrokoma, medtem ko sem jaz v tujini. Nekako nam lepo uspeva. Kaj bi svetovali mladim? Da se odločijo za tek na smučeh. Ni monoton šport, dogaja se v naravi. Kot otroku mi je dal tek na smučeh veliko, saj sem ob njem spoznal veliko različnih športov, se dobro fizično in psihično razvil. Komur pa je ta šport zares všeč, mu svetujem čim več vztrajnosti. Talent te pripelje le do neke točke, od tam naprej se začne garaško delo. Kako bi izpostavili TSK Logatec v svoji karieri? TSK Logatec je bil v moji karieri res dober steber. Klub je tista opora, na katero se lahko vedno obrnem, kjer se postavijo zame. Odlično se razumemo. Imamo super navijače in super starše. Tudi to, da so me prišli podpret v Planico, mi je bilo v veliko veselje. Brez tega temelja bi bila moja športna pot nemogoča. Klubu gredo velike zasluge, da so me najprej vzgojili v tekmovalca, da me podpirajo kot tekmovalca, pa tudi za moje rezultate. Mislim, da delamo zelo dobro, o TSK Logatec lahko povem le lepe stvari in izrečem pohvale. Nataša Vidmar Foto: Gepo LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 29 ŠPORT ROKOMETAŠICE 4. V DRŽAVI, PRED NJIMI ŠE DOMAČI SUPERPOKAL R okometašice Zvezde Logatca so v Ajdovščini dočakale vrhunec sezone in logaškega rokometa nasploh. Na zaključnem turnirju se jim je za las izmuznilo celo finale. Srebrne medalje sta se veselili Logatčanki Ana Berzelak in Teja Treven. Omenjeni rokometašici sta nosili dres Izole, ki je bila v polfinalu proti Logatčankam boljša z rezultatom 29:25. V finalu je 28. pokalno lovoriko pričakovano osvojil Krim Mercator, na tretje mesto se je uvrstila domača Ajdovščina. Logaške rokometašice so lahko na svojo predstavo izjemno ponosne, zgodovinska je bila namreč že uvrstitev na tekmovanje te kakovosti. Še dobrih deset minut pred koncem polfinalne tekme so dekleta v prepoznavnih rumenih dresih držale prednost pred obalnimi nasprotnicami, ki so na koncu izkoristile svoje izkušnje in se uvrstile v finale. Za logaški šport še ni konec lepih novic. Ob začetku naslednje sezone bo Logatec namreč gostil superpokalno tekmovanje, na katerem se bodo pomerile štiri najboljše slovenske ekipe. Vse podrobnosti dogodka, ki bo velika promocija tudi za logaško okolje, bodo znane kmalu. Takšen športni in dogodek, ki bo pred nami, pa ne bi bil možen brez podpore lokalne skupnosti in sponzorjev, zato zahvala Občini Logatec, Športni zvezi Logatec ter podjetjem AS Kenda, Copia Biro, Workmaan, Mihevc transport, Iggitrans, Hidravlik servis in dm Slovenija. Besedilo in foto: Uroš Pihner ZAPLANA TRAIL - TEK ČEZ DRN IN STRN V NAŠI BLIŽINI V elikonočni ponedeljek je v Zaplani postregel s sila zanimivim dogodkom, prvim tekaškim trail preizkusom - Velikonočnim Zaplana trailom, imenovanim Tek skozi čas 2023. Kinmet in Športni utrinek sta bila «krivca«, da je do tega organizacijsko zahtevnega dogodka sploh prišlo. Po hladnih in deževnih dnevih so se v ponedeljek po veliki noči vremena Zaplanincem zjasnila in nebo je bilo kot umito, pomladna narava pa obsijana s soncem. Tekačev in obiskovalcev se je zbralo pred staro šolo v Zaplani zelo veliko, tako odraslih kot tudi otrok. Vzdušje je bilo enkratno, prireditelji pa so izjemno dobro vodili vse priprave na začetek tekov. Najprej so bili na vrsti najmlajši, startno črto pa so nato prestopili še tekači na Cankarjevih 24, Rimljanskih 13 in Napoleonovih 4 km. Proga je potekala po izjemno lepi naravi, polni razgledov, strmih vzponov in spustov in le kanček ravnine. V začetni strnjeni skupini prijetnega vzdušja ni manjkalo. 