OGLASI 


UVODNIK 

VSEBINA 

Rokovnja­ča. Konec aprila smo doživeli nepričakovano obilno snežno pošiljko, v drugi polovici maja pa vendarle pričakali prijetne, letnemu času primernejše temperature. Nekatere je precej pogrelo ob misli na več kot en mesec nedelujoči bančni avtomat NLB v Lukovici. Žalostno, kako so odgo­vorni pokleknili pri povsem banalnih težavah. Po dolgih petih tednih so se zadeve vendarle uredile. Ob tem se vsekakor zastavlja vprašanje učinko­vitosti delovanja državnih podjetij in institucij, če se tako zelo zaplete pri zgolj poškodovanih vratih. 
Glavni poudarek v tokratnem Rokovnjaču je sicer na dogodkih ob praznovanju praznika dela, 1. maja. Veliko je bilo kresovanj in tudi godba je obiskala kraje po občini. To je tudi čas za tradicionalni Peregrinov sejem, akcijo AMD Lukovica Motorist varno na cesti in Šraufov pohod, ki so ga prizadevni člani Športnega društva Krašnja pripravili že dvajsetič. Vljudno vabljeni k branju. 
Naslednjič bomo z vami v začet­ku julija, saj želimo, da so zaključek šolskega leta in praznovanja ob dnevu državnosti zabeleženi v našem glasilu še pred poletjem in ne šele konec avgusta, ko se vrnemo s počitnic. Podrobnejši terminski razpored izidov do konca letošnjega leta najdete na spletni strani Občine Lukovica v zavih­ku Rokovnjač, kjer so tudi objavljene vse dosedanje številke. 
Ob tej priložnosti vam v imenu uredniškega odbora čestitam ob letošnjem dnevu državnosti, ko bomo praznovali 25. obletnico osamosvoji­tve Republike Slovenije. 
Leon AndrejkA 
odgovorni urednik 

Modernizacija voznega parka 4 Pokal RD Črni Graben 14
Uvodnik 

Spoznajmo občinske svetnike 6 Občni zbor PVD Sever 15 

Poročilo 10. seje Občinskega sveta 7 Razstava Mandala 16
Pestro je bilo doga-

Prvomajska budnica 10 Povsod je lepo, a doma je najlepše 16 
janje v me­secu dni 

Peregrinov sejem 12 Evropski prvak v Jiu Jitsu 17 
od izida 

Po poteh mojih staršev 13 Peter in volk 18
zadnje do nove, pete 

S knjigo v poletje 13 Medvedkov tek 19 
letošnje številke 


VABILO 


Osnovna šola Janka Kersnika Brdo in Občina Lukovica vas vabita na 
slovesnost ob 25-letnici slovenske državnosti in 50. obletnici otvoritve prizidka k stari šoli. 
Prireditev z naslovom Zgodba, ki je živela, živi in bo živela 
bo v sredo, 22. 6. 2016, ob 19.30 uri pred osnovno 
šolo na Brdu. 

VLJUDNO VABLJENI. 


Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 7. julija 2016; rok za oddajo člankov je 28. junij 2016 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni šte­vilki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sis­tem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. 
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka, uredniški odbor: Milena Bradač, Marjetka Vrbnjak, Andraž Kopitar in Erika Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prosto­ra: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na fotografiji: Peregrinov sejem v Lukovici, foto: Andraž Kopitar. 
Izgradnja ceste do enega najvišjih zaselkov občine 


Modernizacija voznega parka 
Občina Lukovica je ena izmed slovenskih občin, ki se lahko pohvali s svo­jim režijskim obratom, ki je organiziran v okviru občinske uprave. Ureja in čisti javne in zelene površine, vzdružuje občinske javne ceste in skrbi za urejenost celotne občine Lukovica. Sodelavcem režijskega obrata Jožetu Urankarju, Tomažu Jemcu, Marjanu Lavriču, Franciju Končarju, Robertu Capudru in Andreju Pavliču se bodo predvidoma junija prid­ružili trije novi sodelavci na delovnih mestih vzrdževalec zelenih površin in vzdrževalec javnih površin, prav tako pa bosta režijski obrat obogati­la tudi valjar znamke Ammann ter mini bager znamke Bobcat. 
Občina Lukovica je v skladu s sprejetimi razvojnimi usmeritvami v maju pris­topila k modernizaciji voznega parka režijskega obrata. Slednji je nosilec ure­janja in vzdrževanja občinskih cest, zelenih površin in drugih javnih površin. V ta namen je Občina Lukovica kupila rabljeni valjar znamke Ammann ter prav tako rabljeni mini bager znamke Bobcat. „Z novo gradbeno mehanizacijo bo mogoče bolj kakovostno in predvsem trajnostno naravnano opravljati storitve vzdrževanja cest in drugih pripadajočih objektov. Ti na dolgi rok iz­boljšujejo kakvost življenja ljudi, predvsem pa varnost v cestnem prometu,“ še dodaja višji svetovalec za javna naročila in gospodarske javne službe na Občini Lukovica Rok Penec. 
ZA občinsko uprAvo, LeA smrkoLj 
Od sredine aprila do maja je bila vsak dan med 7. in 17. uro popol­na zapora ceste na lokaciji med zaselkom Hribi in zaselkom Velika Raven zaradi investicijsko vzdrževalnih del. Obvoz je bil urejen po cesti od Trojan prek Lipovca do Velike Ravni, po končanih delih pa se nadaljuje izgradnja nove asfaltne ceste. 
"Velika Raven je zelo oddaljen zaselek od Trojan in vsem se zdi že dlje časa pomembno, da ohranjamo življenje tudi v teh krajih. Cesta bo omo­gočala lažji dostop ljudem. Mislim, da je to pridobitev za ta del občine in celotno občino na splošno," pravi župan Občine Lukovica Matej Kotnik. Zaradi nove pridobitve - asfaltne ceste - med Hribi in Veliko Ravnjo bo vz­drževanje in dostopnost do teh krajev povsem drugačna, kot je bilo to do zdaj. Kraj je namreč izredno zapostavljen, kar se tiče zimske službe, prav tako pa tam nastaja tudi največ zametov ob snežnih padavinah. Investi­cijsko-vzdrževalna dela na omenjenem predmetnem odseku ceste bodo tako zajemala zamenjavo spodnjega ustroja ceste vključno z izvedbo ustreznega odvodnjavanja meteornih voda s cestišča kakor tudi iz sa­mega zaledja cestnega odseka. V nadaljevanju je predvidena še izvedba asfalterskih del v dolžini predhodno izvedenih gradbenih del, ki obsegajo približno 750 metrov.  
ZA občinsko uprAvo, LeA smrkoLj 


Odslej stabilen oporni zid pokopališča Podgora pri Zlatem Polju 


Poškodbe kamnitega dela opornega zidu pri pokopališču Podgo­ra pri Zlatem Polju so vplivale na sanacijo 54,5 metra dolgega dela obstoječega opornega zidu, ki je deloma zidan v naravnem kamnu, deloma pa v masivni betonski izvedbi. Zaradi razpadanja veziva v njegovem spodnjem delu, odpadanja kamenja in zmanjšane stabil­nosti samega zidu se je z izvedenimi deli povečala varnost vseh obis­kovalcev omenjenega pokopališča. 
Razpoke in delna porušitev zidu več ne pestijo pokopališča Podgora pri Zlatem Polju, na katerem je Občina Lukovica konec leta 2015 začela s predvideno sanacijo. Sanacija opornega zidu je bila predvidena v dveh fazah, pri čemer je bila 1. faza sanacije zaključena v marcu, 2. faza pa je v zaključni fazi. V nadaljevanju je predvidena še montaža tipske ograje, za dokončno zaključeno investicijo. Z izvedenimi deli se bo dolgoročno iz­boljšala stabilnost zidu kakor tudi varnost vseh obiskovalcev pokopališča. 
ZA občinsko uprAvo, LeA smrkoLj 


