. .. - - s Nmjrečji ilorenald dnevnik ▼ Združenih državah Vetrn za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 J l Lisi; slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. rVUEFON: 00BTLANDT 3876 Intend m Second 01ms Matter, September St 1908. st tbs Post Office «t Hew York V Y. mdrr Act of Ooncrsss of Mar j 11ST« TELETOM * OOETLAKDT 387ft NO. 273. — ŠTEV. 273. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 21 1927. — PONDELJEK, 21. NOVEMBRA 1927. rvr VOLUME XXXV. - LETNIK XXXV KOTIŠČE ZAROTE JE BILO NA AMERIŠKIH TLEH Na ladji, namenjeni v Mehiko, je bila zaplenjena munzcija. — Domneva se, da obstaja nova zarota, kbje namen je strmoglaviti Callesa. — Važna odločitev v mehiškem petrolejskem sporu. NEW ORLEANS. La., 20. novembra. — Carinski uradniki so aretirali pretekli petek pet moških ter zaplenili 7500 nabojev municije na dveh ladjah. Ena teh ladij je bila namenjena v Mehiko, druga pa v Honduras. Na krovu slednje, imenovane Bholuteca, se je razkrilo 4500 nabojev municije. Pozneje so se napotili vladni uradniki na krov parnika Winico, kjer so našli tri tisoč nabojev. Domneva se, da je New Orleans središče vehke zarote strmoglavljenje Callesa. ALBANY, Cal., 20. novembra. — Policija je pričela s poizvedovanji, kje se nahaja John Man-nerstam, ravnatelj Pacific Arms Co. v San Franci-co, potem ko so našli in zaplenili pri preiskavi njegovega tukajšnjega stanovanja cel arzenal strojnih pušk, navadnih pušk, revolverjev in različne muni cije. PONAREJANJE BANKOVCEV Denar je bil ponarejen v zaroti, da se strmoglavi rusko sovjetsko vlado. — Aretacije so bile izvršene v Nemčiji, Parizu in Londcnu. BERLIN, Nemčija, 20. novembra. — Ponarejanje ruskih bankovcev, imenovanih "červonec" na debelo je razkrila nemška policija, Tti je spoznala, gre za velikansko politično zaroto. Oni, ki so bili udeleženi pri tem zločinu, so nameravali zlomiti sovjetski finančni sistem ter ob istem času financirati revolucijo v Georgiji in Kavkazu. Prve aretacije so bile izvršene —----- pred več hot dveiui meseci v Vi I Xrvr in Frankfurtu in jetnike se je odved-1 JVAJ'Mllll. J t lo v Berlin na zaslišanje. Cela afera pa je ostala na čuden način tajna. V zaroto je zapletenih več nemških ultra-nacijoualistov. \ Voditelj je neki Georgijec, ki je očividno pričel s svojimi operacijami pred več meseci v Parizu. Ko so mu pričele prihajati francoske oblasti na sled, je odšel na Bavarsko, kjer je bil vzgojen v slavnem samostanu" Ettal. Posrečilo mu se je pridobiti za svojo stvar dr. Weberja, nemškega fašista in euega sodeleženeev Hitlerjevega puča. I>r. Weber je seznanil Georgij- ZOPET AKTIVEN General Cang Kaj-Šek, prejšnji vrhovni poveljnik kitajskih nacijcnali-stičnih Čet, namerava prevzeti visoko civilno mesto v nakinškem režimu. ŠANGHAJ, Kitajska, 20,. nov. General Čansr Kaj-Šek. prejšnji Preiskava se je završila po sprejemu informacij!™ 55 dr- Roeke*tom, fašistom iz i*"*«"* nacijo- iz Clevelanda in Ke?ta. Tamošnja policija je dom Frankfurta' ki n»intangu. lli nacijonalistič- nik protiboljševiškega generala ni J)0,itir'ni Avalova. pri sebi-zaboje, vsebujo-| CanS r*lkel včeraj popoldne, če 2400 funtov nedovišenih. po- da mu Postaja vedno bolj težko narejenih bankovcev ter veliko °e kot maroški , , . . . • ♦ j u i i 10 okriti z mr- , . , » • tr ^ i •!• ... , Iutno temo in skozi neprestano! cesjem. Ko sta bili izročeni v roke ... ' p i -1 • , ,. . zmrzlino m sneg najbolj strašno francoskih vojakov pn neki voja-. , . . . ... , . Gene . . . . . . . .. . izkušnjo, ka: sva jih kdaj doži 1 skt postojanki, sta prenehali jo- vela J kati, a sta neprestano povprale- TUNNEY PRI PREDSEDNIKU Predsednik Coolidge je rekel mojstrskemu bo-rilcu G ene Tunney-i!, da izgleda bolj kot kak kinematografski fgrakc kot pa pretepač. je zaplenila policija, kateri v —jv|nosti Bil je aretiran junija meseca v zvezi z nekim •«<">rfi^ svojo ^ tekom ^vora.je tik,- krivdo, a trdil, da je nastopil iz- ključno le iz političnih motivov. Zaplenjena korespondenca kaže. transportom municije. Informacije policije v Clevelandu in Kentu se glase, da sta bili dve strojni puški Pacific Arms Co. ^ bila razpredena zarota po številnih deželah in izvedelo se je, da so bile izvršene že številne aretacije v zvezi s to zaroto v Londonu, Parizu in Madridu. Voditelj tolpe je bil v tesnih stikih z Aaronom Simonovičem. pre j sni m tajnikom zloglasnega meniha Ra- poslani na naslov Charlesa Hessa v Kentu. Pri preiskavi hiše v Albany, Cal., so našli delavnico za popravo orožja ter tudi motorni čoln. Hiša lezi v neposredni bližini zaliva v San Francisco. V pismih naslovljenih na Rosasa v N' Orleansu'S]>utina ter prince,n Xestorje,n i . j i ji .i inn • m vi .Eristavi, ki je bil preteklega fe- se glasi, da bo dobavil pisec 300 strojnih pusk, |bruarja aretiran v Parizu radi po_ 50,000 navadnih pušk, 50,000,000 patron in večjiarejanja. Približno 500 ponarejenih čer-voncev so dobile berlinske banke ter jih izročile Državni banki, kjer se je razkrilo ponaredbe. baterij ar tiler i je. CLEVELAND, O., 20. novembra. — Senator Borah je po svojem dohodu semkaj rekel, da ni še nikdar slišal o kakem Rosasu ali pismu, naslovljenem nanj. WASHINGTON*. I>. (_'.. 20. n«v. Tunncv-a, mojstrskega !>o-: rilca in prejšnjega mornariškega ... . .... . Celo noč v sredo je divjal iz- V0Jak*' J" v^raj predstavil pred- vah svopjih stansih. ivanre(]no tcžak snežni vihJ •, Jsedniku Coolidgu general Dejeu- Odprli sta na široko oči od sa .bližini pet tisoč čevljev sva po- 'f' PovelJnik mornariškega zb ra. mega presenečenja, ko sta zagle-'novno izgubila kontrolo, katero !Pozneje se Je udeležil nogometne dali kolono dvajsetih mul. nosečih sva dobila nazaj šele. ko je kazal |lfrre med armado iu mon,anški-denar, obleko, sedla in druge stva-'altimeter le par sto čevljev nad m: VOJatii' ri ter nista mogli razumeti, da se zemljo. Predsednik Caolidge je i»ove- je vse to plačalo za njiju oprošče-j Po številnih urah letanja na sle-'dal sampijonu. da mi sicer impo-nje z rok njih temnih ječarjev. j po sva se znašla med gorami. Le- nira njegovo telesno stsnje. da pa Skozi tri dni in tri noči so pa- ta,a SV* ter: izgleda bolj kot kok muvi-igralec žile francoske zunanje postojanke SP f?