30 Po nekaj kilometrih pa se je vsak od nas tekačev pričel boriti s progo, znojnimi čeli, strminami, koreninami, predvsem pa vsak sam s seboj. Pohvalno je bilo delo spremljevalcev ob progi, ki so poskrbeli za okrepčilo med napornimi tekaškimi kilometri. Proga je bila zgledno urejena, označena, čeprav je nekaj tekačev morda naredilo korak ali dva več, saj so v borbi s časom morda spregledali oznake. Tisti nekoliko počasnejši te težave nismo zaznali in smo po pravi poti ubirali korake proti cilju. Najlepše in spodbudno pa je, ko te navijači ob poti s ploskanjem, besedami spodbude in pohvale kar ponesejo proti zastavljenemu cilju. Prirediteljem gre vsa pohvala za vzorno pripravo, slastno potekmovalno malico in prijetno druženje v pozne popoldanske ure. Start v zaplaninski trail je torej uspel, naslednje leto pričakujemo prav tako množično udeležbo. Hvala Metki in Juretu ter njunim sodelavcem, končna ocena je ODLIČNO! Metka Bogataj Foto: osebni arhiv Metke Marinč LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 ŠPORT LOGATČAN BOJAN TROJAR MED NAJBOLJŠIMI TRIATLONCI SVETA NA SNEGU S keikampen je bil letos organizator 25. dogodka najboljših triatloncev sveta na snegu. Norvežani so bili že tako tretjič gostitelji tovrstnega tekmovanja, na katerem je nadvse uspešno nastopil tudi Bojan Trojar iz TK Logatec, ki je v veteranski kategoriji osvojil 4. mesto v duatlonu in 6. mesto v triatlonu. Sicer je Bojan dobitnik že štirih odličij s tovrstnih tekmovanj. »Samo prizorišče Skiarena je poleg tekaških prog bilo tudi biatlonsko prizorišče, kjer so nastopali že olimpijci in svetovni prvaki. Tokrat so se na tem mestu v zimskem duatlonu in triatlonu pomerili atleti iz 21 držav,« je uspešni logaški triatlonec povedal po vrnitvi. »Poleg številnih norveških navijačev je tekme spremljalo še 600 otrok z bližnjih šol, neposredno pa ga je tri dni prek svetovne organizacije TriathlonLIVE prenašala norveška TV2, tako da smo tekmovalci Age Group (starostne skupine) dodatno spoznali zahtevnost proge.« V petek, 24. marca, je bil pri minus 19 st. C start AG v zimskem duatlonu (tek 5.5km - gorsko kolo 8.3km), v nedeljo, 26 .marca, so ob 9.00 pri minus 15.9 st. C startali še v zimskem triatlonu tek 5.4km - gorsko kolo 10 km -smučarski tek 10.4km). Slovenci smo imeli tri predstavnike: Jani Železnikar je v svoji skupini (60-64) osvojil dve drugi mesti (zimskem duatlonu in triatlonu), Klemen Kovač (45-49) v triatlonu 9.mesto (oba sta iz TK Ljubljana), Logatčan Bojan Trojar (65 – 69) pa 4. mesto v duatlonu in 6. mesto v triatlonu (Norvežani so bili najbolje zastopani, zato pričakovano osvojili tudi večino medalj ( v AG kar 26). »Proga je bila fantastična, tehnično ne prezahtevna na 1m zimske podlage. Brezhibna, lepo označena, utrjena, zaradi nizkih temperatur hitra in široka tudi za prehitevanje. Na kolesu navzdol so bile hitrosti večje od 50 km/h, zato prstov na roki skoraj nisem čutil, kar se je pokazalo tudi v dolgi menjavi v smučarski tek. Letos takih dobrih pogojev nisem izkoristil. Ker sem že v teku imel preveč zaostanka v svoji skupini, nisem imel možnosti za odličje. Zmagal je domačin Norvežan, drugi Nemec (že 9x SP) in