OBČINSKA UPRAVA 

Lovska zveza Slovenije prihaja ob Gradiško jezero 

Občina Lukovica in Lovska zveza Slovenije sta se v maju dokončno uskla­dili in dogovorili, da bo v prihodnosti ob Gradiškem jezeru lokacija njiho­vega sedeža, kjer bodo zgradili tudi svoj center. Poleg Čebelarske zveze Slovenije, poskusnega sadovnjaka Brdo Kmetijskega inštituta Slovenije ter centralnega skladišča in uprave Hoferja, enega največjih trgovcev v Sloveniji, je območje in ugodna lokacija občine Lukovica privabilo v naše kraje še eno pomembno zvezo nacionalnega značaja. 
Lovska zveza Slovenije je v preteklem letu pozvala Občino Lukovica k naboru lokacij za izgradnjo lovskega centra Lovske zveze Slovenije, ki ima v svojih vr­stah več kot 400 lovskih družin, kar pomeni prek 23.000 članov. „Občina Luko­vica se je na njihov dopis odzvala in jim ponudila možnosti v naši občini. Prišli smo v ožji izbor lokacij zaradi svoje zanimive lege v sredini Slovenije, z dobrimi povezavami na avtocesto in tako smo si ogledali lokacijo ob Gradiškem jezeru, ki je predstavnikom Lovske zveze Slovenije bila tudi simpatična. Upam, da bo vse naklonjeno temu, da ob Gradiškem jezeru nastane ta objekt in center lovst­va v Sloveniji,“ pravi župan Občine Lukovica Matej Kotnik. Direktor Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav pojasnjuje, da so se iz prvot­nega nabora 16 možnih lokacij zaradi dostopnosti, predvsem pa interesa in pripravljenosti župana in občine, ki sta izkazala interes za sodelovanje, odločili za lokacijo ob Gradiškem jezeru. „Na tej lokaciji želimo zgraditi nov slovenski lovski center, kraj, kjer bomo lahko poleg naših rednih aktivnosti opravljali tudi večino izobraževanj in usposabljanj za naše člane in z našo dejavnostjo sez­nanjali tudi širšo javnost. Zato nameravamo ob osrednjem poslopju postaviti tudi nekaj lovskih objektov, upamo pa tudi, da bi okoli jezera lahko zgradili lovsko učno pot.“ 
Občina bo prišla naproti 
Pričakovanja Lovske zveze Slovenije do Občine Lukovica so pri umestitvi objek­ta v prostor, pri tem pa občina želi, da bo objekt, ki naj bi zrasel ob Gradiškem jezeru, primeren temu prostoru, lep in ne bo nastalo kaj spornega oziroma ne­primernega za prostor. Objekt, ki bo nastal ob Gradiškem jezeru, bo namenjen organizacijski ravni zveze, v katerem bodo potekali izobraževalni programi in ni pričakovati, da bi nastala strelišča, saj so slednja ob lovskih kočah. Občina Lu­kovica bo tako, kot je pričakovala in doživela Čebelarska zveza Slovenije, prišla naproti tudi Lovski zvezi Slovenije pri izgradnji infrastrukture in opremljanju zemljišča, da bo takšen objekt tukaj lahko nastal. O prihajajočem projektu je župan že seznanil občinske svetnike in svetnice, ki so ga podprli, čeprav pred­stavlja tudi nekaj dodatnih stroškov za občino. Določeni stroški bodo nastali že v začetni fazi, pri čemer pa se bodo poravnali tudi s komunalnim prispev­kom, ki ga bo morala Lovska zveza Slovenije plačati v delu. Občina ob tem želi pokzati pripravljenost, saj pričakuje, da objekt ne bo le koristnik komunalne infrastrukture, ampak bo na dolgi rok prispeval k obogatitvi kraja. 
Gre za izziv in pričakovanje 
Po županovih besedah gre za izziv, saj bomo sodelovali z Lovsko zvezo Slove­nije pri nastajanju takšnega centra. Ob tem se pojavljajo pričakovanja, da bo tovrstni objekt, dejavnosti, ki se bodo tam izvajale, zaposleni, obiskovalci ter nenazadnje celotno dogajanje prineslo našim krajem še več življenja. „Če bomo znali izkoristiti, si lahko obetamo izreden turistični potencial. Več bo potencialnih uporabnikov različnih storitev od gostinstva do turizma in še bi lahko našteval. Če bo center izobraževalne narave, lahko pričakujemo več izlet­nikov, turistov, šolskih ekskurzij, ki si bodo lahko poleg lovstva in živalstva v naši občini ogledali še marsikaj drugega.“ Tudi predsednik Turističnega društva Gradišče Jure Starman izraža veselje ob novici, da v bližnjo okolico prihaja Lovska zveza Slovenije: „Veseli nas, da bomo v okolje dobili nacionalno zvezo, ki se ukvarja z dejavnostjo, ki je primerna in predvsem neobremenjujoča za naravno okolje, v katerem je Gradiško jezero, za razliko od nekaterih drugih dejavnosti, ki se poskušajo umestiti v našo obči­no. Verjamemo, da bomo z Lovsko zvezo Slovenije dobili primernega sogovor­nika in tudi partnerja na določenih področjih, na katerih je bila do zdaj lokalna skupnost osamljena, na primer saniranje podrtih dreves na cesti ob sneženju konec aprila. Zagotovo je prihod Lovske zveze Slovenija mejnik v oblikovanju Gradiškega jezera, in verjamemo, da se pri tem ne bo končalo, saj imamo ve­liko za ponuditi. Ocenjujemo, da se drastično turistična ponudba zaenkrat ne bo povečala, prepričani pa smo, da se bo povečala prepoznavnost Gradiškega jezera kot takega. Vemo, da bomo z Lovsko zvezo sodelovali in verjamemo, da bo to sodelovanje zgledno.“ Po mnenju župana si lahko takšnih stvari lahko le želimo in smo lahko zado­voljni, ker daje prisotnost nacionalnih inštitucij občini Lukovica še dodatno vrednost in težo. Upa, da bo prostor izziv tudi za investitorje, kakšen turistični objekt, gostinsko ponudbo oziroma dodatno aktivnostjo, ki bo živela skupaj z nastajajočim objektom Lovske zveze Slovenija in bodo naši kraji le še bolj pre­poznavni, prijazni in obiskani. Kljub vsemu pa to, kako bomo to izkoristili ni le naloga občine kot take, ampak „vseh nas, še posebno ljudi“. 
ZA občinsko uprAvo, LeA smrkoLj 


V Spodnjih Praprečah se bodo z izgradnjo kanalizacije izboljšale bivanjske razmere 


Občina Lukovica je s 30. marcem 2016 objavila javni razpis za izgrad­njo kanalizacijskega sistema v naselju Spodnje Prapreče, ki je v zakl­jučni fazi. S tem je bil narejen korak bližje k izgradnji kanalizacijskega sistema v celotnem obsegu po projektni dokumentaciji. V celoti se bo tako rešilo odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnjih Pra­prečah, v sklopu izgradnje kanalizacije pa se bodo izvedla tudi investi­cijsko-vzdrževalna dela vodovodnega cevovoda ter obnovili hišni vo­dovodni priključki. 
Omenjena dela bodo predvidoma začela potekati konec maja in se naj bi zaključila, če bodo potekala po načrtih, v septembru. V sklopu rekonstruk­cije ceste v naselju Spodnje Prapreče se bo obenem izvedlo odvodnjavanje meteornih voda z izgradnjo oziroma obnovo meteorne kanalizacije. Tako bo rešeno tudi odvodnjavanje meteornih voda, ki v zgornjem delu Spodn­jih Prapreč predstavlja veliko težavo, predvsem zaradi hidrogeoloških karak­teristik terena, ki ne omogoča naravnega pronicanja vode v spodnje plasti zemljine. Za občane in občanke to pomeni, da se bodo predvidoma pol leta po izgradnji kanalizacijskega sistema lahko priključili na kanalizacijski sistem. Z izvedenimi deli se bo ukinilo odvodnjavanje odpadnih fekalnih voda v greznične sisteme in se na podlagi navedenega izboljšalo bivanjsko okolje za krajane, saj bo v celoti obnovljena vsa infrastruktura v njihovem lo­kalnem okolju. „V času gradnje tako občina kot naročnik del kot tudi bodoči izvajalec del, ki bo izbran z razpisom, naprošamo vse za strpnost pri gradnji,“ še dodaja mag. Rok Penec, višji svetovalec za javna naročila in gospodarske javne službe. 
ZA občinsko uprAvo, LeA smrkoLj 


OBČINSKA UPRAVA IN OBČINSKI SVET 
Spoznajmo občinske svetnike / 3. del 

Občinski svetniki in svetnice so izvoljeni zastopniki, ki sestavljajo občinski svet. Slednji je tisti organ v občini, ki sprejema odloke, pravilnike in potrjuje občinski proračun za vsako leto, ki je temeljni akt in v katerem so zajete vse investicije, gradnje ter družbeno in društveno življenje občine. Občinske svetnike in svetnice smo povabili, da odgovorijo na enaka vprašanja ter se na ta način predstavijo vsem občankam in občanom. Nanje se je odzvalo 
deset svetnikov, ki so bili in so tudi v tej številki predstavljeni v Rokovnjaču. 

Tomaž Andrejka, ZA ČRNI GRABEN, neodvisna lista Na kratko se pred­stavite 
Po izobrazbi sem univerzitetni diplo­mirani ekonomist. Zaposlen sem v Finančni upravi Re­publike Slovenije. 
Na Generalnem finančnem uradu v Ljubljani vodim Sektor za ob­davčitev dohodkov. Stanujem v Rafolčah, kamor sem se pred 32 leti preselil iz Lukovice. Poleg služ­be in dela v občinskem svetu se aktivno vključu­jem v delo nekaterih društev. Kot član AMD Luko­vica sem bil izvoljen v Upravni odbor Avto-moto zveze Slovenije. Kljub številnim obveznostim si nekaj časa vzamem tudi zase. V prostem času rad hodim. Najraje se povzpnem na Limbarsko goro, ki ima neko posebno energijo, ki mi napolni ba­terije. Kako ocenjujete svoje delo v občinskem svetu v preteklem letu? V razpravah na sejah skušam delovati konstruktiv­no. Podpiram predloge, ki so dobri za razvoj obči­ne in občane. Včasih se pred odločanjem znajdem v konfliktni situaciji, posebno takrat, ko je treba nameniti sredstva za projekte, ki naj bi prinesli do­dano vrednost enkrat v prihodnosti, če bo vse te­klo tako, kot je videti v trenutku odločanja. Lahko pa se bo pozneje izkazalo, da so bile predpostavke povsem zgrešene, in bodo sredstva, ki bi jih sicer lahko namenili za kaj bolj otipljivega, dejansko »vržena« stran. Kot primer naj navedem sprejem odlokov o občinskem podrobnem načrtu L7 in L8 Lukovica (območje pod sadovnjakom med Mač­kovo cesto in Kersnikovo ulico). Doslej je občinski svet na predlog župana in »resnih« investitorjev sprejel že nekaj podobnih odlokov (npr. L6 in L10 v Lukovici, PŠ4 in PŠ7 v Šentvidu), vendar na teh parcelah še vedno raste trava, ali pa jih krasijo kupi peska in različnih gradbenih odpadkov oziroma jih zarašča plevel. Kakšni so vaši osebni načrti in pričakovanja za delo v občinskem svetu? Kot svetnik si prizadevam uresničiti program, ki smo ga v Neodvisni listi Za Črni graben pred vo­litvami ponudili volilcem. Zavedam se, da je moj glas le eden od petnajstih in da je potek dogod­kov mogoče spreminjati ali preusmerjati le s teht­nimi argumenti in strpnim dialogom. V katerem odboru delujete in kaj je vaše delo? V tem mandatnem obdobju sem član Odbora za družbene in društvene dejavnosti ter občinska priznanja. V preteklem letu smo se v glavnem uk­varjali z obravnavo vlog društev, ki so se odzvala na razpise za dodelitev sredstev, ki jih občina na­menja za delovanje društev. Zaradi dopolnjevanja pravilnikov so bili razpisi objavljeni prepozno, zato so kulturna društva sredstva prejela sredstva šele v drugi polovici decembra. Na zadnji seji odbora smo se dogovorili, da bodo razpisi letos objavljeni že v marcu, tako da bi društvom prvo akontacijo občina lahko nakazala pred poletjem. 
Katere cilje boste skušali uresničiti kot občins­ki svetnik? 
Upam, da nam bo kljub zniževanju sredstev, ki jih lokalnim skupnostim namenja država, uspelo še naprej čimbolj enakomerno razvijati celotno obči­no, ustvarjati pogoje, ki bodo našim občanom omogočali življenje v čistem in urejenem okolju, olajšali vključevanje v sodobne tokove, privablja­li prišleke, ki si bodo v naši občini ustvarili dom, predvsem pa zadržali mlade, da bodo svoje sanje lahko uresničili v domačem okolju. Poleg vlaganj v obnovo in razvoj infrastrukture (kanalizacija, vodovod, ceste, optično omrežje) si želim, da bi končno sprejeli občinski prostorski načrt. 
Kaj je tisto, kar je po vašem mnenju v občini Lukovica dobro urejeno? 
V občinskem svetu sem že četrti mandat, tako da sistem delovanja občinskih struktur relativno dobro poznam. Škarje in platno sta v rokah žu­pana. Oba dosedanja župana sta v sodelovanju s svetniki, strokovnimi službami in občani, ki jim ni vseeno, kakšna je občina, storila veliko. Žal je želja in potreb mnogo več, kot jih je z omenimi pro-računskimi sredstvi mogoče uresničiti. 
Zakaj vi osebno radi živite v občini Lukovica? 
V občini Lukovica živim že od rojstva. Tu imam prijatelje, na te kraje me veže veliko lepih spomi­nov. V preteklih letih sem obiskal številne države, spoznaval tamkajšne ljudi in okolje, v katerem ži­vijo. Marsikaj lepega sem videl in doživel. Spoznal veliko dobrih ljudi. A vedno, ko pridem domov, si rečem: »Kako lepa je Slovenija!« Še posebno lepo pa je tedaj, ko se vrnem v svoj dom. V Rafolčah je v zadnjih letih zraslo veliko novih hiš. Kljub temu pa je vas ostala mirna in prijetna za bivanje. 