°|rskl,n ki|kot pa mojstrski borilec. Predsed- ......... . , SO se prikazovali 1Z polteine. Hnjk roo!iI,u-e ^ S zanimal z.i ka- • ^ii ^ »Vf> prišla jutranja zora. na-! riioro Tuaneva ter hotel vedeti no včeraj zvečer se je privedlo o-r . J "Jl™ 1 uu,,tvi noiei \ea«xi. e, ma je razodela prosto meglo do vi- se ho še boril ali Če bo pričel na-šine osmih tisoč čevljev. -Mraz je j stopati kinematografski igra-bil intenziven, led je pokril stroj je(, in roke obeli so i>o uirodno upli-razmere so postajale vedno slab- vala ,,a P^dsednika. še in konečno sva spoznala, da ne _ predsednik mi je povedal, be deklici v taborišče, po dolgi hoji skozi gorski sneg. Takoj sta bili obe deklici odvedeni v lieni Melalal. kjer so zdravniki našli, da sta ostali popolnoma nepoškodovani, z izjemo učinkov zanemarjenosti in iznmče- lo nie*»ovih sposobnosti kakorlii- Z izjemo gosj>odi ne Prorokov. . nje Mn sposoon sti. Kakorn, j i morpva naprej A sle(1 te?a sva se tro se bo dal zopet vpreci. Izjavil ^i je bila zelo Dleaa m suna Asiea . . .. . ' . „ _ svoje bolezni tekom zajetja, niso obr,llla V »P™^ ^ beva V™t*-\ni borbi. - je r^kel Tunnej^ Dal Atlas je. da ne bo prevzel mesta vrhov nega poveljnika ali peneralisima izgledali ostali pač pa se vrnil v Nanking kot slabši radi njih izkušenj v član centralnega izvrševalnega ko- pogorju. mitrja ali mogoče kot načelnik vo- Stee? ia ^Ihilet sta , osita mcsec jaskega sveta. ^ { Vi>ad- .q baronesa 8tein. Centralni izvrsevalni svet je • * , • . . ^ . heil je najiwo naprosila za ogle- najvisje strankino zastoi>stvo v J Jl 1 ° nankinškem režimu in iz tega je dalo in g'. ivnik. da spravi svoje razvidno, da se želi fang vrniti lase v red iti nastopi primerno ket civilen voditelj, ne pa kot vo- pmt major jem Fjiret, ki jc vodil jaški, čep-av bi bil prar tako A-pli- ysa ]H)„.dyArija eproščenje. ven pri načrtih nankinške vlade *__ za pogon proti Pekingu v svoji lastnosti kot načelnik vojaškega Ne Zamudite naroČiti sveta. jetniki prav nie 1a v kitki prijatel^ki (}eMl Ma*j jo izraza tudi svojemu mnenju, da lo predno se je stemnilo, sva pri- predsednik velik mož. staki na nekem razoranem polju. skoro obdana od množiee kmetov. I Pclicista odslovi jena radi pijanosti. Prvikrat v teku dvajsetih let je bil neki poročnik odpuščen iz služ-» be v policijskem department!! radi kršenja pravil. Xeki seržant jc bil istotako odpuščen iz istega vzroka. Odpuščena moža sta poročnik t Potrjena vest o smrti . N vstala. To njegovo potezo se smatra tu-i Slovensko - Amerikansk: Lovett iz r>ath Beaeh postaje ter di kot napor z njegove strani, da. j bi se ne smatralo njegovega po- Koledar. seržant James Scanlon s Canarsie postaje na Long lslandu. Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte ta Slepski Dom v Ljubljani! Aguilar, ki je poveljeval eni ar-'. ~ ^kritosrcno upam. da bo madnih skupin, ki so se uprle pro- ™ela PrihodnJa >enarna seja ti vladi Callesa dne 3. oktobra Ku°mintan"a za •>osledleo reor?a" ujet. sojen in usmrčen, je potrdil vlade v ^nkingu in po- včeraj general Enriquo Torres, ^W* združene stranke, — je izjavil Cang. WASHINGTON, D. C., 20. novembra. — V LAREDO. Texas, 20. novembra.iza'zei vladnih krogih so dobili vsled odločitve mehiške- Poro5ila' da bil *eneral 0skarpa ga ^vrhovnega sodišča glede vrtalnega dovoljenja Mexican Petroleum Co. ugoden vtis. Poslanik Morrow je obvestil državni department, da je sodišče vzdržalo priziv družbe proti te mu, da je mehiška vlada zanikala družbi dovoljer nje za vrtanje novih vrele ©v. Odločitev vrhovne* ga sodišča proglaša dotične določbe postave za neustavne. { . Čeprav so dosedaj došle informacije še nepopolne, so vendar v Washingtonu mnenja, da je potom odločitve sodišča ugladena pot za uravnavo težkoč med obema vladama v različnih slučajih. vratka kot znamenje povratkaj diktature. Čang je izjavil, da se zavzema za civilno oblast nad vo- VELIKA PRATIKA s kosci in mlatiči CENA 25c 50 pri tik . . $10. Z naročilom pošljite znamke ali money order na — "GLAS NAROnA" 82 Cortlandt New York SiSMSMSStS -Če nam bo mogoče uveljaviti mir v nasi lastni stranki sem poveljnik posadke v Nuevo Laredo. General Aguilar je bil ujet v četrtek ponofi od Carlos Mendoze,. carinskega inšpektorja v Nuevo'^110 prPprKan" da ho severna Laredo, ko je skušal prebresti Rio,kampanja Uspešna v teku dveh Grande. Informacije nekega moža, kateremu je plačal general $500, da ga spremi v Združene države, so one cortlaxdt 46ST HEW YORK, K. 7. POSEBNI PODATKI Pristojbina za izplačila aaertiidh dolarjev v Jufoslaviji in Italic xnaia kakor sledi: s* 925. ali mmnji aanfc 75 centov; od $25. naprej da IS*, pn S cente od TMkBfs dolarja. Za večje sveto po pl> 1.1 -j - J iJ^ti-^E-ifSS*!«. - GLAS NAHODA, 21. NOV. 1927 NARODA YVLOVtXX DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Sataer, pretideni.__Louia Benedik, treasurer. Plaee of busmeas of the corporation and addresses of above officers. 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLASNABODA (Voice Of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko 4n Kanado ______________$6.00 Za pol leta ..........i3.00 Za četrt Ma______$1J0 Za New York ta celo leto~.&.00 Za pol leta________.___*__%3M Za inozemstvo ta celo leto -17.00 Za vol Itta Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj »n praznikom. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pdSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da Be nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Zanimivosti iz Jugoslavije. Na svatbi rtklan. V Markušici pri Vinkovcih se mirno zopet uki niti. Pleško in redov Pečic sta nato sknpno eskortirala nevarnega Mustafiča 77-letna starka izvršila samomor. je vršila te dni velika svatba. ^ __ , .... Pred hišo se je zbralo več 14—15 ter ga . vf- .S .^?e.emU °flCU" letnih fantičev, ki so čakali, da bi ^ V VOjaSkl dobili tudi oni —kot je tam nava-' da — kak dober grizljaj. Ko so jim jih jeli res deliti, je pčišlo] V zagrebški skladni bolnici med frkovei do srditega pretepa, je izvršili samomor 77-letna star-tekom katerega je d« bil 14-letni ka Marija Obajdin, rodom iz Yi-Vasa Obrenovic sunek z nožem, ki pave, a jug. državljanka. Pred mu je preparat trebuh. Fantiča so kratkim je iz reške bolnice, od-prepeljali umirajočega v bolnico, koder jo je odpravil?, italijanska dblast, prispela v Zagreb.. V za-Ljudje, osvobodite me, to 20 MS- grebški bolnici je ponovno izjavi-bojniki! la, da si bo končala življenje, ki Zagrebški policiji je prišel v zanjo nima več smisla, ker nima ni pest nevarni žepar Dragotin Kor- kogar na svetu. Svojo namero je par, rodom iz Siska. Nekega dne tudi izvršila: skočila je z dnige-se je vozil s svojo priležnieo iz pa nadstropja bolniškega poslop-Zaboha proti Zagrebu ter inten- ja ter padla na cestni hodnik, kjer zivno opazoval v vlaku Matijo je mrtva obležala. Truplo so pre-Soriča, trgovca iz Odre. Trgovcu peljali v mrtvašnico- Zakladne je nato na semnju v Somboru iz- bolnice, ginila iz žepa listnica in 6000 di-' , ngrjev. Policija je takoj ostlmila žal°8ten ^^ tožbe temešvarske jDragotina Korparja. Branjevec; nune. j Stevo Ostojič je vložil pri policiji - Mariborski katoliški listi so r ^ | istočasno ovadbo proti K6rparju,'Pre<* meseci z velikim zadoščenjem V "Glasu Naroda" smo Že večkrat poročali O vsako- ker je vinnjen fazjrraja! pred nje- na ni široko pisali o tožbi vrstnih sleparijah, kojih žrtve so bili naši ljudje. Ni dpi- S*™ hišo ter razbil okno. sobe. v teinesvarske nune GoUfiriede . • u-i- t, n i i - - L kateri je stanovala priležniea Ka- Frank proti novinarju Erženu. Po go tega, ko je bil v Brooklynu osleparjen neki rojak, men- ^ ^^ K6rp^r bfl natQ daljšem tiskovnem postopanju rada za štiritisoč dolarjev, ker je liotel v par minutah obo- aretiran. pa se je Ye(jei tako reni- d'- klevete v članku zaradi kate-gateti. 