!ittC)N/\1921/22 ŠTEVILKA4
r VAVPOTIČ
ELEDALimi LIST
IZDAJA UPRAVA NA' RODNEGA BLEDAIIHA VIJUBUANIUREJA MllAN PUGELJ'
CENA1D
Spored za 4. teden.
Drama
obota,	22.	oktobra	—	Kozarec vode.	D
edelja,	23.	oktobra	—	Oče.	Izven,
oned.,	24.	oktobra	—	Kozarec vode.	A
orek,	25.	oktobra	—	Zaprto.
reda,	26.	oktobra	—	Požar strasti.	C
etrtek,	27.	oktobra	—	Ljubezen.	Izven,
etek,	28.	oktobra	—	Oče.	B
Opera
°bota,	22.	oktobra	—	Vaška šola.	Šeherezada.	B
e elja>	23.	oktobra	—	Rigoletto.	Izven.
°ned.,	24.	oktobra	—	Zaprto.
>	25.	oktobra	—	Dalibor.	D
± e a>	26.	oktobra	—	Evangeljnik.	E
pe|r*ek’	27.	oktobra	—	Rigoletto.	C
e,e ’	28.	oktobra	—	Proslava 28.	oktobra,
neva osvobojenja čehoslovaškega naroda.	Izven.
— 1 —
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
KOZAREC VODE
Veseloigra v petih dejanjih. Spisal Eugene Scribe; prevel
O.	Župančič.
Režiser: BORIS PUTJATA.
Kraljica Ana......................
Vojvodinja Marlborough .... Henri de Saint-Jean, vicomte de
Bolingbroke....................
Masham, praporščak v gardnem
polku..........................
Abigaila, sorodnica vojvodinje . Marki de Torcy, poslanec Ludo
vika XIV.......................
Thompson, vratar kraljičin . . . Lady Abermale.....................
ga Saričeva. ga Zofija Borštnikova.
g. Putjata.
g. Železnik.
gna Vera Danilova.
g. Subelj. g. Smerkolj, gna Bergantova.
Godi se v Londonu v saint-jameski palači.
V	četrtem dejanju plešeta ga Poljakova in ga Nikitina
menuet.
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
OČE
D
rama v treh dejanjih. Spisal Alojz Jirasek.
Fran Albrecht.
Poslovenil
Kppecky, kmet.......................
\j!egova žena
Vaclav' pravn'k \ .
Ana	j	n!Uni otrocl \
0‘višek, četrtgruntar...............
fc n> abiturijent |	.	|
y°bes	njegova	sinova
g}ač, pravnik.....................
vi*- a’ 'menovan dr. Smetana
n Slna I	(
Jilek | bajtarja
P«lunkola . . . J
p*"vp vaško dekle r)"Vl ,Vaški deček .
fer..................
Ž3j? J V"5<’onka [
Mornarji,
Režiser: ROGOZ.
g. Gregorin, ga Danilova, g. Železnik, g. Terčič. gna Bergantova, g. Rogoz, g. Drenovec, g. Plut. g. Gabrič, g. Kralj, g. Ločnik. g. Medven. gna Rakarjeva. gna Gorjupova. g. Kovič, g. Subelj. gna Rovanova. gna Lehmanova. gna Sturmova.
mladeniči, mladenke, godeči, vaščani. Dejanje se vrši na vzhodnem Češkem.
- 3 -
Začetek ob 8.	Konec	ob	V2II.
Požar strasti
Drama v štirih dejanjih. Spisal Josip Kosor. Preložil Ivan Zorec.
Režiser: ROGOZ.
llarija Salič . . .
Mara, njegova žena Uija, njegov sin Ruža, njegova izvoljenka Guša Rigalin . .
Stana, njegova žena Ada, njihov sin Mirko, bivši dijak Sodnik . .
Zemljemerec Kaplan . .
Beležnik . .
Pandur . .
Vasiljevič, gozdar Matič, gozdni čuvaj Petar Miškovič Gabra Matič Martin Dimič Tunja Čovič .
Saličev hlapec Jela, ciganka Beračica . .
Slepec . . .
Človek s polja Prvi cigan . .
Prvi delavec .
Prvi žandar .
Prvo )
Drugo Tretje Četrto
dekle
g. Danilo, ga Borštnikova, g. Drfenovec. gna Danilova, g. Rogoz, ga Danilova, g. Gaberščik. Peček. Železnik. Bitenc. Bratuša. Lipah. Smerkolj. Gregorin. Ločnik.
Kralj.
Plut.
Kuratov. Strniša.
Mušič, ga Juvanova, gna Rakarjeva. g. Kovič. Medven. Kovič.
Šubelj. Gabrič, gna Gorjupova. gna Rovanova. gna Sturmova.
gna Lehmanova. Delavci, cigani. Vaška dekleta in vaški fantje. Dejanje se vrši v slavonski vasi. Med drugim in tretjim
dejanjem mine leto, med tretjim in četrtim mine en dan.
— 4 —
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
LJUBEZEN
Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Wildgans. Prevel O. Šest.
Režiser: O. ŠEST.
}J.artin..............................g. Rogoz.
jegova žena Ana....................  .	gna Wintrova.
\;-?^OVa mat>.........................ga Juvanova.
V.tus Werdegast.......................|. Šest.
»/ra '	........................gna V. Danilova.
adame Charlotte.....................ga JDanilova.
siveli gospod.......................g. Železnik.
0 ar*ca.............................gna Gorjupova.
^janje se vrši v velikem mestu, drama, izvzemši tretje VodV zakoncev, tretje dejanje v sobi Vere v za-ne U. Madame Charlotte. Med prvim in drugim dejanjem nill?e celih 24 ur. Drugo in vsa ostala dejanja se od-aval° tekom par ur. V četrtem in petem dejanju igrajo za sceno tretji stavek K. Marksove sonate.
Svetilke za prvo dejanje je posodila tvrdka „Vesta“.
Začetek ob 8.
VAŠKA SOLA
Opera v enem dejanju po starojaponski drami „Terakoya“, spisal in vglasbil F. Weingartner. Prevel Zalar.