Tina Bregar, Lista Mateja Kotnika Na kratko se predstavite 
Moje ime je Tina Bregar in prihajam s Trojan, natanč­neje s Prvin. Veči­no časa sem del­ala kot uradnica v 
javnem sektorju, trenutno pa uživam zadnje mesece porodniškega dopusta. Ves moj prosti čas je zato namenjen mo­jemu sinčku, s katerim skušava kar se da učinkovi­to izkoristiti skupni čas. Kako ocenjujete svoje delo v občinskem svetu v preteklem letu? Delo občinske svetnice je velika odgovornost. Če imaš prijazen, vljuden in odprt pristop do volivcev, ki so te izvolili in osebni stik z njimi, si vsekakor po mojem mnenju na dobri poti. Sama sem prejšn­je leto zaradi porodniškega dopusta nekaj sej iz­pustila, zato se imam v letošnjem letu in nadalje namen kar se da potruditi, da bi uresničila cilje, ki sem si jih zastavila kot občinska svetnica na začet­ku mandata. Vsekakor je delo v občinskem svetu lahko dobro opravljeno, če so v njem ljudje, ki so se pripravljeni lepo pogovoriti, vsako stvar dobro premisliti in delati izključno v dobro občanov in 
ZA občinsko uprAvo, LeA smrkoLj 
občank občine Lukovica. V letošnjem mandatu so izvoljeni/izvoljene res izključno svetniki/svetnice, ki jim je mar za občane, ki so strokovnjaki na svo­jem področju, dobri in pošteni ljudje, zato mislim, da bo tudi delo v občinskem svetu do konca man-data odlično potekalo in bo narejeno ogromno novih stvari. 
Kakšni so vaši osebni načrti in pričakovanja za delo v občinskem svetu? 
Z mojim osebnim delom in rezultati v občinskem svetu, ki se kažejo v naši občini, ne smem biti ni­koli dovolj zadovoljna, saj sem človek, ki si vedno želi iskati nekaj novega, boljšega za današnji čas. Zavedam se, da vseh planiranih ciljev ne bom us­pela doseči, kar pa me ne bo odvrnilo od mojega delovanja na teh področjih. 
V katerem odboru delujete in kaj je vaše delo? 
Sem članica Odbora komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter Odbora za družbene in društvene dejavnosti. Prav delovan­je v slednjem omenjenem odboru me najbolj veseli in motivira. V njem opravljamo z ostalimi člani naloge vrtca in izobraževanja, socialnega varstva, zdravstva, turizma, športa in dejavnosti društev. Na odboru podajamo mnenja na pripra­vljene predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine ter jih skupaj z ostalimi člani posredujemo občinskemu svetu v sprejem, da oblikuje o njih mnenje in poda svoje stališče. Od­bor za mandatna vprašanja, volitve in imenovan­ja pa je popolnoma nasprotje Odbora za družbe­ne in društvene dejavnosti. V tem odboru je naše delo predvsem, da obravnavamo vprašanja, ki jih postavi občinski svet, opravljamo naloge v zvezi s korupcijo, ter občinskemu svetu ali županu po­dajamo predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini itd. 
Katere cilje boste skušali uresničiti kot občins­ka svetnica? 
Ker je to moj prvi mandat, sem v prejšnjem letu šele dobro začela spoznavati delovanje občinske­ga sveta. Zavzemam se za čim večji napredek v občini Lukovica - enakomeren razvoj vseh delov občine, po možnosti ustvarjanje novih delovnih mest, urejanje komunalne in cestne infrasturk­ture, saj je v naši občini na nekaterih lokacijah že kar dotrajana in je potrebna temeljite prenove. Moj cilj je podpreti take projekte, ki so naravnani v razvoj celotne občine. 
Kaj je tisto, kar je po vašem mnenju v občini Lukovica dobro urejeno? 
Občina ima veliko stvari, s katerimi se lahko po­kaže in se ima s čim postaviti. Imamo odlično pro­metno povezavo in komunalne storitve, opazne projekte, za katere mislim, da jih lahko opazijo vsi občani. Izboljšati bi bilo treba kvečjemu kvaliteto bivanja, kar pa je pri nas vprašljivo. Menim, da smo v primerjavi z ostalimi sosednjimi občinami lahko zadovoljni z dostopnostjo vseh storitev, ki so nam na voljo. 
Zakaj vi osebno radi živite v občini Lukovica? 
Ljudje smo si različni in imamo različna mnenja. Sama rada živim v Lukovici, saj mislim, da se naha­jamo v varnem, kakovostnem in zdravem okolju. Življenje na podeželju mi prinaša vrsto prednosti in ga nikoli ne bi zamenjala za mestni vrvež. 


OBČINSKI SVET 

Vincenc Dragar, Lista za šport in razvoj občine Na kratko se predstavite 
Sem Dragar Vin­cenc, zaposlen v NLB kot bančni komercialist v pos­lovalnici Domžale. Po izobrazbi sem 
ekonomsko -ko ­mercialni tehnik. Zelo rad se ukvarjam s športom, predvsem s hokejom in tenisom. V PGD Prevoje pa sem dejaven že več kot 30 let. Sem poročen, imam hčer in sina, stanujem pa na Prevojah. Kako ocenjujete svoje delo v občinskem svetu v preteklem letu? Zame osebno je to drugi mandat, tako da delo že poznam. V prvem letu se po navadi spoznavamo z delom v občinskem svetu. Ta sestava deluje dobro in predvsem bolj umirjeno. 

Kakšni so vaši osebni načrti in pričakovanja za delo v občinskem svetu? 
Mislim, da bomo delovali konstruktivno in za dobro naše občine. Moja pričakovanja so vezana na šport in razvoj občine, tako kot se imenuje tudi naša lista. Želim si, da bi v naši občini dobili še več športnih objektov, saj vem, da življenjski slog zah­teva od ljudi rekreacijo in več gibanja. Je pa tudi že čas, da pod streho spravimo prostorski plan, s katerim bomo spodbudili tudi razvoj naše občine. 
V katerem odboru delujete in kaj je vaše delo? 
Sem predsednik odbora za proračun in finance. Moje delo je, da vodim sejo odbora, nato pa z ostalimi člani odbora sprejmemo sklepe za sejo občinskega sveta. Na tem mestu se moram zah­valiti članom odbora za konstruktivne in dobre predloge.  
Katere cilje boste skušali uresničiti kot občins­ki svetnik? 
V preostanku mandata bom podprl dobre pred­loge za naše občane. Želim si, da bi imeli vizijo naše občine, kam se bomo usmerili. Jasno je, da imamo želja več kot financ, zato se moramo od­ločiti, v kakšen razvoj si želimo, morda turizem, kmetijstvo ali šport, da bomo pridobili finančna sredstva. Vemo, da imamo slabe ceste, premalo gospodarskih družb ter neuresničene projek­te, ki kazijo okolico. Če bi občani stopili skupaj, brez nepotrebne nevoščljivosti, bi dosegli še veliko več. 
Kaj je tisto, kar je po vašem mnenju v občini Lukovica dobro urejeno? 
V naši občini imamo lepo naravo, odlične pešpo­ti, dobro urejeno šolstvo, vrtec, zdravstveni dom, gasilsko službo oziroma civilno zaščito, kvalitetno pitno vodo, tudi na športnem in kulturnem po­dročju smo dobri. 
Zakaj vi osebno radi živite v občini Lukovica? 
Od rojstva živim na Prevojah in tudi moja starša prihajata iz občine Lukovica. Prevojci smo pove­zani med seboj, saj držimo skupaj. Naša občina pa ima kar nekaj lepih destinacij za sprehode in rekreacijo. Izpostavil bi Gradiško jezero, prevo­jske bajerje, športni center RCU Lukovica, Brdo, ... 

Poročilo z 10. seje Občinskega sveta Občine Lukovica 

Deseta redna seja Občinskega sveta Občine Lukovica je bila 20. aprila v konferenčni sobi Občine Lukovica, za katero je bilo razpisanih devet točk dnevnega reda z obširnim gradivom, ki so ga svetniki morali predelati pred samo sejo. Trinajst prisotnih je potrdilo predlagani dnevni red, ki so mu dodali točko o problematiki davčnih blagajn pri prostovoljnih gasil­skih društvih, drugih manjših društvih in pri opravljanju dopolnilne deja­vnosti na kmetijah – na pobudo NSi. 
Na prvo točko, potrditev zapisnika 9. redne seje Občinskega sveta Občine Lu­kovica, ki je bila 23. marca 2016, je želel popravek svetnik Tomaž Andrejka, in sicer, da ne predlaga umik, torej črtanje določil iz 5. točke kot preobsežnega in prepisanega zapisnika, temveč je podal zgolj predlog, da se zadeva glede Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica temeljito preuči. Svetnik Tomaž Beden pa je spraševal, zakaj ni zapisa­na njegova pobuda, da bi se naj povečala sredstva za šport vsaj za polovico. Ker je na njegovo vprašanje iz prejšnje seje odgovorjeno, da so »stroški, povezani s pripravo gradiv, objavljenih v Rokovnjaču, zajeti v postavki 'objava javnih infor­macij in urejanje spletnih strani'. Proračunska sredstva Rokovnjač s temi stroški ni obremenjena.«, sprašuje, od kod pa se potem plačuje Lea Smrkolj. Članke bi naj pisala občinska uprava, ki bi naj vedela, kaj se dejansko dogaja in ne, da se za to plačuje neka dodatna oseba, prikrita dodatna zaposlitev, ter s tem do­datno obremenjuje občinski proračun. In kot tretji dodatek glede »občinskega Mramorja«, ali bo vrnil ves denar, ki mu je bil neupravičeno izplačan, torej za celotno obdobje preteklih pet let ali kako? Prosi da se te dodatki dodajo zapis­niku kot dopolnitev in da so te zadeve javno vidne. Na to župan takoj odgovori, da bodo na eni od sej obravnavali delo zimske službe, da pa je g. Dežman vrnil denar iz naziva stalne pripravljenosti. Z omenjenimi dodatki je bil zapisnik 9. seje soglasno sprejet. 
2.
 Poročilo o izvajanju pomoči na domu v Občini Lukovica za leto 2015, poročilo Mojca Cerar in Lidija Fugger, v. d. direktorice Doma počitka Mengeš, ki za našo občino izvaja pomoč na domu. Občina je prejela zapisnik 15. marca 2016. V letu 2015 so tako pomoč na domu izvajali pri 13 uporabnikih, pri tem pri šestih no­vih uporabnikih in prenehal pri petih zaradi smrti. Prišlo je do razlike pri odho­dkih in sicer v višini 887 evrov. Občinski svet je tako sprejel to poročilo soglasno brez dodatne razprave. 