'tentno, da so ga komaj obvladali. je čutila nuna Gottfrieda 01 .. , v . . v . n i . i Na cesti se je vrgel na tla ter vpil: Frank žaljeno, pa je okrožno so- Sleparji Se poslužujejo smešno - naivnih sredstev. ^ ^ so ^ diš,e tožbc temešvarske nune za- Kajti izkazalo se je: Čimbolj neumen je predlog, tem- bojniki 1" Žepar in razgrajač je brnilo in jo obsodilo tudi v plaveč kalinov se bo vjelo nanj. bil že večkrat kaznovan, poleg cilo stroškov. Sodni sklep, s ka- tega pa mu je prepovedano bivati terim so bili stroški <3ottfriede v Zagrebu. Policija je Korparja Frank naloženi v znesku nad 700 "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Telephone: Cortlandt 2876. GOLD BRICKS'1 Znan je slučaj, ka je bil Brooklvnski most, ki je ve ljal osem ali deset milijonov, "prodan" za borih dvesto dolarjev. Itd. Jako priljubljena je tudi kupčija z delnicami. Newyorski rojaki jo dobro poznajo, pa se vseeno nočejo izpametovati. Rojak, ki je vtaknil svoj težko prislužen denar v pe te, avtomobilska podjetja, domove, importne in eksport-ne biznese, pa se je vsikdar za kapital in dividende pod nosom obrisal, bi se moral izpametovati. Pa se ni. Še vedno skusa nahitro obogateti.. Ne gre mu v glavo, da ameriški kapitalisti, ki kontrolirajo delnice, katere res kaj nesejo, ne bodo prišli v izročila državnemu pravniku. Din je že davno pravomoeen, nujna bi morala stroške že tudi po-Vojak je Streljal H& begunca, ravnati, toda sedaj ni o Gottfrie- Te dni je ekskortiral redov Pe- (li Frank iz ™isoare ne <*uha> ne čič v Zagrebu iz Komande mesta sl"ha- zastopnik sam je re-v vojaške zapore nevarnega ropar- kel- da j° bo treba ^ksekvirati. In ja Mustafiča. Mustafič je bil vkle-;tako ho iorei v *>ližnini ?neh ognjen, vendar se mu je posrečilo na iskal temešarski saomostan ekse-Kaptolu oprostiti se spon in po-i^utor. begniti. Vojak pa je imel toliko gkrlatica v Zagrebu se še vedno prisotnosti duha, da jč snel pu- širi. ško z rame ter pričel za beguncem Kakop javljajo zafrrebški li&ti streljati. Razbojniku pa bi se bi-|se gfcrlatiaa v Zagrebu še vedno lo kljub temu posrečilo pobegniti. š5ri y bo,Jliei na Zelenm brega če ga ne bi zapazil službujoči de-|se nahaja spdaj 120 oseb y tektiv Pivško. Detektiv jo je ta-jbolele „a škr]atici 10 takih bolni-New York na Osmo, sklicali "Kranjce" skup in jih zal1™-1 ubral za be^ineem ter - kov pa je v privatni oskrbi. Ker _______________________________ božjo voljo prosili, naj kupijo par delnic, da bodo že ju-'™ 'Must+afk" pa * je nava"J na!.ie bolnica že prenapolnjena, jeJpismi, katera je'dobivala od Xem- fleska. a ta je hitro zagrabil za mestna ob5ina sklenila, da se čim- cev. je dobila Viktorija dosti kor-samokres ter ustrelil dvakrat v prej poStaT11j0 žtirje paviljoni za'dijalnih čestitk od ljudi v Angliji POROKA KAJZERJEVE SESTRE Sestra bivšega nemškega kajzerja, Viktorija, stara 61 let, je presenetila Bonn, ko se je na hitro poročita s. 27 let starim rudam emigrantom. — Bila sta poročena v občinski hiši. — Nemško plemstvo je' ' " P*ter Zgaga Cim starejši postaja človek, tem manjši se mu vidi svet * Ko se je Arnila v New York mlada in lepa letalka Ruth Elder, ji je mesto priredilo svečan spre- BONX. Nemčija, 20. novembra.' , * Po precej razburljivem živjenju j- ■ mb'1:V' k^er ^ bil »a sestra bhšega nemškega kajzer- ^l??0" "majheU 1>0r04'ni zajr- jem jo. priiieesinja Viktorija Schaum ^^ s0 1)1,1 bar0n vonI V sprejemnem odboru je bil po- burp-Li-pe. stara eno in šestdeset Solemaeh?T' profesor Ruttnef iz le? župana in drugih mestnih od-let, sedaj zopet enkrat srečno pri- Berhua' ln,?a PriCa madama bomikov tudi neki triindvajset-jedrala v pristanišče zakona z S"£kov* raaU ž^nina- lletni moški- mladim ruskim beguncem. Alek- w.. nservativ"° v Izmeti vseh je bil on najbolj ve- sandrom Sitbkovom. ki je bil ne- CU\ Je P0"*^10 eeli zadevi le sel in navdušen. Toda njemu ni koč pomivalec posode, profesijo- P^ornost in monarhistič-'posvečat nihče nobene pozornosti, nalen plesalec ter "ekstram ,isti so celo popolnoma Xajmanj pa Ruth Elder. filmskih slikah. ignorirali včerajšnjo poroko. Sedem .n dvajset let stari ženin.' ?0m,a Se* da Je Prejšnjemu o katerem se glasi, da prihaja iz kajzerju ™l0 u"ajaIa zveza nje" dobre družine, ki pa je sedaj iz- KOVe 61 Iet stare sestTC z mladim • gubila vse vsled ruske revolucije. Rusom, da pa ni mogel vmes. ker je Bil je namreč njen mož. * \ starem kraju imajo navado moliti pred šolskim poukom in po poseči šolskem pouku. bo nastopil vsled svoje včerajšnje ^ ^ K.bl a, stara lJOStava'i Tako jo tilo v Avstriji in tako zveze v prihodnji izdaji Gotha al- VS ^ ^tere bi bilo njegovo pri- y j Idvij. manaha kot soprog unukinje an- ™ f ^ obhodno potrebno, raz-, Tudi v~ zaswlen,m „ - mQ. gleške kraljice Viktorije in kot ^ljavljena ^a 1920 Od novo po ^^ ^ svak nekoč mogočnega nemškega Sta^ se plemstva Raz- (Wenaš mclijo seveda kajzerja Viljema Pri"cesinJa In n« povelje laške Uade in šoi: Poroka, namreč civilna, je pPP. ^ja f.naneno neod.nsna od dru; ^ ^ senetila prebivalstvo Bonna, ki je zlne Hohenzolierncev ter je vsled ^^ ^^ pričakovalo, da se bo vršila šele l^^tref diktat°m "" ^ ^ ^ o- prihodnji teden, a občinski urad-,- . , , ^ hrani nam Mussolinija. ki je raz- nik za poročne licence je dobili ^ro^lo se je. da se bo dne 21. ^ ^ J J včeraj zjutraj nujen poziv, naj bo'™'embra vršila niska pravoslav- 5talijamk-n takoj pripravljen. Niti komornik princesuije Viktorije, baron Sole-maeher, ni vedel za njen nenadni sklep ter je bil pozvan z nekega poslovnega opravka, da nastopi kot priča. Cela eerimonija je imela tako j na cerkvena poročila eerimonija. Obdolžbe proti Zoberju. m ponosom. Da. tako daleč smo prišli. * Poljaki nameravajo zgraditi od PASSAIC, X. J.. 10. novembra vaŽnem žcl'ZniSkem ]criži^'u Pri Obtožene listine se je dostanlo ^ ™VI moCno trdnJavo včeraj policijskemu načelniku, Ri-1 Pcljska Je pre(1 k"a,kim izrazito lice. da. je le malo ljudi v hard Zoberju, ki je bil koncem la vehko v A,i,f,riki- Z občinski hiši spoznalo poročno'oktobra suspendiran iz službe pod ^emm denarjem, posebno pa z ameriškimi dolarji, * * i jrraeliti trdnjave. skupino. Domneva se, da je bila obdolžbo. da se je zagrešil proti eerimonija nalašč tako hitro'kriminalnim postavam New Jer- je laliko