Dirigent: BALATKA.
Režiser: G. TRBUHOVIC.
Gemba, komornik prejšnjega cesarja
(bas) . .	.........................
Matsuo, vazal prejšnjega cesarja v službi sedanjega cesarja (tenor) .... Schid, njegova soproga (sopran) . Kotaro, njiju 121etni sin (sopran) . Kvan Shusai, sin prejšnjega cesarja, 12 let star, podoben Kotaroju (sopran)
Genzo, učitelj (bariton)....................
Tonami, njegova soproga (mezzo sopr.) Choma, kmečki deček (sopran) . . . Jecljavec, 15 leten bebast deček (tenor) Sansuke, stari sluga Matsuoja . . .
g. Zathey.
g. Drvota. gna Thalerjeva, gna Vera Danilova.
ga Trbuhovičeva. g. Trbuhovič. gna Sterkova. ga Ribičeva, g. Mohorič, g. Zorman, gna Pompejeva. gna Dežmanova.
Učenci............................... gna Jeromova.
gna Ponikvarjeva, gna Koreninova. Spremstvo Gembe in Matsuo-ja, vojaki, kmetje in kmetice, mladež. Godi se v šoli Genzo-jevi na vasi blizu prestolnice na Japonskem.
6 —
Konec ob 11.
ŠEHEREZADA
Pravljičen balet po pripovedkah iz Tisoč in ene noči. Vglasbil Rimski-Korsakov.
Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: H. POLJAKOVA.
Osebe v prologu in epilogu:
§ah Habrias.........................g. Drenovec.
^eherezada .  ......................gna Chladkova.
°t>eida, Seherezadina sestra.......gna Japljeva.
Osebe v dejanju :
Sujtan Harun al Rašid...............g. Povše.
nncesa Salfinasa, njegova favorita . . ga Poljakova.
a lz£e, druga žena.................gna Nikitina.
■7	j gna Svobodova.
ene sultanove.................... gna Špirkova.
p	' gna Moharjeva.
rnersuin, indijski princ...........g. Strešnjev.
Vezirji, evnuhi, sužnji.
Začetek ob 8.
Konec krog- 11.
RIGOLETTO
Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi.
Dirigent: A. NEFFAT.	Režiser:	GJ. TRBUHOVIC.
Vojvoda mantovanski (tenor)......g. Drvota.
Rigoletto, njegov dvorni šaljivec (bariton)	g. Levar.
Gilda, hči Rigolettova (sopran) .... ga Lovšetova.
Sparafucile, bandit (bas).........g. Zupan.
Maddalena, njegova sestra (alt) .	.	-	.	gna Kalouskova.
Monterone (bas)..................g. Terčič.
Borsa,	i	<	(tenor) .	.	. g.	Mohorič.
Marullo,	,	dvorniki	J	(bariton)	.	. g.	Zorman.
Ceprano,	'	'	(bas)	-g-	Perko.
Grofica Ceprano (sopran)......gna Pretnarjeva.
Paž (sopran)..................gna Ponikvarjeva.
Stražnik (bariton) . . •...........g. Pip.
Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju.
Prva vprizoritev 1. 1851 v Benetkah.
I.	Slavnost pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvoi* niku Borsi o neki deklici, ki jo je videl v cerkvi. Všeč pa mu je tudi grofica Ceprano. Stari Monterone, čigar hčer je bil vojvoda zapeljal, ga kliče brezuspešno na odgovor. Rigoletto, dvorni šaljivec, zasmehuje Montcrona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Montc« rona odv.edejo v ječo. — Premena. Ulica. Rigolettov dom. Gilda presrčno pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta. Ko čuje Rigoletto korake, hiti gledat, kdo prihaja, med tem pa smukne skozi vrata vojvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo Giovanno in se skrije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi, ki ga ljubi, odkar ga je videla v cerkvi. Prisežeta si zvesto lju« bezen, vojvoda odide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj Gildo ugrabijo. Prihajajoči Rigoletto vpraša, kaj nameravajo. Rečejo mu, da imajo nalog, ugrabiti grofico Ceprano, nasproti bivajočo. — Rigoletto naj se, kakor oni, maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi kavalirji odvedejo Gildo, spozna Rigoletto, kako kruto so ga pre* varili.
II. Dvorana. Kavalirji pripovedujejo vojvodi, da je Gilda že tu v sosednji	sobi. Vojvoda hiti k njej.
Rigoletto	sc dela veselega. Ko hoče	k	hčeri,	mu kavalirji bra«
q.	a Je	čula očeto\^glas in prihiti	k	njemu.	Kavalirji odidejo,
'ilda prizna,	da ljubi svojega zapeljivca.	Rigoletto misli le šc na
°sveto, zaman prosi Cilda milosti.
III. Ulica. Krčma Sparafucilova. Rigoletto je najel bandita Spa* ■'afucila, naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi lepe P esalke Maddalenc, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o name« ravanem umoru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji je všeč, zato pred« aga bratu, naj umori kogarkoli, da ne bo ob zaslužek. Vse to pa cuje Gilda ter sklene, žrtvovati sc za vojvodo. Nevihta narašča,
'Ida, preoblečena v moško obleko, išče zavetja v krčmi, potrka m ^omaj vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega voj« v°do, Sparafucile mu prinese zavitega mrliča, — kar se začuje glas v°Jvodov. Rigoletto pogleda mrliča, vidi svojo hčer in se zgrudi
nanjo.
— 9
Začetek ob 8.
Konec okrog 11.
DALIBOR
Opera v 3 dejanjih. Besedilo po I. Wenzig-u prevel F. Finžgar, vglasbil B. Smetana.
Dirigent: A. BALATKA.	Režiser:	FR.	BUČAR.
Vladislav, kralj češki (bariton) .	.	.	.	g. Romanovvski.
Dalibor, vitez (tenor)...................g. Drvota.
Milada, grofica (sopran)...............ga Levandovska.