3.
 Obravnava predloga spremembe cene za izvajanje storitev Pomoč na domu. Za leto 2016 se predlaga znižanje cene in sicer za 2,73%, za uporabnika se zniža za 1,57%, subvencija iz proračuna občine pa zniža za 3,26%. Ekonomska cena storitve bi tako znašala po novem 17,80 evra na efektivno delo, 5,63 evra efek­tivna ura za uporabnike in 12,17 evra efektivna ura pa subvencija občine. Sub­vencija občine mora biti najmanj 50%, vendar občina zdaj že nekaj let prispeva 67% cene programa. Cena storitve za praznike in nedelje je višja. Na terenu se je namreč znižala potreba po tovrstnih storitvah in bi morda z novimi cenami postali bolj zanimivi ali pristopni še drugim pomoči potrebnim. Spremembe so soglasno sprejete. 

4.
 Letno poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Trzin, ki 



ga predstavi ga. Karčnik oz. omeni poudarke, saj je bilo poročilo v celoti že predloženo vsem. Predvsem opažajo, da se problemi o mirujočem prometu zmanjšujejo, saj so iz 2.300 izdanih plačilnih nalogov prišli le na 600. Nadziranje hitrosti je utečeno, enkrat na teden merijo, 30 na leto; število kršitev pa se pro­centualno znižuje. Vidno je, da najhujših kršitev skoraj da ni več. Zaradi umirja­nja na omenjenih področjih so tako delovanje preusmerili na druga področja, kot je varstvo cest (oranja – neupoštevanje predpisanih odmikov od cest pri oranju, izrednih prevozov - teže, lokalni promet, kolesarski izpiti, nadzor nad lastniki psov (ali so psi na javnih površinah na vrvicah)…). G. Andrejka sprašuje glede 132 rešenih in nerešenih zadev, zdi se mu malo rešenih pri dveh inšpek­torjih, mar so se toliko ukvarjali z novo zakonodajo? Tomaž Beden: kozolci, lope so enostavni objekti in bi naj iz tega naslova zaposlili nove sodelavce? Gospa odgovori, da nov predlog zakona to predlaga, kar pa zna biti posledica za obči­no, ki bi jih morala zaposliti in ne inšpekcijske službe. Olga Vrankar: iz katerega naslova se je število prijav povečalo, kako je glede kršitev pri oranju in meritev, torej nasploh, kako je konkretno v naši občini? Odgovor: pred samim nadzo­rom vedno pregledajo tudi označbe; statističnih podatkov nima pri sebi, a gla­vnina postopkov je ponavadi iz področja cest; glede oranja pa so opozarjali, večina tega ni upoštevala in ker je kazen 1000 evrov, so zaenkrat opozarjali, a če se bo ponavljajo, bodo ukrepali. Janez Bernot: v katerih krajih so v naši občini merili težo? Odgovor: od koder vozijo pesek. Predlaga, da merijo tudi na perife­riji. Občinski svet se je seznanil z vsebino poročila medobčinskega inšpektorata; 14 prisotnih to potrjuje. 
5.
 Obravnava cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja: obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov prede­lave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; poročevalec Marko Fatur, direk­tor JKP Prodnik: vse naše odpadke od leta 2019 so obdelovali v Celju. Obstajala pa je namera, da se z Ljubljano izgradi skupno odlagališče, ki je bilo konec leta 2015 izgrajeno in od marca 2016 se odpadki vozijo v Ljubljano na Barje – s tem so se zdaj cene za 3 do 4% znižale. Odbor je sprejel stališče, da se podpre spre­memba cen. Sprememba je soglasno sprejeta. 

6.
 Obravnava Odloka o rebalansu proračuna Občine Lukovica za leto 2016 – skrajšanji postopek. Matej Kotnik vloži amandma, pojavile so se namreč takse v povezavi z izgradnjo centra za odpadke v Ljubljani, ki bi jih odložili, ker si gasilci želijo nov gasilski dom vzhodno od centra Kveder. Parcela je bila na dražbi, a se zanjo poteguje tudi Kveder. Predlog župana je, da bi polovico kupila občina. V rebalans se gre predvsem iz namena krajevnih skupnosti, z dodanim predlo­gom in po Predlogu o spremembah iz samega rebalansa. Amandma po pred­logu župana je bil soglasno sprejet, prav tako Predlog o rebalansu proračuna Občine Lukovica za leto 2016. 

7.
 Dopolnitev Načrta razpolaganja za leto 2016: soglasno sprejeli. 

8.
 Predlog Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne služ­be zavetišča za zapuščene živali občine Lukovica: zanimiv podatek, da je v obči­ni registriranih 832 psov in le 566 otrok. Občina Lukovica ni imetnik zavetišča, zato bi bila rešitev podelitev koncesije, a še dodati trajanje te koncesije na 5 ali 



20. Šraufov pohod 
Stane Belak – Šrauf je bil slovenski alpinist, gorski vodnik, gorski reševalec (1940–1995), ki je opravil prek tisoč alpinističnih tur, vr­hunskih vzponov v vseh letnih časih in za svoje dosežke prejel čast­no listino PZS, Bloudkovo nagrado kot član odprave Everest 1979, Ziherlovo plaketo 1974 in druga priznanja za vrhunske dosežke na športnem področju. 
14. maja 2016 je ŠD Krašnja izvedlo tradicionalni že 20. Šraufov spomins­ki pohod, ki se ga je kljub slabem, deževnem vremenu udeležilo 60 po­hodnikov, ki so lahko med 5.30 in 8.30 startali na krajši 16-kilometrski ali 27-kilometrski pohod. To je že drugo leto zapored, ko je vreme poizkusilo pokvariti razpoloženje pohodnikov, ki za krajšo traso porabijo približno štiri ure in za daljšo šest, če se seveda kje ob poti, ob kaki čajno-sadni postojanki ali pri kakem prijaznem prebivalcu ob poti ne zadržijo dlje in eden od šestih žigov ob poti postane nekoliko težji. V preteklosti so s pohodniki hodili vodiči, zdaj pa že nekaj let pot trasirajo. Tako Janez Čebulj, prej vodič, zdaj pa trasira pot in sodeluje, in pomaga, kjer lahko. Pohodniki se udeležujejo tega pohoda od vsepovsod, srečali smo Kam-

Vabimo vas v Lekarno Lukovica na merjenje holesterola* in glukoze v krvi s svetovanjem. 
Meritve bodo potekale v četrtek, 16. junija 2016, od 15.30 do 18.00. V lekarni nudimo tudi storitev pregled uporabe zdravil, pri katerem magister farmacije preveri, kako posameznik pozna in uporablja zdravila, kako jih shranjuje ter ravna z njimi, pregleda terapijo in kakšne so možne interakcije. 
Lekarna Lukovica je odprta od ponedeljka do četrtka od 7. do 
19. ure, ob petkih od 7. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. 
*Merjenje holesterola je plačljivo. Cena merjenja je 3,50 EUR. 


V deseti točki pod razno župan seznani, da v občino prihaja Lovska zveza Slovenije. Ker imamo okoli 23.000 lovcev, se zdi primerno, da jim ponudimo sodelovanje in sicer npr. pri izgraditvi dostopne ceste iz naselja Gradišče navz­dol, morda javne razsvetljave, vodovoda, kanalizacije, pomoč pri izdelavi ure­ditvenega načrta in pridobivanju dovoljenj. Namera o nadaljnjih pogovorih je soglasno sprejeta. Župan omenja razpise EU za mehke projekte, iz katerih bi morda lahko koristili sredstva – oglasila se mu je občina iz Italije, iz Kalabrije, ki bi si želela skupnih sodelovanj, organiziranj projektov, črpanje sredstev iz EU razpisov. Preverili se bodo namene, možnosti sodelovanja te zanimive ideje. Andrejka sprašuje, kdaj se bo občina lotila urejanja, vzdrževanja bankin: kupu­jejo valjar za utrjevanje bankin, počasi pa se že urejajo. Urankarjeva pa pred­laga, da se pred samimi deli obvesti oziroma pogovori z ljudmi, v izogib poz­nejšim nesoglasjem. Ogled omenjenih gradiv, odgovorov in posnetke si lahko ogledate in poslušate na internetni strani Občine Lukovica. 
mArjetkA vrbnjAk 


ničane, Jeseničane, Domžalčane, Cerkničane, praktično pohodnike iz vse Slovenije, nekaj jih prihaja že vseh 20. let, kot je to Miro Koder z Jesenic, ki se kljub svojim bogatim svetovnim izkušnjam po Nepalu, Kambodži in ostalih delih sveta ter celo 257 vzponom na Jalovec, vsako leto vrača na Šraufov pohod v Krašnjo. Pohoda se aktivno udeležuje GRS Ljubljana, saj je bil Šrauf tudi njihov član. GRS Ljubljana sodeluje pri pohodu in ponudi pomoč, če je ta potrebna, bodisi v obliki okrepčila, obveze ali konkretne­jše pomoči. Zadnja po vrsti pa, kakor jim rečejo, »metli« poiščeta, pospre­mita, pregledata, »pometeta/pospravita« če je to potrebno, da se zago­tovi varna vrnitev vsem udeležencem. Na cilju je vse udeležence ob 20. jubilejnem pohodu pričakalo veselo vzdušje, ki so ga popestrile članice ansambla Skrivnost iz Trnjave in srečolov z vsemi polnimi srečkami. Vsak udeleženec je prejel glinasti čeveljček ter odličen ješprenj, domač kruh, pogačo. Ob 20. obletnici je organizator ŠKD Krašnja in glavna gonilna sila Matjaž Štrukelj pripravil posebne zahvale vsem, ki so v preteklih letih v pomoč ob organizacijah, tako posameznikom kakor podjetjem oziroma pokroviteljem, krajevnim skupnostim, Gorski reševalni službi, medijem, Občini Lukovica … To je 37 zahval za ves trud, pomoč, vztrajanje in dobro voljo, ki ji niti dež ni mogel do živega. 
mArjetkA vrbnjAk 

Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale Prijave:  031 / 209 – 501 ali avtosola.loncar@siol.net  
CPP: 6. 6., 27. 6. in 18. 7. 2016 Tečaj za IZPIT ZA TRAKTOR: 20. 6. 2016 (TERMIN je POTRJEN in ŠE pred UVEDBO NOVEGA PROGRAMA) TEČAJ za IZPIT ZA ČOLN: 7. 6. 2016 - akcijska cena 140 EUR IZKORISTITE POPUSTE – primerjajte cene in zaupajte naši kakovosti tečaj CPP -40% • ure vožnje v PAKETU:  20,00 (POLO) in 21,00 (GOLF)  


DOGODKI 

Kres skoraj do nebes 

Kresovanje na predvečer delavskega praznika se tudi v Blagovici pri­jemlje. Organizator, Podeželsko društvo Blagovica, ga je letos pripravil s pomočjo najmlajših članov, ki so se poimenovali Svedri. Ti so porabili kar nekaj prostih uric, kaj uric, dni, z nabiranjem dovolj lesenih od­padkov, da je bil kres zvečer pred praznovanjem res veličasten. 