vprizorjena. da se nnpravi konee seva. V celem se je dvignilo proti celi povodnji anonimnih sporočil, katera sta dobivala oba izza časa. ko je bila objavljena njujina zaroka. Poroča se. da je princesinja rekla. da ni povabil svojih hohen-zollernskih sorodnikov, ki niso kazali nobenega posebnega navdu- vič sremski mandat, je postal beo-'zmešale, bo prišel k pameti in ho šenja za zvezo, (ločim je bila ena j grajski poslanec Šemajo Demajo/kaj poročal, sama v splošnem "odrezana" od;ki je žid "židovske narodne Svi- Zobru pet obdolžb, med temi radi Jerrv Pt>r iz Rosebcom. X. Y. me vprašuje, kaj je z Jožetom Zo-jlencem ter hoče vedeti, če so ga i vrhniške punce že popolnoma zme •šale. Po mojem mnenju ga sedaj šele nakupa in prodaje ukradenih av-1 tomobilov. __i ŽID POSLANEC BEOGRADA Ker je pridržal Boža Maksimo- mešajo. Ko ga bodo pa popolnoma nemškega plemstva v splošnem. V nasprotju z žaljivimi anonimnimi tri bogati. Ponavljamo še enkrat, kar smo že neštetokrat rekli: — Kdor vam za primeroma majhen denar jako dosti ponuja, je slepar. Po stopnicah ga vrzite, če se na prvo besedo ne izgubi. To se nam je zdelo potrebno povedati, ker smo izvedeli, da so med newyorskimi Slovenci na delu agenti, kateri jim hočejo obesiti delnice nekega zemljišča, ki je polno čistega zlata. "Zlata žila," "zlata žila," — te besede gredo od ust do list. Delnice so naprodaj pod "jako ugodnimi pogoji". Jako ugodni pogoji so seveda le za tiste, ki jih prodajajo. Tisti, ki jih bo kaipil, bo imel pa kvečjem hud glavobol in še "zlato žilo" utegne dobiti, ki je jako huda in brez operacije težko ozdravljiva bolezen. Ne verjemite sladkim in priliznjenim besedam. Če je res kje kaj zlata poceni na razpolago, bi ga vam nihče ne prišel v hišo ali na sejo ponujat, ampak bi se sam založil ž njim. Ako pa agentom vseeno verujete in jim hočete dati svoj težko prislužen denar, je povsem vaša stvar. "Glas Naroda" je storil svojo dolžnost s tem, da vas je posvaril. zrak. Ko ie razbojnik videl orožje bolne na škrlatici. Mladini izpod in cul strele, se je udal ter pusta 17 let je obiskovanje gledališča in kino-predstav prepovedan. POZOR ČITATELJI! SOVJETSKA DELEGACIJA --skega poročnika Vojislava Trav- - Izbira višokih uradnikov ^ Vo-iislav ^ rodx>m iz Saraje * Knj^e Vodnikove družbe v - v - . va, kjer je v tamkajšnji družbi Ljubljani so bile odposlane tistim, kaze, da namerava Igra- zelo priljubljen. Pred kratkim jc ki so jih naročili. Sprejeli so sie- ti SCVjet. Riuija aktiv- bil premeščen v Sandžak. kjer bijdeee knjige: Vodnikova pratika za leto 1928; Samomor mladega orožniškega častnika. V Sarajevu je povzročil veliko senzacijo samomor žandarmerij-skega poročnika Vojislava Trav-nja. Vcjislav je rodom iz Saraje -va, kjer je v tamkajšnji družbi in Franciji. Princesinja je nosila priprosto, temno obleko. Dvojica je dospela jesti" iz Sarajeva konstatirajo to Naše gospodinje so jako varč- > veseljem in pravijo, da so s tem ne Za Tsik cent gledajo. Stedijo tudi žid je dobili svojega zastopnika v skupščini. ALI VESTE — da je štrajk sklep delavcev, da ne ,pri oblfki. plimi in elektriki. Xeki rojak se je bil strašno razjezil. Tn v onemoglem obupu je rekel: ' — Kar fental ^e bom. Kar z ga- LCIU1IU UU1CRU. l^lUjlia JV 1oznaii kot vesten uradnik. 1805. Strojkali so mornarji. Leta 1888 je bila pa4 že 697 štrajkov.J Xekateri, očitajo ženskam, da pri katerih je bilo prizadetih 210 racle govorijo, da nc-eejo imeti vse-tisoe delavcev. Leta 1886 se je šte- iej zadnjo besedo, da je gorje mo-vilo štrajkov zvišalo za 32 pro- žUi ki bi skušal ugovarjati, centov, in leta 1888 je bil povišek pa ni r&s tako hudo. . za 22 procentov. Leta 116 je bilo' Mcški imajo ponavadi vedno 3681 štrajkov; leta 1917 jih je bi- zadnjo besedo. Zakonca se prepi-lo 4324; leta 1918 jih je bila 3248; rata, toda moški izgovori zadnj-3 Hiša v strugi, povest , Vladka in Mitka, opisi; Vodniki m preroki ska razprava). Dunajsko časopis je o Stresemannu. DUNAJ, Avstrija. 19. nov. — Izjave, katere je podal nemški zunanji minister Stresemann tekom svojega obiska na Butaju napram zastopnikom časopisja, so predmet razprav v vwh listih. Reichspost piše naprimer: — Ta izjav« je prvi jkorak v mneri prflfti radHrjMiju Locarno dogovora v Žlfropi. Tetim idejam dajejo izraza tudi dnifi M in v tseh uvodnikih se preplavlja »žrevso politiko zunaujegi mimstra ter i "da Je tj tudi poittflca At-1 ^iJfc.i lil. orozevalno konferenco je povečalo francosko domnevanje, če ne francoski strah, da bodo igrali so-vjeti na sestanku skrajno važno vlogo. Pričetek konference je določen na 30. novembra. Moskva je imenoval^ delegacijo, kateri načeljuje Maksim Litvi-nov. podkomisar za zunanje zadeve in ki vključuje Anatola Luna-1 čarskija, komisarja za vzgojo; Teodorja Ugarova, eiana central-' nega izvrsevalnega komiteja; generala Simeona Pugačcva. podna-čelnika armadnega generalnega RIM. Italija, 20. novembra. _'gtaba in admirala Behrensa. prej-j Kardinal Bonzano, ki je bil pape-'Sajeea m0rnariške^ l^iboenika v ški legat na Evharisiičnem kon-lLon4onu- Vse t0 kaže^ da ne na* gresu v Chieagu ter prejšnji apo.!^eravaJ° ^ski voditelji prevzeti stolski delegat v Washingtonn. se|le Tpafivne vlo^e' je podvrgel včeraj zjutraj opera-' Se 12rafnna- da eiji na želodcu. Po operaciji je i bilo pa 3109. Vsako leto je največ Ali ves'e, kakšne so tiste bese- Knjige ima v zalogi tudi upra-J^.^ y drža^ Xew York. Ali de? va Glasa Naroda Stanejo $1.50. dg je y zadnjih dvajsetih| Takra\"ijo srhači. — Niti na-;X>ol toliko pijanih ljudi se ne vidi na ulicah kot jih je bilo prej, ko še ni bila prohibieija uveljavljena. | Je že res, da na ulicah ni pijancev. Človek, ki se napije prohibi-cijske brozge, iiiiua čensa. da bi kolovratil j>o ulicah. Niti do praga ue pride, ampak se ponavadi kar pod mizo zruši ali pa na stolp zaspi. * Rojak >ie je odpravljal iz Kamnika v Ameriko. Ko se je pripeljal na ljubljanski kolodvor, si je obrisal pot ter se zadovoljno oddahnil rekoč: — Hvala Bogu. najhujši del vožnje je že za menoj. Kmalu bo Zftfivalni dan. Predsednik Združenih držav in govfcrnerji posameznih držav so nam povedali, zakaj moramo bifi hvaležni. Hvalež.iost. ki jo mora človek takorekor na komando izražati, ni pristna. ; -i:- ■ .iti '&> . • GLAS NARODA, 21. KOV, 1927 AS DRE D Ali L; Stanovanje sem našel — in zanje we moram zahvaliti denarnim izdatkom: deset tiso« frankov sem poklonil hišnemu upravitelju, deset tisoč uradniku pogrebnega zavoda, pet tisočakov sem dal hišnici in prav toliko neki agenciji. Plačal se mtrideset tisoč frankov in sera za to vsoto prevzel stanovanje, vegasto vrtno mizo, neočiščeno svetilko in zavoj omotnega papirja. Žena je rekla, da imava srečo. Hvalila je stanovanje, de je lepo. Vendar je kritikovala nedostatek zidnih omar in