Jitka, sirota (sopran).................gna Thalerjeva.
Vitek, oproda Daliborov (tenor)	.	.	.	g. Mohorič.
Beneš, jetničar (bas)....................g. Zathey.
Budivoj, poveljnik kralj, straže (bariton)	g. Zorman.
Sodniki....................gg.	Perko, Povše, Ižanc, Ribič, Pip.
Zdenko, prikazen.......................gna Chladkova.
Kraljevo spremstvo, ljudstvo, vojaki, paži. Godi se v 15. stoletju na gradu Hradšinu v Pragi. Prva vprizoritev 1. 1868 v Pragi.
I. Na dvorišču grada Hradšina v Pragi pričakuje ljudstvo kralja, ki naj sodi Dalibora zaradi umora. Milada, sestra umorjenega grofa obtožuje Dalibora. Pred sodišče poklicani Dalibor se žago« varja rekoč, da je le maščeval svojega prijatelja Zdenka. Sodniki obsodijo Dalibora v dosmrtno ječo, Milada, prepričana o plemeni* tosti Dalibora, začuti vzbujajočo se ljubezen ter prosi zaman po* miloščenja zanj. Daliborova varovanka Jitka sklene osvoboditi Da* libora s pomočjo Milade.
II. Jitka pričaka svojega ženina Vitka ter mu razodene načrt za osvobojenje Dalibora. Vitek navdušeno pritrdi, pove vse priha* jajočim vojščakom, ki takoj obljubijo, bojevati sc za ljubljenega Dalibora.
Premena. Milada, v moškega preoblečena, stopi v službo
f>ri jetničarju Bencšu, da bi rešila Dalibora. Beneš pošlje Mi* ado k Daliboru z naprošenimi goslimi. Milada se koj poda v ječo k Daliboru.
Premena. Spečemu Daliboru se v sanjah prikaže Zdenko. Milada pride in pove strmečemu Daliboru, da ga hoče osvoboditi, ker ga ljubi.
III. Daliboru se ni posrečilo pobegniti. Na predlog kralja ob* sodijo Dalibora na smrt.
Premen a. Milada čaka z vojščaki pred ječo na Daliborovo znamenje za naskok. Namesto znamenja se začuje mrtvaški zvon, Dalibora vedejo na morišče. Zaman naskočijo vojščaki grad. Dali* bor privede smrtno ranjeno Milado, in ko zagleda zmagonosne so* vražnikc, se jim vda.
— 10 —
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Evangeljnik
Opera v 2 dejanjih, 3 slikah. Besedilo in glasbo zložil Viljem Kienzl. Prevel Friderik Juvančič.
Dirigent: A. BALATKA.	Režiser:	G. TRBUHOV1C.
Friderik Engel, justicijar v samostanu
sv. Otmara...........................g. Zupan.
Marta, njegova nečakinja ..............ga Levandovska.
Magdalena, njena	prijateljica.gna Šterkova.
Ivan Freudhofer,	učitelj	.	. . . •	. .	g. Romanowski.
Matija Freudhofer, aktuar v samostanu,
njegov mlajši brat...................g. Sovilski.
Kozobrad, kroj ač......................g. Trbuhovič.
Basar, puškar..........................g. Zorman.
Aibler, star meščan......................g.	Perko.
Aiblerjeva žena........................ga Smolenskaja.
^uberjeva žena . .	. ,..............ga Trbuhovičeva.
J^nko, mladenič........................g. Mohorič.
ecek................................. .	gna Koreninova.
°čni čuvaj ..........................g. Ižanc.
Ur>jarica..................ga Lumbarjeva.
lajnar, otroci, meščanje, kmetje, hlapec. Benediktinci, opat.
^ dejanje se godi v samostanu sv. Otmara na Spodnjem vstrijskem leta 1820; 2. dejanje na Dunaju leta 1850.
11
Začetek ob 8.	Konec	ob	10.
Konzulat Češkoslovaške Republike
v Ljubljani.
PROSLAVA
28. OKTOBRA
DNEVA OSVOBOJEN JA ČEŠKOSLOVAŠKEGA NARODA IN USTANOVITVE ČEŠKOSLOV. REPUBLIKE
prirejena pod protektoratom general, konzula Cehoslovaške Republike
Dr. OTOKARA BENEŠA
dne 28. oktobra 1921 v opernem gledališču v Ljubljani.
Sodelujejo: Primadona gna ZIKOVA, operna pevka gna ŠTERKOVA, g. režiser BORIS PUTJATA, profesor Glasbene Matice g. ŠLEIS, g. dr. IVAN *	LAH in orkester Narod, gledališča v Ljubljani.
Dirigira ter spremlja na klavirju kapelnik
g. ANT. BALATKA.
SPORED:
1. Prorokovanja čeških pesnikov in njihovi pozdravi svobodi.
Recitira v slovenskih prevodih g. dr. Ivan Lah.
2. Narodne himne. Igra orkester.
3. Fibich: „Noč na Karlštajnu". Uvertura za veliki orkester.
4. Dvorak: Arija iz Rusalke. Poje s spremljev. klavirja gna Zikova.
5. Smetana: „Iz domovine". Duet za gosli in klavir. Igrata gg. prof.
Šleis in kapelnik Balatka.
6. Deklamacija. Deklamira g. režiser Boris Putjata.
7. Ostrčil: „Balada o siroti". Poje s spremljev. klavirja gna Šterkova.
8. Dvorak: Simfonija v e-molu. („Iz novega sveta"). Igra orkester.
Ves dohodek proslave brez odbitka je namenjen Jugoslovanski Matici'
— 12
-Zdenko F i b i c h : Noč na Karlštajnu. Uvertura za veliki orkester k veseloigri istega imena, ki jo je napisal Jaroslav ichlicky. Skladatelj je morebiti manj /nan, a ne manj ženijalen e en klasičnega trozvezdja češke glasbe: Smetana, Dvorak, Fibich.