Letos se je že nabralo prek tristo obiskovalcev, ki so menda pokupili kar sto porcij okusnega golaža izpod kotla in kuhalnice Janeza Karnerja in LD Trojane–Ožbolt. Še hot dog je šel za med, da o tekočih požirkih ne piše­mo nič. Rajanje do rane četrte ure zjutraj je popestrila mlada glasbena skupina Bojsi, ki ni pustila nobenega oddiha. In če je trajalo kresovanje do četrte ure zjutraj, se je ob peti uri nadaljevalo z motorno budnico po vaseh in za organizatorje končalo šele enkrat po deseti uri na praznični dopoldan s čiščenjem nočne zabave. 


Pozdravljen 1. maj 

Godba Lukovica s svojimi tradicionalnimi nastopi 30. marca obišče kraje po vsem Črnem grabnu in se s svojim prevoznikom Gerčarjem poda tudi malo višje v hribe – hvala Godba Lukovica, kjer so vedno najbolj prisrčno sprejeti. To leto ni bilo nič dru­gače. V vasi Javorje jih je pričakalo zagotovo najbolj številno in hvaležno poslušalstvo. 

Kot vedno so zbrani na velikem Pustotnikovem dvorišču. Tu imajo dovolj prostora tako gledalci kot godbeniki in letos že drugič tudi kamniške mažoretke. Nastop godbe in mažoretk je bil res ogleda vreden in njihovo medsebojno sodelovanje je bilo izvrstno, prava paša za oči in ušesa. Temu so pritrdili vsi prisotni, ki so prišli še iz drugih vasi, skratka zastopana je bila vsa KS Blagovica. Da o so­rodnikih in znancih vaščanov Javorij, ki so prišli poslušat godbo, ne govorimo. Za vaščane je to eden redkih dogodkov v letu, kjer se zberejo vsi sosedje in tudi prebivalci okoliških vasi skupaj, si vz­amejo prosto popoldne, poklepetajo in predvsem se družijo. Vse to ob prepolnih mizah dobrot, ki so jih neutrudno ponujali okrog Pustotnikovi, pa sosede in iz sosednje vasi Log. Tako nastopajoči kot gledalci so odšli zadovoljni v srcu in trebuhu. Še najbolj veljata zadovoljstvo in hvaležnost v srcu. 
miLenA brAdAč 

ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL 

Pančur d.o.o. 
01/72 45 106 031/353 347 

(v stavbi zdravstvenega doma Domžale) 
Ni vsak odstopljen, obarvan ali zadebeljen noht glivičen! 
NOVO: • odvzem vzorca nohta za laboratorijski pregled 


Prvomajska budnica in otvoritvena vožnja 

Letošnji prvomajski prazniki zaradi precej deževja in celo snega motoris­tom niso bili ravno naklonjeni. Pa vendar smo izpeljali dva tradicionalna dogodka, ki sta del prvih prazničnih majskih dni. 

Prvomajski kres ŠKD Bregar 

Čeprav se je bližal čas, ko naj bi se po pregovoru, da v mesecu, ki v sebi nima r-ja, lahko ležeš tudi v travo, vreme ni nič kaj kazalo, da bo to res mo­goče. Obilne snežne padavine le nekaj dni prej niso obetale najboljšega, a vendar se je malce razjasnilo, tudi namakalo ni več tako obilno in kre­sovanje na zadnji dan aprila se je lahko začelo. Čeprav se kresovi v naših krajih ne prižigajo le ob 1. maju, saj kresna noč – O kresi se dan obesi – je dan, bolje večer, ko se je po običaju kurilo kres. Kres na 1. maja, praznik delam ima simbolen pomen, saj ogenj kot simbol upora opozarja na de­lavske pravice. Na zadnji aprilski večer se Slovenci tradicionalno odpravimo na kresovanja, organizirana po vsej državi in tudi v naših krajih. V Trnjavi kresovanje pripravi ŠKD Bregar, da tudi tako počasti praznik in obenem se ob tem zberejo člani in simpatizerji ter skupaj praznujejo 1. maj, praznik dela. Če znamo prav izkoristiti praznovanje in kresovanje, lahko ob tej pri-
Naš 1. maj 
V prebujajočem, deževnem jutru zaslišim zvoke motorjev budničarjev, ki vo­zijo skozi našo vas. Med vožnjo z glasnimi motorji budijo speče prebivalce v novi dan, praznik dela. Nekaj ur zatem se z Janezovo Francko odpraviva na pot okoli jezera. Močno dežuje. Drevje, ki je klonilo pod težo pred dnevi zapadlega snega, kljubuje v vetru in se močno nagiba tudi na drugo stran poti. Nič zato, umikava se in pod vejami nadaljujeva pot, dobra volja naju prežema in bodrijo naju zdrave misli, podkrepljene s pesmijo. Postojiva ob plotu, na katerem je pripet letak, ki vabi na prvomajski golaž ob 9.00. Nikogar ni bilo tam, seveda v takem vremenu prireditev odpade. Nadaljujeva pot, na jezerski gladini opazu­jeva dežne kaplje, labode in račke. V slabi uri sva na cilju. Mokri do kolen sede­va v avto in med vožnjo soglašava, da pojdeva na obisk k naši sokrajanki Pavli Jeras, ki je že nekaj mesecev oskrbovanka Doma starejših občanov v Laškem. Vso pot močno dežuje, kar pa nama ne pokvari dobrega vzdušja. Prispeva v Laško in pri vhodu v stavbo naju prijazno sprejme receptorka. Pove nama, kje je Pavla nastanjena. Obisk je bil popolno presenečenje, naše snidenje pa srčno in iskreno. Kmalu je bil čas kosila, zato se odpravimo v restavracijo. Med našim skupnim obedom se ves čas živahno pogovarjamo. Pavla in Francka obujata spomine na njuna pretekla leta ter na življenjske prigode in dogodke. Kako smo praznovali 1. maj nekoč? To so nepozabna doživetja, ko je bilo delo častno in človekovo dostojanstvo spoštovano. Z velikim navdušenjem se spominjata časa, ko sta se s kolesi vsak dan vozili od doma “na šiht” v tovarno Stol v Kamnik. 
Z različnimi motornimi sredstvi (mopedi, motornimi kolesi, starodobnimi vozi­li, štirikolesniki in predelanimi avtomobili) smo se ob zelo oblačnem vremenu zbrali v centru Lukovice. Nato je že v dežju kolona glasnih vozil krenila proti Rafolčam, in Vrhovljam, dalje skozi Rove do Radomelj ter do Vira in Doba, kjer nas je v FIoridi čakal jutranji golaž. Po konkretnem zajtrku je kolona krenila pro­ti Prevojam, skozi Vrbo, Videm, Koseze, Prapreče, Lukovico, Trnjavo do Krašn­je, kjer so nas v baru Pod lipo pričakali s toplimi flancati, piškoti, prigrizkom in dišečo kavico. Po okrepčilu se je kolona odpravila do Blagovice in nazaj do Prevoj, kjer nas je pred Gumico čakal lepo zapečen odojek. Vse udeležence je Dušan Lenček prav lepo pogostil in ob zvokih ansambla Bojsi smo kar dolgo proslavljali praznik dela. Vsem gostiteljem Barbari – Pr Dajziju, Romani – Flori­da, Urošu – Pod lipo, Močnikovim, Motožetovim, še posebno pa Dušanu Lenč­ku - Gumica, se v imenu društva in vseh udeležencev prav lepo zahvaljujemo. Takšnih običajev ne smemo pozabiti, zato smo se vsi strinjali, da se naslednjega 
1. maja spet vidimo. Zadnji dan praznikov je v voznem redu sekcije motoristov Moto klub Roko­vnjači tradicionalno rezerviran za skupinsko otvoritveno vožnjo. Feliks je brez­hibno pripravil traso in organiziral pogostitev, zataknilo se je le pri vremenu ... Tako so trije najpogumnejši kljub dežju odpeljali krog mimo Domžal, Kamni­ka, Tunjic do Ambroža pod Krvavcem, kjer je bil manjši postanek. Nadaljevali so mimo Cerkelj, Mengša in Domžal nazaj do rodnih krajev, točneje v idilično zavetje Zelenega gaja. Tam smo se zbrali še ostali, ki smo se zjutraj ustrašili sla­bega vremena, smo pa vendarle čutili željo po druženju in dobrotah z žara ... 
Anže kočAr 


Njihovi izdelki so bili poznani po širnem svetu. Delovnik je trajal 8 ur, v tem času je moral delavec/delavka izpolniti normo oziroma narediti določeno število iz­delkov. Naš pogovor je bil živahen, poln dovtipov, veselih misli in prepleten s humorjem. Z nasmehom na licih in s toplino v srcih sva se pozno popoldne poslovili od naše Pavle. Topel stisk rok in prijazne besede so jo pospremile v njeno varno domovanje. Tako je bilo naše praznovanje 1. maja 2016, praznika dela. 
ZdenkA šrAj 

Pavla in Francka v DSO Laško 
DOGODKI 11 


Huda prometna nesreča pred Avto Kvedrom 

Trčenju motorista in osebnega vozila je sledila reševalna akcija. Zas­lišale so se sirene, najprej se je na kraj nesreče pripeljalo policijsko vozilo, takoj za njim pa še dva gasilska tovornjaka. Po zavarovanju kraja nesreče in nudenju prve pomoči poškodovanemu motoristu so se ekipe usklajeno lotile reševanja dveh ponesrečencev, ki sta ostala vkleščena v vozilu. S posebnim orodjem, razpiralom in škarjami za pločevino, so uspešno odprli vozilo in izvlekli ponesrečenca. 
K sreči je šlo le za vajo oziroma predstavitev reševanja v primeru prometne nesreče na preventivnem dogodku Motorist varno na cesti 2016, ki je bil na praznični 27. april pred Avto Kvedrom v Lukovici. Poleg omenjene predstavitve dela PGD Lukovica in Prevoje so se povabilu AMD Lukovica odzvali tudi predstavniki Policije s svojimi vozili in opremo ter policist motorist, ki je na poligonu nudil praktične nasvete udeležen­cem na motorjih. Študentki medicinske fakultete sta pripravili koristen pri­kaz nudenja prve pomoči in uporabo defibrilatorja. Pod šotorom AMZS so obiskovalci lahko preizkusili svoje spretnosti v uporabi »pijanih« očal, vožn­jo motornega kolesa na simulatorju in najmlajši na poligonu z električnimi vozili. Za prav posebno popestritev so poskrbeli predstavniki policijskega orkestra, ki so s svojim ubranim igranjem izbranih melodij navdušili staro in mlado. Po preventivnem delu dogodka je ob 12. uri sledil še družabni del v Srečni hiši, kjer so člani Moto kluba Rokovnjači (sekcija motoristov AMD Lukovica) pripravili sladko potopisno predavanje. Tako nas je Miha popeljal na Kor­ziko in v Črno goro, Mateja pa v Bosno. Majda in Vesna sta pridno napekli dovolj palačink za vse obiskovalce, sladkali pa smo se tudi s krofki Moj fros­ti. Na veselje organizatorjev se je prijetno praznično druženje zaključilo še pred snežno nevihto. Prireditev so omogočili: Avto Kveder, AMZS, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Policija, Občina Lukovica, PGD Prevoje, PGD Lukovica, Srečna hiša in vsi obiskovalci. Vsem skupaj se lepo zahvaljujemo in vam želimo veliko srečnih kilometrov. 