vlažnost. Imel sem tudi težkoče z nameščanjem pohištva: dva dni sem se boril z ženo, preden je popustila glede moje delovne sobe. Ah, ni bilo lahko: moral sem odstopiti prostor za s»-Icn in moja delovna soba se je iz-premenila v kotiček med šivalnim si rajem in med mizo za likanje. Trop mož, ki je prenašal naše stvari, je uredil vse: krožnike in namizno orodje, omare in miz?, obleko in ]>erilo. Ko so postreščki odšli, je ostelo za njimi toliko slame, da bi je bilo dovolj za ležišče kravi in volu. Naposled sva ostala 7. ženo sama. Pomalem sva urejala sobe. Delo je šlo zelo počasi izpod rok. Čez mesec dni sva bila prilično pri nujno potrebnih stvareh; povedati moram tudi, da se je zadnja slika v obupu sama obesila, ker se je nisva usmilila ne žena ne jaz. Za selitev sem izdal sto šest fiankov. Ta vsota je kar ničeva, če pomislim, da je bila žena tri mesece zaposlena s spravljanjem stvari in da ves ta čas ni utegnila hoditi po modnih trgovinah. Prihranil sem kljub izdatkom dvesto frankov. Nekega jutra ob desetih je za-pd zvonec. Bil sem vesel, zakaj zjutraj so ljudje vsaj toliko dostojni, da ne hodijo v posete k prijateljem in znancem. To je čisto drugače kakor popoldne: zazvoni, pa že veš, da stoji pred vrati gospod Jež ali Jvr.-t z gospo Ježovko ali Krtico in da te želita posetiti ter si obenem ogledati tvoje novo stanovanje. Zvonenje mi je bilo tem prijetnejše. ker sva z ženo čakala naročene PRETVEZA ga instalaterja, da pregleda vodo-1 Poslovil se je z zahvalo in z ob- vodno cev. Na yragu se je pojavil v črnini. 4'Ali je gospod instalater u-mrl?" je -vprašala žena. "Ne, milostiva." je odgovoril priilec, "ne prihajam zaradi instalacij. Vzrok mojega prihoda je zelo delikaten. toda upam. da mi oprostite." "Kar izvolite dalje,*' je žena povabila došleca. Njegova črnina je napravila nanjo zelo dober vtis. Imel je na sebi črno suknjo, črne hlače in tudi klobuk je bil s florom ovit. Imela sva torej dovolj vzroka, da spre j me va moža z vso vljudnostjo. "Milostiva," je nadaljeval tujce, "pišem se Legard. Stanoval sem tukaj pred vami. Pravkar prihajam iz Nizze, kjer sem preživel tri m^eee. Saj me razumete! Ženina smrt me je tako potrla, da sem moral zapustiti ta kraj in si ■privoščiti malo oddiha. Vidite, prav v tej sobi sem stanoval še pred desetimi tedni. In tu je umrla moja uboga žena...." ŽELODČNI RED POMENJA DOLGO ŽIVLJENJE. Trinerjevo Grenko Vino bo kmalu doseglo 38 leto velike službo. Ta že lodCna tonikn oživlja ves sistem in njega sestavine povzročajo vztrajanje iu dolgo življenje. "Chicago. 1. nov. 1027. Danes na svoj SO. rojstni dan z veseljem izjavljam, da je moje edino zdravilo Trinerjevo Grenko Vino. — Mrs. Ana Vojan." Pri vseli lekarnarjih nil Joseph Triner Company. Chicago. 111. Dragocen kupon v vsakem zavojčku. Zoper kašljo in prehlade poskušajte Trinerjev Mirilec KaSlja in Trinerjeve Tablete zoper Prehlad. " —Advt. ljubo, da pošlje rož. Pred oano-dom je pustil celo phsetnico. Poslavljaje s^, je govoril: "Hvala, srčna hvala za vse dobrote: za sprejem, za zaupanje in za tolažbo. Bog vam povrni!" O brnjen k moji ženi, je rekel: "Gospa, verjmite mi, da sem tako srečen, kakor da sem videl pokojnico. Bog vam poplačaj!" Zadnje njegove besede so se izgubile na stopnicah. Žena je zaprla za njim in mi je-rekla, vrniv-ši v sobo: "Kakšna bol, kakšna tuga! Po misli, pokleknil je pred posteljo! 0, Še žive možje, ki ljubijo svoje žene tudi potem, ko že ležijo v grobu. To jc eden izmed njih!" Popoldne je šla žena v spalnico. Pritekla jc iz sobe vsa prest rase DAR JAPONSKI KRALJICI PKTEPWW SMRTI Ml«, ■»<■, WUH. a C. Ameriški, šolski otroci so podarili japonski kraljiei model male hiše, v katerih se nahaja 48 punci k — iz vsake države ena. Ta dar označujejo kot "prijateljski dar" -imeriške mladine. KAKO JE TREBA POSTOPATI Z OTROCI Vri nas imajo ljudje zelo grrlof Ga ni boljšega, bolj sigurnega navado. Z otroci namreč ne ravna-1 in pametnega načina za razvoj rc-na in z izbuljenimi očmi. Vprašal pravilno, ker nekateri starši ve- smeoljubnosti v otroku kot priza-sem jo, kaj ji je. ;doma in hote varajo svoje otroke j devanje, da živi v okolišu, kjer s "Kaj je?" je ponovila. "Izgi-|t,,r hočejo na ta način zagotovi-s mu resnicoljubnost zdi vredna po nila mi je ogrlica! Prstani! Biser- 11 otrokovo poslušnost. Da je tako stališče do otrok popolnoma nepravilno, je popolnoma ja-no. kar bomo razvideli iz več slučajev. nina! Vse nama je ukradeno." "A kako si mogla past it i vse to na mizici poleg posteje?" sem Govornika je bolest tako prema- vprašal, gala, da so se mu ulile solze po licih. Ponudil sem mu stol. Zahvalil se je za prijazno ponudbo, sedel in potegnil iz žepa črno obrobljeno ruto. Brisal si je solze, ki so ga oblivale. Oprostite, da vas vprašam," j- rekla moja žena." kaj pa je bil prav za prav vzrok smrti vaše gospe soproge?" "Srce. milostiva, srce.... Samo devet dni je bolehala....In ko je u-mirala. pomislite, mi j«* priporočila, naj se vnovič oženim.... A kako naj se oženim potem, ko sem izgubil takega angela ? To je uprav nemogoče." "S čim vam lahko postrežemo.'" je vprašala žena gosta. "Ah milostiva, meni ni mogoče z ničemer postreči. Prišel sem semkaj le zaradi spominov, ki so me premagali.... Vidite, tu v obednici sva tolikokrat sedela in govorila o življenju, ki naju še čaka.... Tu me je tolikokrat ko sem bil slabega teka. -nagovarjala, naj vednarle jem. O' llog! In tamkaj v kotu je stal klavir, kjer mi je večkrat zaigrala kako sanjavo melodijo...-. Tako vdano sem jo poslušal...." Pobit ost ubogega vdovca je porazno učinkovala na ženo in mene. Mene je postalo kar sram, da ni bilo doma kakih rož, ki bi jih izročila gospodu, da jih lahko nese pokoj -nici na grob. "Nadležen sem vam, saj vidim," je naposled rekel obiskovalec. "Poj-dem.... Moja bolest je tako slabotna, da se kar ne morem ločiti od teh prostorov.... Saj mi dovolite, da stopim še tjale...." Pokazal je roko proti spalnici in žena in ja sva ga pustila samega, da ga ne bi motila s svojo navočnostjo v prostoru, kjer ostavil toliko spominov. Stopil je v spalnieo, pokleknil pred posteljo in nato w>pet\*Bfal. snemanja. Stariši. ki lažejo otroku edino iz razloga, ker je lažje lagati kot pošteno povedati resnico, privadijo o- Dečko je šel prvič k zobozdrav- troka k IažnjivostL Lažnjivost 0 "Kako vendar! Odprla sem bila nikn _ kot pravcat možakar. X'-al|trok * dost,krat P°s™nanje š^tuljo z dragotinami in sem jih' se drugega suidenja z zdrav- enakega ravna*Ja s *trani drugih razvrščala. Še na misel mi ne pri- nikom. Mati mu je sieor zagotovi-!danov družme' kl 50 vajem 1ZD10' šlo, da leži na mizici, ko je stopil la da ga to pot ne bo prav pitati se iz vsake težkoče potom laži v sobo oni tat. Okradel naju je!...." Žena je hotela, da naj tečem na