« Je celo vrsto pesmi, komornih in orkestralnih skladb, več °Pcr in kantat (od teh je izvajala Glasbena Matica v Ljubljani njegovo »Pomladansko romanco«). Poseben oddelek med njegos vimi deli tvorijo melodrame, katerih je napisal celo vrsto: Tako J® n. pr. uglasbil vso trilogijo »Hippodamija«. Uvertura »Noč na arlštanju« slika celo dejanje te veseloigre. Na Karlštanju, svojem naj cpšem in najljubšem gradu, prebiva slavni in resni kralj Karol IV. 1 jegova mlada, lepa žena Blanka hrepeni po njem v Pragi in kljub njegovi zapovedi, da naj ga, nihče nc moti v državnih zadevah, Pride preoblečena kot paž v grad, ker dvomi nad Karlovo zve* sto,,o. Razvije se cela vrsta spletk in zapletk -— nazadnje tudi spo» znanje. Imela bi biti kaznovana — toda zaradi velike ljubezni ji rol vse odpusti. S pisanim prepletanjem dveh glavnih motivov, resnega slavnostnega Karla in hrepeneče zaljubljene njegove soproge, Je spletel Fibich to razkošno čisto romantično uverturo — sen in dogodek ene poletne
noci.
b .V t a k a r Os trčil: Sirota. Balada za mezzosopran na 'seue narodne pesmi s spremljevanjem orkestra. Poleg Novaka 1J1 Suka je Otakar Ostrčil eden najstarejših zastopnikov češke mo= cine glasbe. Kot učenec Fibichov se je posvetil posebno skladbam 1 esmi, ki jih je zložil nekoliko ciklov. Poleg simfonij in orkestralnih Je razširil svojo delavnost tudi na operno polje. Zadnja njegova S?- legenda Erina«, je bila v tej sezoni vpri/orjena v Brnu. ‘'datelj je sedaj naslednik lansko leto umrlega Karla Kovafo= ca kot šef in dirigent opere v »Nar. divadlu« v Pragi. Besedilo go\e balade je vzeto iz priprostc narodne poezije. Porabili so b'c nc^il^cr* drugi češki skladatelji za pesmi v zboru, toda no* en izmed njih ni znal tako primerno podati v glasbi tragedije a|ega sirotnega otroka kakor Ostrčil.
v n t ° n i n Dvofak: Simfonija v E molu. Op. 95. (»Iz no» a sveta«), |. Adagio. Allcgro molto. — II. Largo. — III. Molto *zvedb'	Allcgro con fuoco. Ta najkrasnejša in v stavbi,
pQj . 1 ln lnvenciji najbolj originalna Dvorakova simfonija je znana vanjalmCn0m 5>amcr‘^a<<> ^er je nastala ob času Dvorakovega bi> kat a ' Ameriki. To dokazujejo tudi eksotični motivi, ki jih ne« razlagajo iz pesmi zamorcev, a jih je Dvorak porabil
pr„ i i .	J	pviiim	,	tl	J1I1 Jt L/VUjtlK. [)UI dllil 111
Polnei"' 03 *cn‘a'cn način. Najlepši je drugi stavek, kjer iz čustva Proste8D	anglcškega roga začutimo hrepenenje naivne in prc*
slutil° '°h,kovc ^uše: ‘domov, domov na Češko. Kakor da je smrt, ki je prišla kmalu po njegovi vrnitvi iz Amerike.
A. B a 1 a t k
— 13 -
Češki 28. oktober.
Ta dan pred tremi leti se je izpolnila prorokba Komenskega, ki je v najstrašnejših letih češke pobelogorske zgodovine v trajno bodritev zasužnjenega naroda izrekel: „Verujem pri Bogu, da se bo vlada tvojih stvari, o narod češki, vrnila zopet k tebi.“
Ta dan pred tremi leti se je probudil tajinstveni, tihi, sanjajoči, ponosni sedež čeških kraljev nad Vltavo — Ki-aljevski grad Hradčany. Po 300 letih neme bolesti je zaplapolal nad njim češki prapor.
Ta dan pred tremi leti se je končal martirij naroda, ki je prvi v Evropi zaslutil vrednost svobode, pa je je bil poslednji deležen.
Ta dan pred tremi leti je genij Žižke in njegovih vojska, genij, ki je vodil legije češkega odboja širom sveta, dokončal svoje delo: strl je okove, ki so 300 let trli najsvobodoljub-nejši narod Evrope.
To je pomen 28. oktobra.
Narod je dosegel to, po čemur so 300 let hrepeneli njegovi najboljši sinovi; dosegel je to, za kar je prelil svojo kri in žrtvoval svoje življenje cvet naroda.
V	trnjevo krono si je narod vpletel lavorjevo vejico.
28. oktobra 1918 se je dovršila na Češkem štiri leta trajajoča revolucija.
Ta revolucija je bila posebnega značaja. Za mejami je obstojala v premišljeni in marljivi propagandi ter diplomatični akciji. Poleg tega se je organizirala armada, ki se je pridružila aliiranim državam. Doma na Češkem se je pa delalo brez prelivanja krvi, četudi je Dunaj brutalno ubijal, streljal in obešal češko ljudstvo. Revolucija je bila delavna, v pravem pomenu besede demokratična.
Češko slovaška republika ie nastala z delom.
Revolucija se je završila brez nasilja, popolnoma v duhu voditelja revolucije, v duhu prezidenta Masaryka in njegove humanitarne ideje, zvezde vodnice češke zgodovine, kakor jo pojmuje Masaryk.
Narod je daleč od svojega voditelja stopil v njegovo sled in se brez povelja ravnal po njegovih naukih, ki ne poznajo nasilja.
14 —
Tako si je 28. oktobra češki narod dal takoj prvi dan svoje eksistence program svojega žitja:
Stati hoče odločno za svobodo in neodvisnost kot Žižka, toda ne pozabi na žareči vzgled Bratstva Chelčickeho.
28. oktobra se je dovršila revolucija srečno zato, ker je bil narod združen v enem taboru, v češkem, v ljudskem. V tistih dneh je vsakdo videl v svojem bližnjem brata in odtod uspeh revolucije.