tretji Čeh. V duatlonu pa je legendarni Nemec ubranil naslov SP, drugi je bil Čeh in tretji letos boljši od mene Avstrijec,« je zahtevno tekmo komentiral Bojan Trojar. Blanka Markovič Kocen Foto: osebni arhiv B. T. POMLADNO RAJANJE ČLANIC TKLM MINI, članice nižjega in višjega nivoja. Članice TKLM so v letošnji sezoni zopet zelo uspešne. V finale Odprtega državnega prvenstva MTZS, ki je potekalo 22. in 23. aprila v Benediktu, se je namreč uvrstilo 16 članic v več programih. Domov smo se vrnili z dvema zlatima, sedmimi srebrnimi, tremi bronastimi medaljami, tremi četrtimi, dvema petima, enim šestim in tremi sedmimi mesti. 2. aprila so članice Twirling kluba logaških mažoret Športno dvorano Zapolje spremenile v prireditveni prostor za izvedbo prireditve Pomla- dno rajanje. Pripovedovalke, povezovalke pomladnega rajanja so bile članice, ki obiskujejo interesno dejavnost na OŠ 8 talcev, članice in na POŠ Hruševje, skupini CICI, LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 Pohvaliti se moramo tudi, da se je 13 članic TKLM kvalificiralo na National Cup, ki bo od 3. do 8. avgusta v Liverpoolu, Anglija, kamor jih odpotuje 12. NV Foto: arhiv TKLM 31 ŠPORT Zogodovina košarke na Logaškem: ZAPISNIKARJI, ČASOMERILCI IN IZDELAVA KOŠARKARSKIH TABEL Za vse tekme v Logatcu so bili pooblaščeni pomožni sodniki. V drugi generaciji sta zapisnike vodili Janez Eržen in Marjan Lenarčič. V tretji generaciji sta zapisnike vodila Franci Kogoj ( Aci – Žiberšan ) in Bernarda Jereb. Pozneje so se pridružili še Hermina Zupančič (Erikova) 1967/1968. in Jože Nagode (Krištof) 1969/72. leta. Po letu 1972/73 sta delo nadaljevala Franci Kogoj in Hermina Zupančič (Erikova) do leta 1975. (vir: Tone Gosar, Franci Kogoj) Zapisnikarska miza – tretji z desne Janez Možina (Češerkov), peti z desne Janez Jerina, poleg z leve Tone Mihevc -Lovrečov – leto 1961/1962 (vir: Janez Jerina ) Prva registrirana zapisnikarja - časomerilca sta bila Janez Jerina in Janez Možina (Češerkov). Izpit sta leta 1958/1959 opravila v Ljubljani. Vodenje zapisnikov in merjenje časa sta opravljala približno do leta 1964/65. Pri vodenju zapisnikov so nudili pomoč še Joža Arhar, Rozi Sedej, Tone Mihevc (Lovrečov) … (vir – Janez Jerina, Janez Nagode – Krištof. 32 Košarkarski koš - lesena konstrukcija Prve table (lesene) je postavila 45. tankovska divizija, ki je bila nastanjena v Logatcu. Table so bile postavljene ob Plečnikovi hiši. Podlaga je bila travnata in igralo se je bolj malo. Leta 1947 se je divizija preselila na Vrhniko. Igrišče je potem prešlo pod šolsko upravo. (vir: Rihard Erker) Košarkarski koš – železna konstrukcija Prve table s kovinsko konstrukcijo so bile izdelane med 1954. in 1956. letom. Organizacijo izdelave tabel je vodil Marjan Lipovec. Kovinska konstrukcija je bila izdelana v mehanični delavnici pri Žvabu - stavba bivše Konfekcije. (vir: Rihard Erker, Aljoša Gutnik) LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 Košarkarski koš – po normativih KZS Table in kovinske konstrukcije (po tehničnih normativih KZS) so bile izdelane leta 1957. Zoran Mrak je organiziral izdelavo košev v tovarni KLI Logatec. Akcijo je pomagal izvesti tudi Marjan Gutnik, vsa strojna dela pa je prevzel Jože Urbas (Lahnčanov), ki je bil mojster v KLI–ju. (vir : Janez Nagode – Krištofov) Ko so leta 1967 igrišče asfaltirali, je konstrukcija