policijo in zahtevam, da se odredi strogo zasledovanje tatu. Šel sem in sem napisal pismo. A poslal ga nisem policiji, ampak direktorju. •'Comedie Francaise". Pisal sem mu takole: "Gospod ravnatelj! Č'e nimate v vašem ansamblu nobenega dobrega igralca, vas opozarjam na prvovrstnega komedijanta. Njegovega imena sieer rte vem. po dejanju pa vam ga lahko priporočim naj topleje!" bolelo. Ali njegovo otroško dušo je zelo čudno pretreslo, ko je spoznal, da je bilo v drugič celo lilij Te dni je bil kliean v vilo v ulici Rue Maurice-Berteause v pari-, škem predmestju, zdravnik, da bi izstavil posmrtni list. Zdravnik so' je vabilu takoj odzval in šel v vilo ga. Maklera. Ko je zdravnik j vprašal gospodnjo. kaj je vzrok; Maklerjeve smrti, je bila vidno raz* burjena ter je odgovorila, da je Umrl skoro «otovo vsled kapi. Zdravnik j" postal pozoren ter prelskal truplo mrtveca. Dognal je da ima mrtvec po telesu več ran. ki izvirajo od udarcev in ugrizov. Zaradi tega ni hotel izstaviti porn rtnega lista, pač pa zadevo prijavil orožnistvu. ki je vroeekrv-, no gospo aretiralo. Pred kom Ki j o je gospa nato izjavila, da je bil njen prijatelj skrajno ljubosumen. Vsled njegove ljubosumnost [ j-vladal v hiši več-n prepir, ki je končal navadno s tepeženi. "Tudi to pot", izjavlja gospa Marta Claire Girartl, ali "Belle C'lairet ! te", kot jo je soseščina nazivata — I sva se s pokojnim prepirala. Nato me je udaril. Udarec je izval pre; lep. Vendar pa je bil Makler še zjutraj na vrtu. Videla .-em era. ko( je. pad**l." "Belle Clairettn.i-( to zaključila svoj zagovor z besedam Prisegam bila skrajno razburjena." Na pod-lagi teli izjav j*- orožništvo izročilo morilko sodišču. -zaključila svoj zagovor z , » mi: "Spoštovani gospod j. ! — f -isegam vam. da sem ga le. če sem ali samouprave. Ko se staivjši ljudje tako zlahka izgovarjajo kako pretvezo — na primer z do- Za sžiij C 4 V Božič in Novo Leto boclete Vi tukaj najbolje postrežem, Vasi v domovini pa pravočasno razveseljeni, ako se obrnete za denarnk nakazila bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih na zavod, id ima za to najboljše zveze in kojega mnogoletno poslovanji je priznano sirom Ame-' . rike. " ' t- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt dtiHt York, S K AX DALO Z M PRIZORI V BUDIMPEŠTA X8KEM GLEDALIŠČU Te dni so pri večerni predstavi v gledališču v Budimpešti metali gnila jajca in smrdljive bombe. U-prizorili so igro "Visoka dama"— "A nagy asszonv *' —. Glavna oseba v igri je cesarica in kraljica Marija Terezija. Dramo je napisal pisatelj Szomorvs. ki je židovskega pokoljenja. Budimpeštanski radikalni krogi so zahtevali, da se igra ne vprizori. Ker se njihovem zahtevam ni zadostilo, so naščuvali mladež, ki je, kot omenjeno, med predstavo idemonstrirala. Izgredi so se nadaljevali na cesti. Aretiranih je bilo 90 razgrajačev. Pridržani so bili v zaporu. - , . ... ......... - zdevnim glavobolom ko lažejo, da se kot prvič, čeprav mu je mati de- ° 4 jaia. da ne bo bolelo. Oin& je te- (loma- ako ** P™akuje kak daj izgubil brezpogojno zaupanje neprijten obisk, ko stariši sami ni-v mater. Ko je oiio zone: ;r*a it:*0 popolnoma odkritosrečm meu k zdravniku je bil sV.sjac razbur- ^oj. ko se poslužujejo takih sva jen in se ni dal pomirti. čeprav "1: "Nikdar ne povej mami." ah mu je dala mati ve"- z^.tcvil. da "Nikar ne povej očetu," ni čuda. de ne bo bolelo. "Zadnjič ste dejali, * oTrok- ki vso to °Pa2UJe> nau" da ne bo bolelo, pa jo Ne maram « smatrati laž kot nekaJ< kar ute* iti k zdravniku!" Tnko .p edgovar-l^ biti koristno sredstvo ob razni,, jal otrok, ki je že izgubil ;-voje za- težkočah. ROPARSKI \APAD V <;i.EDA-\ UŠCV V BE lili S P Te dni je bil izvršen v enem iz-' med berlinskih gledališč drzen roparski napad. Okoli ure zvečer | se je pojavil pre l gledališko Ha-i gajno neznan individij. potonil vr žepa samokres ter si hotel prUa.-ti-. ri noveanice. ki s'v ležale na notranji strani blagajniškega okenca- upanje. Znano je, da imajo otroci jako* Dasi je premišljeno laganje in neresnično izpovedovanje jako o- dobre spomin za razne malenkostne! bičajno pri otrocih, vendar se h prevare, ki se jih stanSl pashižu- pogreški proti resiueoljubju ne jejo. Ako se otroku, ko pride čas j morejo v vsakem oz.ru označiti kot za njegov prvi obisk k zobozdrav- j abormalno vedenje, kakor je to slu niku. pove. da pojde ne^m. na j čaj s krajo. Laž pa je skoraj vedno kar se otrok raduje.-mesto tega pa v zvezi s krajo, kajti služi otroku Hitra pomivalka • * • - • ■, -fv -! T-Ti. ""Ip^^/tMMk ■P dH d | ; ^HF;' c;' ZS SE ffiCK: <: ■<•'. mti&wm 1 te? * -i "•"^ppvl m&m mmg mfkt *-- ■ : rlB ' ■i i^^Uf -' "J m posode j« Sylvia Bolder y Saa Francisco, Cal. Pn Htkt tefcmi . je pomila. 20 krožnikov iiLlO eaš v treb iwgutak in po^ najde, da so ga pripeljali na zoba r j ev stol, ne bo otrok le hudo razočaran, marveč bo bržkone gojil jezo proti zobarju in tudi proti materi. Starši, ki strašijo otroka z zdravnikom. policajem, bavbavom, psom ali s komurkoli, ravnajo nepravilno in nespametno. Take pretnje imajo uspeh le enkrat ali dvakrat, a otrok prav kmalu spozna, da so zdravniki v splošnem prijazni ljudje, da imajo policaji več posla z obvarovanjem otrok kot s kaznovanjem, da je pes dober tovariš itd. Povrhu tega pa se nauči da ni treba verjeti vsemu kar stariši pravijo. Otrok pa tudi spozna, da je mc^oče vladati druge potom u-straliovanja in vporabi iste metode proti mlajšim bratom in drugim o-trokom. Varati otroka na ta način, ne le izpodkopava otrokovo ljubezen do starišev, marveč ga privadi k ponesmanju. kot obrambno sredstvo, da se iz ogne ponižanju, izpovedi ali kazni. Ako ima otrok uspeh z laganjem, pridobiva samozavest, da je v stanu doseči svoj cilj na tak način. Najzopernejši način laganja je oni, ki ga narekuje ljubosumnost ali jeza proti komu. Ni pa posebnega pomena laganje, ki izvira iz nagona otroka, da se baba s pretiranim opisom svojih činov. Izmišljotine. ki naj povišajo otroka očeh drugih so naravna pojava v mladih letih. Mnogo otrok živi v svetu -bajk in stariši utegnejo tol mačiti otrokov opis njihovih sanjarij kot namišljeno laž. Ali nagib je povsem drugačen in v takih slučajih ni treba staršem nič ubraniti razen da dajejo razumeti otroku, da njegove bajke niso resnični dogodki in da oni to prav dobro vedo. ko jih on pripoveuje. -f— ADVERTISE in GLAS NARODA . . , , I "' "If - T ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO - English-Slovene Reader Sestavil Ar. F. J. h h kit CENA s poftniho SAMO $3.- Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angle-fikih besed; vaje za licence angleščine; perila in Sanke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "G L A1 NARODA" i Sttett : Hew Tork, V. T. Slučajno pa je sedel v blagajni-; škem prostoru eden od blagajničar-^ jevih prijateljev, smel sr -pod. ki je" kresu i 1 roparja s tako silo po( roki .n palico, da 11111 je izbil revol-, ver. nakar je ropar odkuril čiin | najhitreje je mogel. Policija ga doslej ni mogla izslediti. ZALJUBLJENA STARKA IS XJEXA TEKMOVALKA j 761etna vdova ^laria Barriercs.j se je imela poročiti /. nekim 36 let-, ni 111 posestnikom iz Bordcauxa. j Pred dnevi >o našli starko neza-| vestno v kuhinji. Ko »e je zojv 1 zavedla, je ]»ovedala. da jo j<- na-padla 40letno soseda .Maria Fra'i- ■ ees. Frane s je izjavila, da jo je j h dejanju napeljala neka kuliart- J ca iz bližnjega gradu, ki je bila za ljubljena v bodočega moža Mari -, Barrieres. Starko so Lst<>tako za-, slišali. Konc m zasliševanja je pri- j stavila, da bo skoro okrevala 111 poročila bogatega posestnika. dinole pre-iskušnja časa lahko dokaže zaslu-ge cigarete. Dvajset let in HELMAR je bolj znana kot kdaj poprej. Če jih ne more nobena druga cigareta zado-voliti, začenjajo moški nehote kadit: HELMAR. Tisočeri moški začno kaditi HELMAR vsak dan. Enkrat boste tudi vi začeli kaditi HELM AS. — Danes naj bo ta dan. PREBIVALSTVO SOVJETSKE | RUSIJE Ruska Akademija Znanosti je t1 dni objavila rezultat ljudskega štetja v Sovjetski Uniji. Izkazalo se je aa živi v Rusiji narodov, ki pripadajo 60im raznim plemenom Princ Hohenlohe PET DEVOJK POD 10,000 PARI ČEVLJEV V veletrgovini -Tonas in drug na Dunaju je te dni zasulo pet prodajalk 10.000, reci: desetistič parov čevljev. Ker osobje tvrdke ni mo-nečak romunske kraljice Marije, glo zasutih deklet rešiti, so al arse bo poročil z Amerikanko CHo-' mirali gasilce, ki so po polurnem rijo Morgan Vandeibilt ter boj inulapolnem delu rešili dekleta, priženil nad sedem - milijonov Vseh pet je bilo več ali manj po-dolarjev. j škodtrvanili. 'v GLAS NAHODA, 2L NOV. 1927 PASJE DIRKE V NEMČIJI — Ali,' predpisi, to zveni tako strogo! lif-eimo raj^e hišna pravila, kaj ne? Sedaj pa pojdite. Ob bregu roke je zelo lepo in do^ti iabave, moji dami. Jenny je pritajeno vzdihnila. ko sta stopili obe ven. — Kaj ne, vi niste vajena take mučne i«krbi, ka.': n., gcspien Jenny? — je rekla Marija polglasno. • Jennv je zardela ter se ozrla v njen obraz. — Mislim, da čitate moje misli z obraza. Marija se je nasmehnila. i • — To ni posebno težko. Vi imate zelo zgovorne poteze. Obe mladi deklici sla molče odkorakali skozi kra-.no spomladansko jutro. Povsod je dnhtelo po španskem bezgn, ki je stal v vseh vrtovih. Pot ob reki je spominjala Jenny na Wildenfels. Tam' so se nahajala ob jezeru slična drevesa in slično grmičevje. Tiho in zapuščeno jo bilo povsod naokrog ob tem času. Jenny je pozabila celo na svojo tiho spremljevalko in naenkrat so ji planile solze iz oči. Ki se mogla zadrževati še nadalje. Kako žalostno se je izpremenilo njeno življenje, odkar je umrla njena dobra zašcitnica! Marija Hagen je zrla sočutno v njen drhteči obraz ter jo po-vedla molče k neki lopi, katero je zakrivalo grmičevje, jred pogledi slučajno mimoidočih. Jennv se je jokala in jokala kot da hoče izprati u svoje duše \so Jbolest. Marija je molče sedela poleg nje ter trdno držala njeno roko v svoji. Tudi v njenih oeeli so zabVstele solze. Konečuo pa se jc premagala Jenny ter se ozrla s trahom v obraz svoje spremljevalke. — Kaj si morete misliti o meni! — je rekla pritajeno. Marija pa jo je pobožala po roki. postajajo vedno bolj priljubljene. Xa sliki vidite skupino psov pred začetkom dirke. Kako so se odkrižali Viljema... Jovan M. Prodanovič je ob-j — Vsi meji sinovi so slovesno javil y "Srpskem književnem prisegli, da ne bodo nikdar spre-glasniku" na podlagi najno- jeli namestništvu... Kot kralj vejših virov sestavljeno bio- Pruske in naslednik Friderika Ve-grafijo bivšega nemškega ce- likega imam dolžnost, da ostanem sarja Viljema II. ("Vratolom- tam, kjer sem na vladavina Viljema II.").| Po kratkih pojasnilih je cesar osebno zanimivo je poslednje vprašal: poglavje, ki nam slika drama-j — Ali je pričakovati resnih tično-komičen odpor samopaš-'redov? nega vladarja, da prizna to,1 — Brez dvoma; vse zavisi od tega, kako je z vojsko. — ... Kamor pride garda, ondi ne- kar se ni dalo več skrivati. Njegovi sovražniki, ki jih je tri- - Za zabavo se ne joče človek tako brezupno in srce pretresu- dcset let 'jTažil ^»'al, so zdaj tak°je končal jfče. Ne morem si misliti drugega kot to, da teži vašo dušo velika zahtevali.' (la 2aP'lsti s™je mesto. 'NemciJe ta znatllni P^ lolest. Za taka duševna razpoloženja imam precej razumevanja. Po- XlS0 tiriali njegove glave — le J* . . , . - , - • I cesarsko krono so hoteli zahteva- JJO£oclki so sli čedalje na slab- znam jun tudi z lastne izkušnje. I u UUIU1' zan>-^a- s * Jenny si je obrisala oči ' |-10c- da gre s P^tola. Knez Maks se" Zavezaikl 80 Pllst:h Nemčijo • - Izgledate kot da nosite veliko bolest. In vendar n?rte bili nik_ »arfenski, sicer sam lisjak Vilje- na jedilu; Poljaki in Alzačani so dar tako brez upa kot sem sedaj jaz. ko™> ie "^ogo. da « v Reichstagu, da ne pn- - Mislite? Ne, v dveh letih sem se naučila obvladati se. Izgu-pHdobi te"a ^mosilnika za odstop znavaJ° črnske suverenosti. biia sem samozavest popolnoma in z enim samim udarcem. Bila sem'v korist Prestolonaslednika. Slo ji se Jp "likala v Kielu so , v . v .... 7]1 • • , , , za to. da se v NemeLr snloh reši lzbruhnili resni neredi, v Muen- 2>ekoe srečno, prešerno bitje, — dokler mi ni usoda nekega dne u- ' .s|>ion resi . ;' t-, Vri - * . . . v . dinastija Maks Baden^ki ta nem- chenu m v Stutgartu je ljudstvo grabila vsega. Bila sem srečna nevesta. — moj oce m zarocenec sta "ia=,LJJa »""f"-^'. i* nem- » j j i • č • • » i. t . » šiv i Mirabeau ie imel v boin t\ za«tevalo, da vladar odstopi. Dne napravila pri potovannju skozi Svieo izlet v gore. Jaz sem ostala je miei ^ doju za . i . • » . i i ... v-j ■ t * • reševanje dvoie težkoč Tri dni b- novembra je sprejel nemške sama s svojo materjo v hotelu, kajti bila je bolna na srcu ter je mo-, J u>ujr itv.K<>i. in ani . , rr i • • -i 4 - ... mu je bilo treba da ie nienričal Pariamentarce general Foch z be- lala paziti nase. Tedaj pa je prišlo ono strasno: — moj oee je pa-| J «•»««. je piepricai J del z gore in moj zaročence, ki ga je hotel rešti, je izgubil sam svo- vrhovno v°jaSko Poveljstvo glede sedami: KaJ zehte- Dne noje življenje. Ko so prinesli navzdol oba mrtva, je umrla moja mati ^mirjk. Pet tpdnov pa. da žrtvu- verabra 'oeijalisti poslali cena srčni kapi in jaz sem ostala popolnoma sama. - Na ta način «em> pesarJa' dobi (lobei' in reši sarJ»l »htevo: al« odstopi ali pa prišla k gospej doktor Brinkman. Vi vidite, - jaz vem, kaj pome-imonarhii°- Amerika ^ bil» vrho- »bruhne revolucija! 