Bratstvo ima lahko neskončen pomen, 28. oktober je to pokazal. V bratskem čustvovanju je narod dosegel in obdržal svobodo. Brat je bil bratu enak in odtod je izšla svoboda.
Bratstvo, enakost, svoboda — to troje je bilo uresničeno 28. oktobra. Enega brez drugega ni. To je veliki nauk tega dne.
In za nas Jugoslovane — v čem je za nas pomen ‘28. oktobra? Idejno prav v tem kot za Čehoslovake, politično pa v tem, da je 28. oktobra 1918 dosegel svobodo in neodvisnost narod, v katerem edinem imamo odkritega prijatelja. Če bi ne imeli ob strani Čehoslovakov, bi bili popolnoma sami in bilo bi nam še težje, kakor nam je.
28. oktober nas uči, da si bodimo bratje, in premagajmo težkoče, kakor jih je premagal v revoluciji češki narod.
Pa ne samo za Čehoslovake in Jugoslovane, tudi za Slovanstvo je 28. oktober pomemben. — Svetovna vojna žal ni uresničila pričakovanj onih, ki so čakali Slovanstva dne. Toda nekaj je rešila: Čehe, ki edini morejo biti danes pijonirji lovanstva. Nato mesto s to nalogo jih je postavil 28. oktober 18.
In tako 28. oktober ni samo praznik Čehoslovakov, biti ora praznik tudi nam Jugoslovanom in vsem slovanskim r°doljubom.
Tako praznujmo!
Dr. Rudolf Krivic.
- 15
Anton Dvorak.
(Ob osemdesetletnici njegovega rojstva.)
Druga polovica 19. stoletja je v splošni zgodovini glasbene umetnosti označena kot epoha, ki ustvarja samostojno narodno glasbo posameznih narodov V tem času nastajajo t. zv. „narodne šole“, kakor n. pr. mladoruska (Balakirev, Borodin, Musorgski, Korsakov i. dr.), severna (Švedi, Norvežani, Danci, Angleži — Grieg, Jensen, Sinding i. dr.), francoska (od Frahcka, Charpentiera pa do d’Indyja, Debussyja), nemška itd. Vsi narodi skušajo najti in podati nekako svojo lastno narodno glasbo. Narodni skladatelji najdejo pri tem iskanju bogate zaklade motivov in gradiva v narodnih pesmih, ki podajajo več ali manj markanten izraz glasbene fizionomije posameznih plemen.
Ideja narodne glasbe je našla na Češkem posebno plodovito polje, ker so jo podpirale tudi narodne in politične razmere, in s tem je bila ustvarjena podlaga češke narodne šole, ki je dobila svoje naj večje reprezentante v imenih: Smetana, Dvorak, Fibich. Ti trije so prinesli v glasbo idealizirane prvine narodne pesmi in ustvarjajo tako vsak po svoji individualnosti lasten narodni slog. V tem se razlikujejo od onih mnogoštevilnih skladateljev, ki so videli ideal narodne umetnosti takorekoč v fotografičnem posnemanju narodne pesmi. Najbolj znan in popularen iz treh glavnih mojstrov narodne češke šole je postal v zunanjem svetu Ant. Dvorak.
Rodil se je 8. oktobra 1. 1841. v mali vasi Nelahozeves v za-padni Češki v hiši svojega očeta gostilničarja in mesarja. Imel je prevzeti očetovo gospodarstvo in poklic, toda izvanredna glasbena nadarjenost ga je privedla v orgljarsko šolo v Prago. Prvo pripravo je dobil pri svojem vaškem učitelju (regens chori) in je že v tem času začel s svojimi prvimi skladateljskimi poskusi; bil je namreč član vaške godbe in je zanjo zložil več plesnih točk. Ko je dokončal praško orgljarsko šolo, je vstopil kot slabo plačan violist v orkester tedanjega t. zv. „Začasnega gledališča “ v Pragi, ki je bilo priprava za bodoče „Nar. divadlo“. V tej dobi se vrše v njegovem duševnem življenju težki notranji boji, polni sprememb, negotovosti, nad in prevar. Poglablja se v Wagnerja in novoromantike in študira klasike z vso svojo veliko osebno energijo, kajti manjkalo mu je splošne višje izobrazbe. Piše in sklada mnogo in nezadovoljen sam s seboj uničuje in sežiga cele opere, simfonične pesmi, kvartete itd. Le počasi in s težavo nastopa v javnosti. Naenkrat pa mu zasveti jasna zvezda v Brahmsu, ki je bil kot člen juryja za podelitev državne nagrade za glasbena dela spoznal iz predložene skladbe veliko umetniško
- 16 —
individualnost. Brahms je seznanil Dvoraka z berlinskim založnikom Simrockom in raznimi slavnimi dirigenti in je tako odprl pot v svet češkemu umetniku, ki ga je sam visoko cenil. Od tu se začenja Dvorakova pot navzgor. Srečen v svojih družinskih razmerah ustvarja delo za delom z neutrudljivo 111 neizčrpno delavnostjo in marljivostjo. Njegovo ime postane znano v tujem svetu. Bil je pozvan v Anglijo, da je tam diri-g'ral svoje oratorije, in je bil pri tem odlikovan z doktorskim naslovom. Njegove skladbe igrajo največji svetovni orkestri pod vodstvom najboljših dirigentov. Nato sledi potovanje v Ameriko, da postane ravnatelj konservatorija. Vrača se z zmago ovenčan in postane ravnatelj praškega konservatorija. Dne
1.	maja 1. 1904. je smrt nenadoma prekinila njegovo življenje, tako polno tvorne energije, in je končala njegovo delo sredi novih velikih načrtov.