Anže kočAr 



Obisk ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Stanislava Zoreta na Brdu 
V sredo, 6. aprila, je na Brdo po skoraj 30 letih ponovno tokrat kot nadškof prišel Stane Zore in kakor je ob prihodu izjavil, je bil na Brdu eden izmed njegovih prvih misijonov. Misijon na Brdu so takrat namreč v sodelovanju z župnikom Andrejem Svetetom vodili p. Stane, p. Krizolog in p. Filip. Da malce osvežim do­godke pred skoraj tridesetimi leti, naj zapišem, da je ljudski misijon stara oblika oznanjevanja evangelija in poglabljanja duhovnega življenja v župniji. Misijon se v župniji priporoča na najmanj vsakih deset let, ko misijonarji – duhovniki, redovniki in redovnice – pridejo v župnijo, kjer z duhovnimi nagovori, srečanji, okroglimi mizami, predavanji in podeljevanjem zakramentov in drugimi obli­kami pomagajo vernikom na poti poglabljanja osebne vere in utrjevanja duho­vnosti. Letošnja birma je povezana tudi s kanonično vizitacijo, ko nadškof kot nadpastir in vrhovni predstojnik krajevne cerkve obišče svoje vernike, jih nago­vori in jim prisluhne. Zato se je v sredo najprej srečal z veroučenci in birmanci in po devetdnevnici z vsemi skupinami in zastopniki župnijskega občestvav obeh župnijah. V cerkvi je spoznaval posamezne razrede veroučne šole od če­trtega razreda dalje ter po predstavitvi birmancem in birmankam zastavil nekaj vprašanj, na katera so malce diplomatsko skupinsko odgovarjali. Po maši se je v župnišču srečal še člani medžupnijskega pastoralnega sveta Brdo in Zlato Pol­je, ključarji in cerkovniki župnijskih in podružničnih cerkva, člani in članicami medžupnijske Karitas Brdo Zlato Polje, pevci in pevkami cerkvenega pevskega zbora z Brda in iz Šentvida, mladinskega in otroškega pevskega zbora, ter z zbo­rovodji in organisti, zakonci člani zakonske skupine, animatorji Slomškovega bralnega priznanja, animatorji oratorija, pritrkovalci in člani molitvene skupine. Predstavitev dela posameznih skupin je tokrat potekala ob pomoči sodobne tehnike, s katero so predstavniki hoteli na čim krajši možni način predstaviti delovni in duhovni utrip v župniji. Seveda je nadškof nekatere pohvalil, spet druge malce pograjal in poudaril, da je malo premalo poudarka na molitvi in naročil, tako kakor že prej, veroukarjem, naj vsak enkrat na dan zmoli zdravo Marijo za potrebe domače cerkve. O tem, kako bo, ko bo odšel župnijski upravi­telj, pa tokrat ni bilo govora oziroma je bil odgovor takšen, da iz njega ni bilo kaj veliko razbrati. Sicer je od tega srečanja vsak odnesel svoj občutek in mišljenje, kako bo pa naprej, bomo pa že še videli. 
drAgo juteršek 



Po Korziki in Balkanu v Srečni hiši z dobrim namenom! 
V Srečni hiši nas je na praznični dan, 27. aprila, skozi fotoutrinke lans­koletnega potovanja z motorjem po Korziki popeljal Miha Nartnik, član lokalnega Moto kluba Rokovnjači in AMD Lukovica, ki sta sicer na taisti dan pri Avtu Kveder (pred Srečno hišo) organizirala dogodek Motorist, varno na cesti s poligonom varne vožnje in policijskim in­štruktorjem, pa tudi s prikazom reševanja v nesreči. 
V nadaljevanju je potovanje z motorjem po Dalmaciji vse do Črne gore predstavila tudi Mateja Kavšek, ki je tako s fantom obiskala narodni park 
Rokovnjači v Srečni hiši 

Na državni praznik Dneva upora proti okupatorju, 27. aprila, je Turistično olepševalno društvo Brdo–Lukovica organiziralo Peregrinov sejem. Na sejmu so se predstavile okoliške kmetije s svojimi izdelki, z domačo zelen­javo, mesnimi izdelki, s sirom, pa tudi kmetije iz malce oddaljene okolice, na primer kmetija Sušak iz Savinjske doline z domačim oljem in različni­mi vloženimi dobrotami iz domačega vrta. Ponudba je bila res pestra od sumljivo velikih, svežih, sočnih in sladkih jagod, podobnega paradižnika, krompirja in fižola, kumar, solate, špargljev, pa vse do svežega in suhega sadja. Gneča je bila tudi na stojnicah, kjer so prodajali sadike zelenjave in cvetnic. Ker je bilo kar hladno in se je popoldne z neba celo vsul sneg, so prodajali tudi topla oblačila in obutev, tista poletna verjetno na ta dan niso šla toliko v promet. Našla so se tudi oblačila maskirnih barv za lovce 
Farani župnije Češnjice nad 
Blagovico odšli na romanje 

Na praznik 27.aprila 2016 smo se farani župnije Češnjice zbrali skupaj in se z avtobusom odpravili na romanje. Peljali smo se prek Fernetičev v Oglej, kjer smo si ogledali Poponovo baziliko in ostale arheološke spomenike. Od tam smo se odpravili proti Gradežu (otok sonca) ter se vkrcali na barko in 
Lovčen, spustila sta se tudi do krasne Budve in se podala na raftanje po reki Tari. Miha, ki je Črno goro obiskal najmanj desetkrat, pa je podal še motociklistično izkušnjo s potovanja do Kosova ter Bosne in Hercegovine. Preden pa smo se – polni navdihujočih motoutrinkov s Korzike in z Balkana – poslovili, pa smo z lukoviškimi motoristi zagrizli še v slastne krofke Moj frosti in nesramno dobre palačinke, ki sta jih napekli prav tako njihovi članici. Omeniti pa velja še, da so v začetku letošnjega leta člani AMD Lukovica preko Srečne hiše donirali 400 evrov za opravljanje vozniškega izpita sim­patični mladostnici Kristini, ki že od malih nog živi v rejniški družini. Srečna hiša je namreč usmerjena v nudenje pomoči in podpore prav otrokom in mladostnikom v rejništvu, na različne načine – s plačevanjem vozniških izpitov in jezikovnih šol, nakupom šolskih potrebščin in nudenjem brez­plačne učne pomoči –, pa pomagamo tudi drugim otrokom z lukoviškega območja, pretežno iz socialno ogroženih družin.
 Med drugim je pri Eko knjigi, ki stoji za Srečno hišo, lani izšla reportažna knjiga Od Lizbone do Montreala in San Diega – z dobrim namenom, katere celoten izkupiček od prodaje smo namenili za plačilo vozniškega izpita in nakup novega mopeda trem mladostnikom v rejništvu, za katere nam je njihova socialna delavka povedala, da bi jim moped koristil za dolgo pot od doma do šole, ki je javni promet ne pokriva (več). Veseli nas, da lahko pomagamo in bomo še naprej pomagali otrokom in mladostnikom pri hitrejšem napredku v življenju. Pa tudi palačinke z Roko­vnjači bomo še snedli! 
ALenkA žumbAr 

in gozdarje. Ponudbo so zaokrožili z izborom vin in suhe robe ter izdelkov iz lesa, ki v naše kraje prihajajo iz ribniških koncev. Obiskovalci sejma so kar veselo obiskovali stojnico za stojnico, večina jih je pod pazduho tudi stiskalo nakupljeno blago. A je okoli poldneva pestro dogajanje na sejmišču grobo prekinilo vre­me, ki je sicer že dopoldan grozilo s temnimi oblaki, ko je najprej nad vse udeležence sejma poslalo dež, nato točo in pozneje še snežno pošiljko, kakršne letošnjo zimo nismo bili deležni.   
Promenadni koncert Godbe Lukovica 
Člani Godbe Lukovica so popestrili lukoviški praznik ter v uri in pol zbra­nemu občinstvu ter obiskovalcem Peregrinovega sejma predstavili del svojega pestrega programa. To je bil dopoldanski čas, takrat je na vse zbrane celo posijalo sonce, verjetno so vsaj delno zato krivi godbeniki, saj so s svojimi igrivimi melodijami v naše konce priklicali sončne žarke. To je bil njihov drugi samostojni spomladanski koncert v Lukovici, sicer pa godba v teh dneh praznuje polnoletnost. Godba Lukovica je namreč dopolnila 18 let svojega delovanja. Za takšen jubilej vsem članom Godbe Lukovica iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo nastopov.  
AndrAž kopitAr 


se odpeljali na otok Barbana. Tam smo si ogledali baziliko sv. Marije in imeli sveto mašo. Po maši smo se vrnili v Gradež in odšli na kosilo. Po kosilu smo se odpeljali do Palmanove, kjer smo si, zaradi dežja, ogledali samo obzidje, ki smo ga videli z avtobusa. Po končanih ogledih smo se vrnili v Slovenijo na Kras, na kmečki turizem, kjer smo si ogledali vinsko klet ter poizkusili vrhunska vina in pršut. Nato smo se v poznih urah vrnili domov. Ta dan si bomo vsi zapomnili, če že ne po stvareh, ki smo se jih ogledali, pa zagotovo po snegu, ki nas je med vračanjem v Slovenijo in domov pre­senetil. 
metkA urAnkAr 
DOGODKI 13 


Po poteh mojih staršev – v spomin in zavedanja korenin 

Kar nekaj poti je v Črnem grabnu, ki so lepo označene in urejene ter spreha­jalcu nudijo obilo užitkov. Že štiri leta pa imajo svojo pot tudi družinski člani, ki izhajajo iz rodu Fajdigovih iz Rafolč in Kajžnih iz Straže. Tudi letos so se na deževno soboto 14. maja izpred Kulturnega doma v Radomljah odpravili na pot. Tako jih je pot vodila mimo vasi Hudo in Zg. Rudnika, kjer so se ustavili pri Koferdru, rojstni hiši enega izmed Fajdigovih, in se nato spustili proti Ko­lovcu. Mimo Jazbečeve domačije in Dupelj so prispeli v Stražo, kjer so se pri Kajžnem Jožu malce okrepčali. Nato so pot nadaljevali še do Rafolč, kjer so se zbrali pri Fajdigovi hiši, bolje spominu nanjo. Čeprav hiša ne stoji več, se po domače še vedno reče pri Fajdig in čeprav so mnogi spremenili tudi priimke, so še vedno Fajdigovi, kar s ponosom povedo. Preden so se odpravili k sveti maši v spomin na vse pokojne Fajdigove in Kajžne v cerkev sv. Katarine v Ra­folčah, so imeli še toliko moči, tudi dež je nad njimi obupal, da so se pomirili še v športnih igrah. Pri sveti maši, ki jo je daroval župnijski upravitelj Jožef Lap, je naglasil, da je prav, da se zavedajo svojih korenin, a da je treba vedeti tudi to, koliko rožnih vencev so njihovi starši in stari starši darovali za bla­goslov družine. Obenem jim je malce potrkal na dušo, češ, kaj pa vi? Četrti pohod je tako pod streho, resnično pod streho na suhem in sorodniki, ki so se ponovno srečali in poklepetali in, če se že drugače ne vidijo in slišijo, so se zadovoljni razšli. Prav tako druženje je namreč idealno za utrjevanje družins-