ostala še ista. Kasneje je bila zamenjana in je takšna še danes. Načrte za konstrukcijo je izdelal Ciril Zupančič-Čiro (prerisal konstrukcijo z vrhniškega igrišča), izdelal pa Vlado Puc (vir: Dušan de Gleria). Na koncu se moram zahvaliti vsem, ki ste prispevali slikovno gradivo in pomagali pri besedilu. Posebej še knjižnici Logatec s slikovnim arhivom Toneta Mihevca – Tomnčkovega Toneta, Janu Mihevcu in gospe Makarovič za prijazno sodelovanje. Jože Nagode - Krištof VAŠA POŠTA MATERINSKI DAN V LOG-ZAPLANI Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) M nogo lepih besed je bilo izrečenih ob materinskem prazniku, ki smo ga praznovali v naši krajevni skupnosti. Otroci so z veseljem deklamirali pesmi in igrali na različne inštrumente, ter tako pokazali spoštovanje in ljubezen do svojih mamic. V veliko veselje nam je bilo, da smo lahko prisluhnili Klapi Kamerati, zaigrali so pesmi, ki so nam segle do srca. Seveda je v naši dolini navada, da ob koncu prireditve vsaka mama dobi rožico in se v družbi posladkamo in odžejamo. Hvaležni smo tudi županu Bertu Menardu, ker se je udeležil naše proslave in kot vedno na koncu povedal nekaj spodbudnih besed. Hvala vsem, ki sodelujete pri naših lepih dogodkih. V soboto, 15.aprila, pa je v Log-Zaplani potekala tudi čistilna akcija. Kljub sprva slabemu vremenu se je kar nekaj krajanov združilo in ob 9.00 začelo s čiščenjem bližnje okolice. Čeprav se nekateri vsak dan trudimo, da ne bi onesnaževali narave, pa se kljub temu vsako leto nabere nekaj odpadkov. Veseli smo bili, da so se akciji pridružili tudi otroci, saj jim z zgledom kažemo, kako in kaj je prav, da bomo živeli v lepem in zdravem okolju. Ob zaključku pa smo se podprli z dobrim golažem in osvežilno pijačo. Imeli smo se lepo, saj je bilo na vsakem griču ali dolini slišati smeh in vesele pogovore. Naslednje leto pa se zopet srečamo! Mojca Mivšek OBISKALI SMO UČENCE IN UČITELJE NA POBRATENI ŠOLI ALOJZA GRADNIKA REPENTABOR O snovna šola Tabor Logatec ohranja in neguje vezi z učenci in učitelji šole Alojza Gradnika v Repentabru. Jeseni so bili naši gostje, v aprilu pa smo jih obiskali mi. Skupina tretješolcev je pri njih doživela srčen sprejem in bogat program, poln doživetij. Učenki sta spomin na srečanje z učenci iz Repentabra takole zapisali. S šolo smo se učenci 3. razreda odpravili v Repentabor. Tam so nas pričakali učenci od 1. do 5. razreda. Na šoli jih je samo petnajst. Spoznali smo veliko znamenitosti. Ogledali smo si staro hišo in kako so živeli včasih. Imenovala se je kraška hiša. Tam prirejajo tudi kraške ohceti. Videli smo veliko stvari, ki jih mi nimamo. Ogledali smo si štiri kale, ki so bili sezidani za napajanje živine. Otroci so se včasih v njih učili plavati. Iz vodnjakov pa so ljudje zajemali vodo za pitje. Spoznali smo veliko otrok, ki so se radi družili z nami Slovenci. So drugačni in vsi učenci imajo majico rumene barve z napisom Šola Alojza Gradnika. Na njihovem igrišču smo igrali med dvema ognjema. Po igri smo so nam postregli kosilo. Imajo drugačno hrano kot pri nas. Jedli smo zelenjavne makarone, mocarelo in korenje. Nato pa smo si ogledali kamišibaj, ki ga je izvedla gospa iz Knjižnice Logatec. Kmalu smo se poslovili in v dar dobili lutke, ki so jih izdelali sami. Poslovili smo se tako: adijo! Vse skupaj je bilo zakon! Larisa Gantar in Neja Šebenik, 3. razred OŠ Tabor Logatec LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 33 VAŠA POŠTA ZAKLJUČNI IZLET NA VRH SVETIH TREH KRALJEV V okviru UTŽO, skupine za spoznavanje domačega kraja, ki jo vodi Jana Jureš, smo se odločili, da zadnje letošnje srečanje popestrimo z izletom na Vrh Svetih Treh Kraljev. Ga. Jana je organizirala prevoz in medgeneracijsko srečanje z učenci in zaposlenimi na podružnični šoli OŠ Rovte, enoti Vrh Svetih Treh Kraljev. Dne 6. 