Notranjega Dvorakovega profila ni težko podati: rojen sredi Preprostih ljudi je ohranil to priprostost življenja v skoraj otroški naivnosti (med češkimi glasbeniki se je ohranila o tem cela vrsta zgodb in anekdot). Zanimiva je bila njegova velika po-°žnost, ki jo kažejo tudi razni njegovi komponirani teksti: "biblijske pesmi*, „Stabat mater", „Sveta Ljudmila", „Te deuin“( „Maša“. Vsa ta mnogoštevilna mojstrska Dvorakova flela so vzrastla ravno iz te priprostosti, pobožnosti in skrite zenjalnosti. Dvorak se je skušal v vseh glasbenih oblikah s srečnimi uspehi. Od priproste pesmi in klavirnih skladb, preko zborov, komorne glasbe in orkestralnih skladb do simfonij, oratorijev in oper vse to obsega Dvorakovo glasbeno delo.
zgojen v popolnosti in čistosti klasikov, navdušen od fanta-zlJe> pestrosti in zanimivosti romantikov, je prišel Dvorak do svojega lastnega osebnega sloga. V njem je ohranil lastnosti ® eh šol, iz katerih je izšel, in uveljavil svoj talent, ki je bil a , bogat na melodični, harmonični in ritmični invenciji, in fv°-i Prirojeni smisel za zvok, plastiko in obliko. Njegova norost je bila takorekoč prenapolnjena z glasbo: ni mu bilo Ieba, kakor mnogim drugim, zunanjih povodov za ustvarjanje, Negova duša je bila kakor ulj polna glasbenih motivov.
Ravno vsled tega so ga mnogi interpreti ironično imenovali ^absolutnega glasbenika" in so podcenjevali njegove Peie, ceš da niso dramatične, ker niso čutili onega vira, pol-e^av skrite žive sile, ki je zdajpazdaj sladko šumljal kot tih J	in je vzrastel v mogočen veletok in se je valil v
j,a°	simfoničnem razlivu naprej in naprej, ne oziraje se
Dv ,'avai^ne dramatične formule drugih skladateljev. Ravno oiakova glasba opoji in navduši najširše vrste, ker je zdrava
člove%aVna’ ker
je v nji veličastna pesem genija in je zato tudi 'eskeniu srcu najbližja in najpriprostejša.
Ant. Balatka.
— 17 —
Sirota.
(Češka narodna pesem.)
Komaj jc shodilo, mamico zgubilo detecc je malo, pa jc spraševalo:
Ah, kje je moja mamica, povejte, očka, kam je šla?
— Mamica trdno spi, nihče je ne vzbudi.
Krog ccrkvc med grobovi, tam išči jo in zovi, tam tvoja mati spi.
In dete tja hiti.
Z iglico greblo je, s prstkom kopalo jc.
Ko je dokopalo, se jc razjokalo.
— O mama, poljubček mi daj, pri tebi ostanem, ne grem
nazaj!
— Pusti mc, dete, samo, zdaj imaš drugo mamo.
— Ona ni tak mila, kakor ti si bila,
ko mi kruha daje, ga lomi na tri kraje.
Ti si sc smehljala in gu z maslom dala.
Kadar glavo češe, kri iz las mi teče.
Ti si česala mc, k srcu stiskala mc.
Kadar me umiva, komaj da sem živa.
Ti si me umila, zraven poljubila.
Ko mi srajčko pcrc, sc jezi in kolne.
Ko si jo prala ti, pesmico pela si!
Pojdi otrok domov, jutri dan sine nov, vzamem te pod svoj krov.
Dete sc vrnilo, glavico sklonilo.
—	Ah, dragi očka moj, mamica jc z menoj.
Moja mama mila, sc jc spet vrnila.
Motiš se, dctece, saj nimaš mamice.
Saj tu nikogar ni, varajo tc oči.
Slušajte, očka moj, stešite mi rakvico!
Dušica pri Bogu bo, v grobu spančkal bom sladko, v grobu tam pri mamici, v njeni tihi jamici.
Dctece hudo zboli, drugi dan zapre oči, tretji v grobu z mamo spi.
— 18 —
Koncertni točki.
Spisal B Nušič.
Deset minut je čez devet. Koncert prične točno ob devetih. Jaz ga s svojim predavanjem otvarjam, pa sedim še vedno pri brivcu in levo lice mi je še vse belo od mila.
— Hitite, za božjo voljo, hitite! rotim brivca, ki je pravkar zinil, da mi pripoveduje, kako nenavadno dobro se je zabaval na natakarskem plesu.
— Hitite, šepečem obupno in si predstavljam, kako zmeden in razburjen je ves prireditveni odbor, ker še ni prve točke programa.
Ko sem se končno rešil brivskih krempljev in stopil na ulico, sem začel korakati z velikimi gimnastičnimi koraki, šest kilometrov na uro. Že je dvajset minut čez devet, a joj, prva točka programa blodi še po Terazijah. Publika nestrpno pričakuje začetka in prireditveni odbor je v obupu zasegel vse telefone v okolici „Moskve“ ter išče istočasno zveze s celo knjigo telefonskih abonentov, da bi me kje našel.
Dospel sem pred „Moskvo“, sedaj je treba še po stop-njicah gori. Klub, kjer predavam, se nahaja v drugem nadstropju. Kdo bi se spustil v dir po stopnjicah in potem sedel ves zasopljen za kateder! Lift pa še vedno prevaža posetnike zabave in kdove kedaj pridem na vrsto.
V	tem trenutku mi pade srečna misel na pamet. Iz druge ulice je vhod na drugo stopnjišče, in tudi tam je lift. Pohitim na ono stran.
Lift sem našel v parterju, nikogar od občinstva ni, položaj je rešen. Le ena dama, prijetno dekoltirana, s fantastično frizuro, je stala tamkaj in nestrpno čakala pred vrati v lift.
— Želi gospa mogoče gori?
— Da.
— Na 0110 stran?
— Da, na koncert!
Povabim jo. Ona stopi v lift, jaz pa grem iskat pikola, ki ga v takih slučajih nikoli ne moreš najti. Gotovo je tudi on zaposlen pri prednjem vhodu.
Vrnem se ter sedem kraj gospe v lift, da skupaj pričakujeva pikola. Nestrpna ona, nestrpen jaz, pikola pa od nikoder. Ona pogleda na uro, jaz pogledam na uro, na njenem licu se začrta izraz obupnosti, na mojem licu se začrta izraz obupnosti, pikola pa od nikoder.