S knjigo v poletje 
Čeprav je zima še precej trmasto opletala z repom, nam ne more preprečiti, da ne bi razmišljali o poletju in oddihu od vsakdana. Mnogi si ravno med poletjem vzamete čas za branje. Knjižnica v Šentvidu pri Lukovici še naprej razveseljuje najbolj zveste bralce z izjemno pestrim izborom knjig za vse oku­se. Toplo pa vabimo v naše, sicer zelo tesne, a z vsebino bogate prostore tudi vse ostale. Knjižnico zaradi dobre izbire obiskujejo tudi prebivalci sosednjih občin. Knjižnice dandanes niso samo prostor, v katerem bi bile knjige pospra­vljene na police in katalogizirane. Knjižnica je prostor, ki zagotavlja neome­jeno dostopnost svojih gradiv in razvoj bralne kulture. To je prostor, kjer se srečamo s kulturo. Knjižnica je vsekakor informacijsko središče in zakladnica znanja vsakega mesta. Otroci do dopolnjenega 18. leta nimajo članarine, za ostale pa je članarina 6 evrov letno, kar je še vedno ena najnižjih članarin v Sloveniji. Brezplačna je knjižnica tudi za brezposelne. V tem letu smo začeli izposojati tudi zelo kvalitetne lesene igrače za najmlajše in precej priljubljene družabne igre za vse starosti. Smo ena redkih knjižnic, ki izposojamo družab­ne igre in igrače. Na dom si lahko izposodite tudi revije. V knjižnici sta na voljo dva računalnika, prav tako imamo na voljo brezplačni in brezžični internet. Kraje v lukoviški občini in nekaj tudi v domžalski vsake 14 dni obiskuje tudi Potujoča knjižnica, ki v poletnih mesecih ne vozi. Pred poletjem se knjižnica zadnjič odpravi na pot v torek, 14. junija. Knjižnica v Šentvidu je bogatejša tudi za izjemno redko zbirko starih Ciciba­nov in Pionirja, ki jih je knjižnici daroval Zvone Dolenc. Pionirja imamo celo prvo številko iz leta 1945, najstarejši Ciciban pa nosi številko 5, prav tako iz leta 1945. Gospodu Dolencu se ob tej priliki iz srca zahvaljujem. V jeseni bomo pripravili razstavo teh revij. Knjižnica v Šentvidu je med letom odprta v ponedeljek in sredo od 14. do 19. ure, ob petkih pa od 9. do 14. ure. V juliju in avgustu bo odprta v ponedeljek in sredo od 14. do 19. ure, dopoldne pa ob četrtkih od 9. do 14. ure. Ni očarl­jivejšega pohištva od knjig, zato se opogumite in pridite v naše prostore, kjer boste našli nekaj tudi za vas. 
vse dobro vAm žeLi kristinA gALun! 




TOREK 
2016: 6. in 20 9. / 4. in 18. 10. / 15. in 29. 11. / 13. in 27. 12. 
2017: 10. in 24. 1./ 7. in 21. 2./ 7. in 21. 3./ 4. in 18. 4/ 16. in 30. 5./ 13. 6. 

• 
KRAJNO BRDO - pod Novakovim kostanjem 15.10 – 15.35 

• 
VOŠCE - na vaškem križišču                               15.45 – 16.20 

• 
MALI JELNIK – dvorišče Pogačarjevih 16.30 – 17.00 

• 
ZLATENEK 1 – dovoz k Hrovatovim                     17.10 – 17.40 

• 
ZLATENEK 2 – dvorišče Lipovškovih 17.40 – 18.00 

• 
SP. LOKE – pri avtobusnem postajališču 18.10 – 18.40 KRAŠNJA – pred trgovino        18.45 – 19.30 


SREDA 
2016: 7. in 21. 9. / 5. in 19. 10. / 2., 16. in 30. 11. / 14. in 28. 12. 
2017: 11. in 25. 1./22. 2./ 8. in 22. 3./5. in 19. 4./ 3., 17. in 31. 5./14. 6. 

 IHAN – na šolskem dvorišču                                  14.00 – 14.45 

• 
KRTINA – pred vrtcem Mavrica                              15.15. – 15.40 

• 
ŽIČE – dovoz k Klopčičevim                                  16.15 – 17.00 

• 
ROVA – pri gasilskem domu                                   17.15 – 18.00 

• 
DOLENJE – pod lipo 18.15 – 18.30 

• 
DUPELJNE -  dvorišče Pavličevih                              18.50 – 19.25 VRHOVLJE – dovoz k Dolinškovim                     19.40 – 20.05 


ČETRTEK 
2016: 8. in 22. 9. /6. in 20. 10. / 3. in 20. 11. / 1.,15. in 29. 12. 
2017: 12. in 26. 1./9. in 23. 2./9. in 23. 3./ 6. in 20. 4./4.in 18. 5./ 1. in 15. 6. 

• 
KORENO – pri Zalaznikovih                                  15.10 – 15.40 

• 
ČEŠNJICE – pri kapelici                                 15.50 – 16.30 

• 
POLJANA – pri Žordanijevih                  16.30 – 16.45 

• 
ŠENTOŽBOLT – na vaški poti                                  17.00 – 17.30 

• 
TROJANE – pred trgovino                                     17.40 – 18.30 

• 
SP. PETELINJEK – dvorišče pri Mileni                   18.40 – 19.20 

• 
ZG. LOKE – dvorišče Pustotnikovih                 19.30 – 20.30 


Srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost na Prvinah 

Letos nam je malo ponagajalo vreme in smo v dobri veri, da bomo priklicali sonce, srečanje prestavili s srede, 27. aprila, na četrtek, 28. aprila. Žal ni nam povsem uspelo. Iz sredinega popoldneva na četrtek zjutraj nas je pobelil sneg in kar nekaj odločnih in neustrašnih se nas je zbralo v Šentožboltu ob desetih dopoldan, ko smo doživeli celo nekaj sonca. Za kratko, ta se nam je kmalu skril. Pohod do lovske koče je minil v prijetnem pogovornem vzdušju in tem­peraturi, ki je bila ravno prava za hojo. Srečanje v lovski koči na Prvinah je potekalo v zabavnem ustvarjalnem vzdušju. Stisnili smo se v kočo, izdelovali rožice iz krep papirja in kar je najlepše: obiskal nas je Boštjan Gorenc Pižama. Znanega raperja, prevajalca, igralca in komika smo bili izjemno veseli. V nje­govi družbi ob pripovedovanju pravljice o tem, kako so živali pomagale lisici prepoditi Grdobino iz njene hiše, nam je bilo res zabavno in lepo. Otroci in odrasli smo lahko glasno sodelovali, še posebej pa smo bili veseli njegovih avtogramov in knjig o Kapitanu Gatniku, ki bodo del knjižnice za rejniške družine v CSD Domžale. Manjkalo ni niti doživetij na snegu, kjer smo iskali skrite zaklade. Prijetno in sproščeno druženje v idilično zasneženem okolju smo zaokrožili z okrepčilom, ki smo ga sami pripravili v lovski koči. Ob tej priliki se želimo zahvaliti Lovski družini Trojane Ožbolt za brezplač­no uporabo lovske koče, občinam Lukovica, Moravče in Domžale, ki nam s sredstvi prek razpisov za delovanje društev v humanitarni dejavnosti omo­gočajo kritje osnovnih stroškov našega programa in malim podjetnikom, ki so nam s svojimi izdelki popestrili srečanje. Hvala Gostinskemu podjetju Tro­jane, Piceriji Pipca, Piceriji Kapra, Gostišču Furman, RCU v Lukovici, Slaščičar­ni 1001, Slaščičarni Lenček, Pekarni Jurček, Baru Bledu, Kavarni Melody, Okrepčevalnici Sole, Frizerskima salonoma Čopek in Saša, podjetjem Ibba Plus, Grafex in Oberč ter cvetličarnam Stupica, Tratnik in Vesel. 
mArtA tomeC, univ.dipL.soC.deL. 


Pokal RD Črni Graben 


Na Španovem ribniku na Prevojah smo v soboto, 
14. maja 2016, organizirali odprto ribiško tekmo­vanje Za veliki prehodni pokal Ribiškega društva Črni graben. V zgodnjem deževnem jutru se nas je pod šotorom zbralo kar lepo število ribičev glede na vremenske razmere. In kot vedno za prave ribiče 

vreme ni ovira, zato smo pred začetkom vpisa malo izmenjali ribiške izkušnje in napovedi o možnih zmagovalcih. Sledile so prijave za vpis tekmovalcev, ki so potekale do 7.30. Sledil je žreb tekmovalnih mest ob ribniku. Ribiči so odšli na svoja mesta ter pripra­vili ribiško opremo in nahranili ribe s svojo vabo. Ob osmi uri je pisk piščalke označil začetek ribiškega tekmovanja. 