4. 2023 smo se zbrali pri športni dvorani v Logatcu, kjer je za presenečenje poskrbela ga. Zvonka. Postregla nam je tople domače žemljice. Voznik Miha je poskrbel za varno namestitev v kombi. V lepem sončnem vremenu smo se odpeljali proti našemu cilju, kjer nam je med potjo nekaj zanimivosti povedal voznik. Na podružnični šoli, ki stoji v lepem naravnem okolju, so nas pričakali učenci, učiteljice ter gospodinja, ki nam je pripravila sladko malico in čaj. Učenci so nam ob kitarski spremljavi zapeli himno podružnične šole, ga. Ana pa nam je predstavila delovanje le-te. Bili smo prijetno presenečeni, kaj vse zmorejo učenci in vsi zaposleni. Po ogledu šole smo se v spremstvu učencev odpravili na Vrh Svetih Treh Kraljev. Odprl se nam je pogled na Kamniške in Julijske Alpe, Trnovski gozd, Javornike, Snežnik in nižje hribovje. Ob razlagi ge. Mihaele smo opazovali čudovite vrhove. Nato smo se odpravili v cerkev. Ga. Mihaela nam je predstavila zgodovino le-te, ga. Agnes pa nam povedala zanimivosti o cerkvi sv. Nikolaja na Hlevnem Vrhu. Tri učenke so prebrale legende o zanimivostih v okolici. Po končanem programu v cerkvi smo se po isti poti spustili do šole, kjer so nam učenci v slovo recitirali nekaj pesmi. Zahvalili smo se jim za prijetno druženje in se s kombijem odpeljali po panoramski cesti skozi Rovtarske Žibrše v Logatec. Spoznali smo lepe kraje v naši okolici in jih bo vredno obiskati peš ali s kolesom, in čudovite srčne ljudi. V Logatcu smo se zahvalili še Jani Jureš za zanimiva predavanja in raziskovanja domačega kraja v vsem šolskem letu. Hvala tudi Ani Tršar za koordinacijo med letom. Zdenka Jerina GLEDALIŠKO POPOLDNE V LOGATCU 18. 4. se je po »koronski pavzi« v Logatcu, v Narodnem domu, spet odvijalo Gledališko popoldne, ki ga organizira Vrtec Kurirček Logatec. Otroci so si lahko v spremstvu staršev ogledali dve predstavi, in sicer lutkovno predstavo z naslovom Veliki lov na pošast, priredbo istoimenske knjige avtorja Norberta Lande, in plesno-gledališko-glasbeno predstavo Piščanček Pik išče mamo, ki je ravno tako priredba istoimenske knjige avtorja Marjana Mančka. Za uvod v predstavi sta zbrane pozdravili ravnateljica vrtca Brigita Česnik in pomočnica ravnateljice Mira Oblak, ki je prebrala tudi motivacijsko pesem Gledališče. Za izvedbo obeh predstav smo v celoti poskrbele vzgojiteljice enote Tičnica. Dvorana je bila tako polna, da je "pokala po šivih" - gledalci so napolnili osrednji del, balkon in tudi vsak kotiček vmes. Vsem obiskovalcem se nastopajoči zahvaljujemo. Po takem odzivu bomo še z večjim veseljem v naslednjih šolskih letih organizirali gledališke popoldneve in tako popestrili dogajanje otrokom. Mateja Ručigaj, vzgojiteljica enote Tičnica Foto: Vital Mihelčič 34 LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 VAŠA POŠTA / ZAHVALE TUDI LJUDSKA PESEM SE POJE V VRTCU V okviru UTŽO, skupine za spoznavanje domačega kraja, ki jo vodi Jana Jureš, smo se odločili, da zadnje letošnje srečanje popestrimo z izletom na Vrh Svetih Treh Kraljev. Ga. Jana je organizirala prevoz in medgeneracijsko srečanje z učenci in zaposlenimi na podružnični šoli OŠ Rovte, enoti Vrh Svetih Treh Kraljev. Dne 6. 