- 19 -
— Kaj ne bi tnogla sama pognati lift? — vpraša ona.
— Pa da . . . lahko! — zaprem vrata, potegnem za vrv in lift se prijetno kot balon dviga v višavo.
Gospa se razvedri in jaz se razvedrim. Spotoma sva se začela celo pogovarjati.
— Gospa gre tudi na koncert ?
— Da, toda zamudila sem. In moja točka je druga na programu.
— Sonata št. 6, solo na klavirju.
— Da.
— Potem bodite brez skrbi, jaz sem prva točka programa.
— Predavanje?
— Da.
— Drago mi je! — In kamen se ji odvali od srca, ko vidi, da je tudi prva točka zamujena.
Tako sva se predstavila drug drugemu in jadrala mimo prvega nadstropja: lift se je elegantno dvigal in nosil dve koncertni točki, kateri občinstvo nestrpno pričakuje, prireditveni odbor pa obupno išče.
Lift se bliža drugemu nadstropju. Tu me vsega spreleti nesrečna in porazujoča misel.
Nisem vedel, kako se lift ustavi. Da bi se izkrcal v drugem nadstropju, sem začel vleči za vrv.
Evo, drugo nadstropje je tu; na vrhu steklenih vrat že vidim tla, že sva do polovice vrat v drugem nadstropju. Vsega me oblije znoj. Začel sem tresti kljuko, vleči za vrv, trkati na okno. Lift gre elegantno in mirno mimo drugega nadstropja in gospa spozna šele sedaj situacijo.
— Kaj ne znate ustaviti 1 ifta ?
— Ne'.
— In mimo drugega nadstropja smo šli?
— Da.
— Lju! vikne ona in začne kot levinja trgati rešetko pri vratih.
Jaz nisem viknil „lju“, ampak postal sem zbegan ter nisem vedel ne kaj ne kako. Lift se je medlem elegantno dvigal ter naju nesel mimo tretjega in četrtega nadstropja. Naenkrat sva začutila sunek in gospa se mi je spustila v naročje tako lepo kakor v kakem gledališkem komadu.
Lift je udaril ob strop in ni mogel dalje. Prilepil se je kakor lastavičje gnezdo in niti slutil ni, da se v njem nahajata obe prvi točki programa.
— Lju! vzklikne zopet gospa Sonata št. 6 — kaj sedaj?
— Ne vem! — odgovorim obupano.
— 20
— Se lahko rešiva na kak način?
— Ne.
— In, za božjo voljo, kaj poreče moj mož. On je v prireditvenem odboru, pa je odšel bolj zgodaj, mene pa je zadržala frizerka.
— Mene pa brivec.
— A ljudje, a koncert?
— Ne vem. Gotovo bodo pričeli program od zadaj.
— Pa dobro, in nov val obupa objame gospo, — kako dolgo bova še tako sedela ?
— Dokler komu ne pride na misel, da naju sname.
Ona sedi vsa obupana na enem koncu baržunaste klopi,
jaz na drugem. Preide ena minuta, dve, tri, štiri, pet . . . Cela večnost.
— Priznajte, da je situacija zelo neprijetna, spregovori zopet ona in vije v obupu roke.
— Priznam.
— Ljudje, midva pa tukaj, takorekoč na podstrešju — jaz omožena.
— Pa da, ali . . .
— To je strašno.
Se dve minuti preideta. Ona je vse bolj vznemirjena in jaz že čutim potrebo, da jo tolažim.
— Nič ne skrbite . . . morava priti doli, vsak čas morava priti doli . . .
— Da, vsak čas — obupuje znova, to se najbrž na vsem svetu še ni nikomur pripetilo.
— Je.
— Kako to?
— Prosim Vas, sedaj imava itak časa dovolj, pa Vam v tolažbo povem povest, ki potrjuje, da najin slučaj ni prvi. Nekaj podobnega se je zgodilo neki popadiji. Odšla je k sestri, tudi popadiji, v tretjem, četrtem selu na progi, da ostane pri njej čez dan in da se vrne zvečer s poslednjim vlakom. Na predzadnji postaji je čutila potrebo da izbtopi, dasiravno je stal vlak samo eno minuto.
— To bo najbrž dolga povest, me prekine sopotnica nestrpno.
— Čisto vseeno, lahko bi bila še daljša, saj vidite, da nikomur ne pride na misel, da naju potegne doli.
Ona vzdihne težko in obupno, jaz pa nadaljujem.
— Popadija, ki se je tod pogosto vozila, je vzlic temoti vedela, kam mora iti. Toda, komaj je prestopila prag in zaprla vrata za sabo, je vlak zazvižgal in popadija je hotela nazaj.
Kakor navadno na postajah, so bila vrata pokvarjena. Odzunaj so se lahko odpirala, znotraj pa niso imela kljuke.
— 21 —
Popadija je srdito tolkla, ainpak vlak je odpihal, postaje-načelnik pa odšel v hišo, zaprl vrata in pogasil luči. Postaja je bila daleč od vasi in popadije ni mogel nihče slišati. Lahko si predstavljate njen obupni položaj . . .
— Saj ni niti oddaleč podoben našemu, me prekine spet gospa Sonata.
— Le počakajte, bo že.
Ona zakašlja in posluša potrpežljivo dalje.
— Popadija je zastonj butala v vrata in sedla trudna in obupana na mesto, ki ni ravno pripravno za počitek, ter se udala v svojo usodo. Tako bo prenočila, če Bog drugače ne ukrene .. .
— Torej jo je vendar nekdo rešil, vzklikne gospa Sonata.
— Počakajte. Okoli polnoči zasliši, da se bližajo neznani koraki hišici, kjer je bila zaprta. Zbudi se ji nada, vrne se ji moč, da prične na novo butati ob vrata. In res; pride nočni čuvaj in . . . odpre vrata . . .