8. novem- ski kralj. Toda vedite, moj posled-njajo solze. Oprostite mi, jaz sem vedela, da nosite tudi vi bol. Sli- ni sodnik- Wils™ k »hteval ka- b™ * cesar odklonil predlog svo- nji kancelar je objavil obe abdik-sida sem vas jokati ponoči. Se predno sem vas videla, ste mi bila Pitulacijo a,i P0^«^'«- ^da ne Jef kancelarja, da odstopi m je^iji brez mojega dovdjenja... 7nana j pogajanj z Viljemom II. Vsi nem- zahteval- da ostane svojem me-j yato je cesar stisnil vsem roke Vse to je rekla popolnoma pri prosto. Nikdar ni dvignila glasu l»al»niki v inozemstvu so no-^«;■ Jepa vojni svet|in zaPnstil dvorano Pričakovali iki ni vee i vami! — je rekel ge- ? m..... — (Jaz. zahtevam od vas in od vseh poveljnikov pismeno izjavo, da vojsko ni več z vrhdvnim poveljnikom! Kaj pa prisega? — V takem položaje je prisega prazen nie ... V tem težkem trenutku je prispela iz Berlina kratka brzojavka: "Vsi stopili na stran ljudstva, jaz nimam za se ne enega vojaka". Tam vojska, tu častniki; vsi častniki ostavijajo svojega ma-lika. K^i Koqti? 'AVlicfr|tif Dvorjan Sehnllenburg je pr/dlagal. dir se eesar samo odreče dostojanstvu nemškega cesarja in da' ohrani o-blast pruskega kralja. Vsi. celo cesar, so se oprijeli te lešilne bilke. Tedaj je cesar poslal svojo napol abdikacijo, ki je bila protiustavna in neresna. Nihče se ni hotel iznebiti cesarja Nemčije, marveč le Viljema II. Medtem ko so dvorjani pripravljali besedilo tega polovičarskega ukrepa, je kancelar objavil tale proglas: "Cesar in kralj se je odločil, da se odpove prestolu. Kancelar ostane dokler se ne imenuje namestništvo ... Predlagal bo za novega kaneelarja poslanca Eber-ta in razpis volitev v ustavodajno skupščino, ki naj odloči o bodoči vladavini Nemčije". Poslednji cesarski kancelar pa je prišel prepozno. Scheidemann je bil medtem že proglasil nemško republiko. Cesar je bil ves iz sebe: Izdajstvo, sramotno izdajstvo! Vzel je pero in podpisal proglas, ki v njem pravi, da ostane še dalje pruski kralj. Pozval je pove.jnika vojne mornarice Schera in poklical maršala Hindenburga: — Maršal, ponovite admiralu, kar ste mi preje povedali! — Dejal sem, da vojska ni več z vami. ona ne ščiti več Vašega Veličanstva. Zvestih čet ni več. — Ce je to res, tedaj ne morem dovoliti, da bi me aretirali. Odpovedujem se cesarskemu dostojanstvu, ostajam pa slej ko prej pru- dietam* »antiko* - Stoppiof; fte* IS. novembra: Conte Btacamono. Napoll, Genoa Columbus. Cherbourg Bremen Berengaria, Cherbourg 14. Mvtmbra: Deutschland. Cherbourg Hamburg 25. novembra i Pari«, Havra novembra. Majestic, Cherbourg Ryndam. Boulogne «ur Mer Rotterdam 21 novembra: President Hording. Cherbourg, Bremen. SO. novembra: Mauritania, Cherbourg v 1. decembra: Dresden, Chrbourg. Bremen J. decembra: Homeric. Cherbourg Volendum, Boulogne terdam S. mer, Rot- sko!" — je Viljem II. bežal čez; mejo. v tujino. Njegov sin je našel na mizi poslovilno pismo s podpisom "globoko ožaloščeni oče'' in prazne prostore na dvoru in v cesarskem salonskem vlaku. Poslednji nemški eesar je res prihodnjega dne na vse zgodaj s tremi dvorjani sedel v r.vto in zdr-' čal v smeri proti ho]{.Edski meji,! kjer ga je pričakala straža nizo-! zemske kraljice. Na obmejni straž-! niči jc nnral sedeti čilih šest ur, da prispe dovoljenje iz Haaga. Poveljnik straže ga je sporočil z besedami: % — Gospoda lahko nadaljuje pot. Viljema II. je navadna obmejna straža spremila v deželo prosto-1 voljnega izgnanstva. Za njim pa' je ostalo nemško ljudstvo, ki naj ječi pod bremenom izgubljene | vojne. 5. decembra: l'ennland. Cherbourg 6. decembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 7. decembra: Aqu:tania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg S. decembra: lYesidrnte Wilson, Trst Muenchen. Cherbourg, Bremen Colombo,1 Talmero. .N'apoli, Genoa, 9. decembra: OlymiNC. Cherbourg Republic, Cherbourg, Bremen tO. decembra: it«- le France. Havre Hamburg. Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen Veendam, Boulgone s'ur iler, Uot-terdam Conte Itos.so. Genoa, Naples 13. decembra: Koma. Naples, Geona 14. decernbfa: ' Berengurui, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Bremen 15. decembra t Paris. Havre — BOŽIČNI IZLET. 17. decembra: Minnewaska. Cherbourg 20. decembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 22. decembra: Alhert B*llin, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: Majestic, Chcrttourg 28. decembra: Rytidam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 29 decembra: New York, Cherbourg, Hamburg 30. decembra: Mauretanla. Cherbourg 31. decembra: Pennland,' Cherbourg j Minnetonka, Cherbourg I. SKUPNI IZLET s parnlkcm "P.arja" dne 24. marca, 1928. II. SKUPtsM IZLET s parni kom — "Paria" dn'e 12. maja, 1928. III. SKUPNI IZLET s pamikom — "Paris" dne 2. junija. 1928. »iTT;/J" KDO HO GEXEHALIS1MI S ROMUXSKE ARMA DE• Večinoma parnikov odplujejo ponoči: potniki se^^Ajo dan prej. zaupanje, nosile svojo bolest! Hočem si li! In kako pogumno vzgled. Marija je vzdihnila. — Moj pogum ni tako poseben. Pogosto sem brez poguma in ob npana ter nezmožna, da bi vzela svoje življenje zopet trdno v svoji roki. Drugače bi pač ne sedela tako brez koristi in brez dela pri gospej Brinkman. Kljub temu pa je že dosti boljše. Izprva je bilo v meni vse kot mrtvo. Sedaj pa imam vendar sem pa tam par ur pozab-l.jenja. Naše hišne tovarišiec so pogosto dobra medicina proti mr-kosti. Seveda, vedno jih človek ne more prenašati. Posiala pa bom tudi jaz zopet močna ter si poiskala delokrog v življenju, — kajti dolgo časa ne b- " '^dt 'i'* > . i? Newark®, N, je stftrix šeie najst let, pa je že izborna tobotki:'1 ' >•• Kako se potuje ? stari kraj in nazaj v Ameriko. Kta J« — mjm pouratt mmxi kraj, j« potratmo, da j« •m o potBlb prtljagi In dra- gih stvareh. Viled nmfe dolgolsta« lAuinje Yam ml mboicso dati najboljša pojasnil* In priporočamo, radno la prrorrstM bnoparnik*. Tudi aadriaTlJanl mbcmIo torati t atari kraj. toda *raakrtwd si morajo doroUenJt a)! permit la Vfashlngtona, bodisi aa eno leto aH • meaacey la se mora delati pro-tajo vsaj m mesec pred odpotora-ajem to to aanvaoat v WasMag-Isb, D. O. aa knmlssrjs. ftlaaoas adndM. ki la stopQa V veljavo !L JtfK UM m alkoro val m polja permit po poitL ampak ga mora iti iskati vsak posOos osebno, bodisi v aajblilajl naselil m urad ali pg ga dobi v New Toka pred odpotovaojsm, kakor kade v prolajl aaprosL Kdor potuj« m hrta dovoljenja, potuje ta svoje Kako doUtl sto jc« b te atarsga kraj«, aaj PrtJ pOf aa pojasnila. Ia Jogoste-vije bo prlpoHenlb v tem leta «7f prišel jeneer, toda polovica te kve-te Je doloCna mi amerUke drflav-UasM, kt Mo dobiti eem rtarlis 1» otroke od 1«. do 2L leta ta pa 'm PsUedelAe daiavea dŠavljiKl pa lene ta otroka do 1& lota brse da M biU Kad v kvoto, p^ teabae pa Ja daUtl pcofej* t Wasb-taftafc FRANK SAKSER STATE BANK