4. 2023 smo se zbrali pri športni dvorani v Logatcu, kjer je za presenečenje poskrbela ga. Zvonka. Postregla nam je tople domače žemljice. Voznik Miha je poskrbel za varno namestitev v kombi. V lepem sončnem vremenu smo se odpeljali proti našemu cilju, kjer nam je med potjo nekaj zanimivosti povedal voznik. Na podružnični šoli, ki stoji v lepem naravnem okolju, so nas pričakali učenci, učiteljice ter gospodinja, ki nam je pripravila sladko malico in čaj. Učenci so nam ob kitarski spremljavi zapeli himno podružnične šole, ga. Ana pa nam je predstavila delovanje le-te. Bili smo prijetno presenečeni, kaj vse zmorejo učenci in vsi zaposleni. Po ogledu šole smo se v spremstvu učencev odpravili na Vrh Svetih Treh Kraljev. Odprl se nam je pogled na Kamniške in Julijske Alpe, Trnovski gozd, Javornike, Snežnik in nižje hribovje. Ob razlagi ge. Mihaele smo opazovali čudovite vrhove. Veš, da … veš, da je vse tako, kot je bilo … v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) Nato smo se odpravili v cerkev. Ga. Mihaela nam je predstavila zgodovino le-te, ga. Agnes pa nam povedala zanimivosti o cerkvi sv. Nikolaja na Hlevnem Vrhu. Tri učenke so prebrale legende o zanimivostih v okolici. Po končanem programu v cerkvi smo se po isti poti spustili do šole, kjer so nam učenci v slovo recitirali nekaj pesmi. Zahvalili smo se jim za prijetno druženje in se s kombijem odpeljali po panoramski cesti skozi Rovtarske Žibrše v Logatec. Spoznali smo lepe kraje v naši okolici in jih bo vredno obiskati peš ali s kolesom, in čudovite srčne ljudi. V Logatcu smo se zahvalili še Jani Jureš za zanimiva predavanja in raziskovanja domačega kraja v vsem šolskem letu. Hvala tudi Ani Tršar za koordinacijo med letom. Nataša Rupnik, vzgojiteljica Vrtca Kurirčka Logatec, Enota Hotedršica Foto: Sonja Dremelj Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica, tasta, svaka ZAHVALA ALOJZIJA MOLJK (21. 6. 1937 – 30. 1. 2023) SLAVKA RUPNIKA (9. 11. 1933 - 14. 3. 2023) Ob odhodu naše drage mame, stare mame in prababice se lepo zahvaljujemo vsem, ki so jo imeli radi, ji kakorkoli pomagali ali jo v dobrem in slabem spremljali na njeni tuzemski poti. Zahvala tudi vsem, ki so pripomogli pri organizaciji in izvedbi pogrebne slovesnosti in vsem, ki so sodelovali pri njenem zadnjem obisku svete daritve. Iskrena hvala tudi vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih v mislih, besedah in dejanjih dajali podporo. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za vsa izrečena sožalja in tople besede ter darovane sveče, maše in darove za cerkev Sv. Katarine na Medvedjem Brdu. Hvala gospodu župniku Alanu za opravljeno sv. mašo in pogreb, g. Gorazdu za organizacijo pogreba, cerkvenim pevcem, lovcem Lovske družine Rovte in drugim lovcem, Aniti in Danijelu za izrečene poslovilne besede. Posebna zahvala gre osebju Doma starejših Logatec za skrb in nego v zadnjem letu in pol njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Vsi njegovi LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5 35 ŠPORT 36 LOGAŠKE NOVICE – MAJ – ŠT. 5