— No, hvala Bogu, vzdihne gospa, kakor da je že osvobojena.
— Počakajte, za boga. Nočni čuvaj stopi na prag in začne strogo izpraševati popadijo in je ne pusti ven. „Kdo si in kaj tukaj iščeš ?“ Ona mu vse pove, a on sumljivo zmaje z glavo. „To si si vse izmislila! Vlačuga si,“ ji reče čuvaj. „Izmislila si si tudi to, da se vrata odznotraj ne dajo odpreti. Evo, poglej!“ In čuvaj stopi v sobico pa zapre vratiča. A ko hoče, da jo prepriča, kako se vrata od znotraj odpirajo, zapazi v svoje veliko presenečenje, da je to nemogoče. Mesto same popadije sta zdaj zaprta in ujeta popadija in nočni čuvaj.
— Lju!
— Lju! je viknila tudi popadija, pomoči pa ni bilo. Nočni čuvaj udriha po vratih s svojo batino, pomoči pa ni bilo. In hočeš nočeš — popadija in čuvaj sta sedela do jutra.
— Menda vendar ne bova tudi midva do jutra, vzdihne druga točka sporeda.
— Popadija je skrbela in ihtela: Kaj bo dejal pop in kaj ljudje, ko zvedo, da je prebila vso noč z nočnim čuvajem v kletki pod streho.
— Saj nista bila v kletki pod streho, popravi gospa Sonata.
— Da, pardon, to sva inidva.
— Saj res: mož in ljudje, zaskrbi ponovno druga točka programa.
— Nočni čuvaj pa je tolažil popadijo: „Saj veš, kako je! Če prebijeva magari vso noč kot dva otroka, ljudje bodo le govorili in pop bo ljubosumen."
— Seveda, prikima krčevito gospa.
22
— In zato, nadaljuje nočni čuvaj, se ti tudi ne izplača, da bi bila dete. Če bodo že ljudje lagali, če bo že pop ljubosumen, ti vsaj ne bo žal.
— No! se začne vznemirjati druga točka programa.
— Tako je ponavljal nočni čuvaj svoje tolažilne besede, dokler se i ona ni pomislila in rekla: Prav imaš! . . .
— Moj bog, se bova že enkrat spustila doli, se oglasi gospa Sonata nestrpno:
—	In	tako sta popadija in nočni	čuvaj	zamenjala ves
čas do zore s prijetnimi trenutki.
— Se bova že enkrat spustila doli, dvigne nanovo svoj glas gospa.
— In nočni čuvaj je imel prav in popadija je imela prav.
— In nočni čuvaj je dejal popadi ji: „Če bodo že ljudje govorili in govorili, če bo že pop ljubosumen in ljubosumen, vsaj . . .“
— Ali, gospod . . .
— Saj to ste mi že trikrat povedali .. . Hotela je nadaljevati, toda beseda ji obstane na jeziku. Od zdolaj so se čuli temni zvoki valčka, kot da prihajajo iz kake globoke kleti:
Ona pobledi.
— Koncert je končan, pričel je ples, a midva še vedno visiva tu pod podstrešjem.
— Kaj res mislite, da bova še dolgo časa visela tu?
— Gotovo lift ni nikomur več potreben, pozabili so naju.
—	O,	za božjo voljo, kaj bova pa	počela	?“
—	In	nočni čuvaj reče popadiji . .	.
— A veste, kaj je popadija rekla nočnemu čuvaju ?
— Vem, se nasmehlja z zanosom in dražestno.
Nehote sem se iztegnil in moja roka je srečala njeno
toplo roko, ki bi morala pravkar izvajati sonato št. 6.
Ona skuša, da se mi iztrga, a jaz ji obvijem drugo roko okoli pasu in šepečem:
— In nočni čuvaj reče popadiji , . .
V	tem hipu vzklikne gospa od veselja in se strga iz mojega objema.
Lift je hitel	s tako	naglico	doli, kakor je treba	naglo
iti,	kadar hodimo	navzdol.	Zdelo	se mi je v tem trenotku,
kakor da letim z nebes, s katerih so me vrgli ravnokar.
— Rešena sva, vzklikne ona. Komaj je spregovorila te dve besedi, sva bila že spodaj.
— Osel, kdo	Vam je	ukazal	spustiti lift, sem se	zadrl
na	prepadenega pikola, ki	je molil roko za napitnino	in se
oprevičeval, da je bil zaposlen pri prvem liftu.
— Grem domov! reče prva točka programa. Ženiram se priti zdaj v dvorano.
23
— Saj sva izvedla svoji koncertni točki.
— In ste vi zadovoljni ?
— Ne, dokler ne končam povesti.
— Saj ste jo že enkrat končali.
— Zdi se mi, da vam nisem povedal, kaj je odgovorila nočnemu čuvaju popadija. Kaj vas smem spremiti, da vam spotoma to povem ?
Gospa prikima. Primem jo za roko. Šla sva počasi, tesno drug ob drugem, kakor se spodobi dvema koncertnima točkama. Zgoraj iz palače so vreli na ulico šumni valovi valčka in blede svetlobe. Ona je korakala molče kraj mene, a jaz sem šepetal.
— In tako je nočni čuvaj ponavljal svoje tolažilne besede popadiji, dokler se ona sama ni premislila in rekla: „Prav imaš! . .
Drugo jutro sem ležal v postelji, hlineč bolezen, s katero sem se opravičil prireditvenemu odboru. Opoldne sem prejel dehteče pisemce, ki se je glasilo tako-le:
Prva točka!
Svojo odsotnost na koncertu sem srečno opravičila. Možu sem rekla, da sem si izvinila nogo, na katero še sedaj šepam. Na vas sem jezna! Skušajte, da bosta na prihodnjem koncertu naši dve točki druga poleg druge in učite se, kako se ravna z liftom.
Vaša
Druga točka.
— 24 —
Ponatisk dovoljen le z označbo vira.
Gledališki list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o repertoarju Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti pri nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih in njih avtorjih. Sodelujejo : Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, Fran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Zupančič in dr.
TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.