V prvi vrsti bi pozdravil vse člane RD Črni in goste iz sosednjih RD, ki so prišli tudi iz daljne Škofje Loke na tekmovanje. Posebej pohvalna je prisotnost in pogum ene naše ribičke Mojce. Tako je bilo tekmovanje še zanimivejše, saj je prav Mojca bila med prvimi, ki je večkrat prinesla tehtat svoj ulov. Moški svet ribičev pa je začel mrmrati in vihteti palice. Res nam dež ni pri­zanašal, saj je deževalo do 12. ure in še naprej. Tudi ostalim tekmovalcem se je nasmihala sreča, saj jih je kar 31 ulovilo ribo. Tekmovalna komisija je po zaključku seštela zbrane rezultate in ugotovila, da smo na tekmovanju ulovili prek 82 kg rib. Prvi z največjo težo ujetih rib je bil Marko G., ki je ulovil 9,02 kg, drugi je bil Jože S., ki je ulovil 8,98 kg, tretji je bil Milan L., ki je ulovil 7,66 kg rib in četrta je bila Mojca O., ki je ulovila 4,98 kg rib. Praktične nagra­de in pokale je podelil predsednik RD Črni Graben Janez Križman, ki se je vsem prijazno zahvalil za obisk in jih povabil na naslednjo tradicionalno ribiško srečanje, ki se bo začelo 4. junija 2016 Za pokal KS Prevoje. Po raz­glasitvi so bili vsi tekmovalci povabljeni na enolončnico, ki so jo pripravili v gostišču Čebelica na Brdu pri Lukovici. Tako smo praznik ribičev RD Črni graben zaključili v dobri družbi, pa čeprav pod šotorom. Vse, ki bi se želeli vpisati ali kaj izvedeti o tekmovanjih ali delu v našem društvu, nas lahko najdete na internetni strani www.rd-crnigraben.si ali na facebook strani Ribisko-Drustvo-Črni-graben. 
dAniLo kAsteLiC 

Pohodniki ŠTD Rafolče na Dobrči 

Tokrat izjemoma v soboto, 16. marca 2016, ob 8. uri izpred brunarice v Rafolčah smo se udeležili planinskega pohoda na Dobrčo, pred leti v na­jlepšo planinsko kočo. Pohodnikov je bilo za tri avtomobile, od prvošolke do 78-letne Francke. Že Albert Einstein je rekel: „Živite lahko samo na dva načina. Tako kot da ni nič čudež, ali pa tako, kot da je vse čudež.“ Mi smo se odločili za drugo možnost in se podali to preverjat. Krasno spomladansko vreme nam je postreglo s snežnimi zaplatami in prebujajočim se planins­kim cvetjem, da smo kot omamljeni hiteli na krasen razgled pri koči na vrhu ter na velike in poceni porcije jedače in pijače. 
V Tržiču smo se ustavili na jutranji kavici, nato pa parkirali na Bistriški planini (950 m). Dobrča (1634 m) je plečata gora v zahodnem delu Kamniško-Sa­vinjskih Alp. Strmo se dviga nad gorenjsko ravnino, nad dolino Mošenika in dolino Draga. Povezuje se z Begunjščico in s Karavankami. Grajena je iz triasnih apnencev. Poraščena je z gozdom, vmes pa so tudi obširne plani­ne in senožeti. Z vrha je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe, Ratitovec, Porezen, Škofjeloško hribovje, gorenjsko ravnino od Jesenic do Šmarne gore in na Posavsko hribovje. Ta Einstein ima spet prav, tako čudežno je vse izgledalo … 
Prijetno utrujeni smo se vrnili popoldne k brunarici, kjer so nam postregli z makaronovim mesom, ki so ga že preje uživali udeleženci delovne in čistilne akcije, ki se je odvijala isti dan. Skupaj smo pokramljali in se dogovorili, da gremo skupaj v še večjem številu na Kraški rob. 
viktor jemeC 


DRUŠT VA 15 

Operativne aktivnosti 
krašenjskih gasilcev 

Pomlad nam v PGD Krašnja z intervencijami ni prizanašala, saj smo bili 18. marca obveščeni o gozdnem požaru v Podmilju. Ob požiganju trave in grmičevja je zaradi vetra in suhe podlage prišlo do preskoka ognja na večje območje, ki ga prisotni niso zmogli več obvladovati. Skupaj z ostalimi PGD smo požar uspešno pogasili. 
22. marca ob 19.31 smo prejeli poziv na dimniški požar v Trnjavi. S PGD Lukovica smo pogasili požar, očistili dimnik, odstranili saje in preverili dim­niško tuljavo. 
1. aprila (ne, ni bila šala) tik po polnoči smo bili obveščeni o gorečem kupu drv na travniku med vasjo Koreno in Vrhom nad Krašnjo. Ob prihodu smo ugotovili, da je (s strani neznanca) prišlo do namernega požiga večje ko­ličine lesenega materiala (odpadni les, vejevje, ipd.), ki je bil pripravljen za kresovanje konec meseca. Požar smo omejili in zavarovali okolico. Istega dne smo bili popoldan pozvani še na pomoč v Rafolče, kjer so sose­dje opazili zadimljeno stanovanjsko hišo. K sreči se je žgala le hrana v loncu na štedilniku, ena oseba pa je potrebovala zdravniško pomoč. Nato nas je konec aprila presenetila močna snežna nevihta. Glede na napovedi smo pričakovali, da bo treba noč s 27. na 28. april prebedeti. Tako je tudi bilo, saj smo 27. aprila ob 18.35 izvozili z obema voziloma, drevje se 

Občni zbor PVD Sever 
Minuli mesec smo se člani PVD SEVER domžalskega območja zbrali na letnem občnem zboru. Predsedoval in vodil ga je Maksimiljan Karba, predsednik PVD SEVER odbor Domžale. 
V uvodnih besedah je pozdravil vse navzoče člane in povabljene goste. Pos­lušali smo poročilo o delu, ki je za nami. Udeležili smo se številnih prireditev in slovesnosti, poleg katerih je bilo še vrsto drugih dogajanj. Izrazil je željo, da se v prihodnje dogodkov udeležujemo še v večjem številu, saj je treba gojiti zavest do samostojne Slovenije, ki smo si jo priborili. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič in podpredsednik PVD SEVER Ljubljana Andrej Janežič. Slednji je nanizal vrsto aktivnosti za leto 2015, dejal je, bilo je obilo dela, to pa nas čaka tudi v prihodnje. V društvo SEVER je povabil ne le udeležence v osamosvojitveni vojni, ampak tudi ostale je pod težo snega pričelo obešati nad ceste in se lomiti. GVV-1 smo obuli v verige in obvozili vse glavne povezovalne ceste v našem rajonu, odstranili padlo drevje in vejevje. Nekaj čez eno zjutraj naslednjega dne smo se vrnili v garažo. Sklenili smo, da se ob 4. uri zjutraj znova dobimo in opravimo preventivni obhod po naših vaseh. Sneg je povzročil kar nekaj škode, pa tudi precej nevšečnosti v prometu. Še enkrat se je pokazalo, da je narava nepredvidljiva in da moramo gasilci vedno računati na najslabšo možno situacijo. V nobeni intervenciji ni bili poškodovanih. 

jure jAmšek 

istomisleče simpatizerje. Podan je bil tudi plan dela in dogajanj za leto 2016. Minuto molka smo namenili lani umrlemu članu PVD SEVER Janezu Marnu. Ob koncu se je predsednik zahvalil navzočim za udeležbo, ob prijetnem klepetu pa smo se zadržali še kar nekaj časa. 
tone HAbjAnič 


Občni zbor Kulturnega društva Janko Kersnik Lukovica 

V četrtek, 16. aprila 2016, ob 20. uri so se v prostoru za pevske vaje ob odru v dvorani KD Janka Kersnika v Lukovici zbrale članice in čla­ni društva. Vokalna skupina Mladost je prinesla več živahnosti v delo društva. Upajmo, da bo to spodbuda mladim, da se začnejo aktivno vključevati v pevska zbora (ženski in moški) kot v delo igralske skupi­ne ali drugo delovanje. 


še ni naredilo dovolj, da bi spet zaživela v navdušenih nastopih domačih igralcev. Predsednik MoPZ Franci Capuder je poročal o dejavnosti zbora, ki je v letu 2015 imel nekoliko manj vaj. V januarju so peli v Kamniku na prireditvi za sv. Tri kralje. Nastopili so na reviji v Moravčah, na skupnem koncertu s sku­pino Mladost v Lukovici, peli pri maši za domovino s krajšim koncertom v Stari Sušici pri Pivki na Notranjskem, peli na obletnici zmage v drugi sveto­vni vojni na Špilku, na Veliki planini so peli planincem PD Domžale, nasto­pili na komemoraciji v Lukovici in na Prevojah. Ob predstavitvi nove pes­marice skladatelja Janeza Močnika so nastopili v Cerkljah na Gorenjskem. Zbor šteje 16 članov in vabi sveže moči. Petra Capuder je poročala o delu vokalne skupine Mladost, ki šteje 29 pevk. Zbor je imel 48 rednih vaj in štiri intenzivne celodnevne vaje. Tekmovale so na Slovakia cantat aprila 2015 v Bratislavi (3. mesto). Skupaj z MoPZ JK so imele letni koncert v Lukovici, nastopile so ob Dnevu državnosti na trgu v Lukovici, ob občinskem prazniku v Šentvidu, decembra lani v Postojnski jami in na Božičnem koncertu kot gostje v cerkvi v Šentvidu. Pele so tudi na 
55. območnem srečanju odraslih zborov v marcu v Domžalah. 
Blagajničarka Sonja Urbanija je poročala o precejšnjih stroških, vendar je 
stanje nad ničlo. 
Kulturni utrip v občini je kar živ, poskušajmo ga še okrepiti. 

viktor jemeC 

Dogajanje v PGD Krašnja 
V pomladnih dneh se je v našem društvu veliko dogajalo. Tako smo 21. marca izvedli društveno vajo za operativne člane. Obnovili smo znanje iz pravilne sestave in uporabe izolirnega dihalnega aparata (IDA). Taka in podobna znanja je treba dovolj pogosto obnavljati in nadgrajevati, saj so nujna za varno posredovanje ob intervencijah. 
V GZ Lukovica je potekal osnovni tečaj za gasilca. Uspešno so ga zaključili tudi naši gasilci in gasilke. Kolikor pogosto se je dalo, smo organizirali vaje tekmovalnih desetin članov A, B, in članic, saj se pripravljamo na občinsko tekmovanje, ki je bilo letos 21. maja 2016 v Lukovici. Naši gasilci so se udeležili tradicionalnih svetih maš v čast zavetnika gasilcev sv. Florjana tako v Spodnjih Praprečah kot tudi v Šentgotardu. PGD Lukovica in PGD Trojane se zahvaljujemo za vabilo. 
2. aprila je KS Krašnja (in ostali v občini Lukovca) organizirala čistilno akcijo in servis vaških otroških igral, kjer smo sodelovali tudi gasilci. Očistili smo kar nekaj divjih odlagališč, pobarvali in uredili otroška igrala, nekaj dni pozneje pa zasadili še nekaj dreves na igrišču. Kot vidite nam ni (skoraj) nikoli dolgčas. Vabilo v naše vrste še vedno velja, tako mladim kot mladim po srcu. Pristopna izjava bo dostopna na novi splet-
Nekaj utrinkov z odprtja razstave Mandala na Dvorcu Rus 
Razstavo Mandal so pripravile udeleženke drugega letnika tečaja risanja tudi v naravi – pri cvetju; lepi primeri so sončnica, vrtnica in storž. Značilno mandal iz Ljubljane. za njih je Fibonaccijevo zaporedje in zlati rez, kjer je vse med seboj v rav-Mandale so ustvarile: Janja Kamnar, Tanja Erjavšek Simonič, Metka De-novesju. renčin Remic, Tereza, Neva Kozamernik in Alojzija Šipek. Mentorica je bila metA jArC 
Povsod je lepo, a doma je najlepše 
To je bil zaključni stavek članic Društva podeželskih žena Lukovica, ko smo se v soboto, 7. maja, vrnile z ekskurzije na Hrvaško. 
Dan je bil lep, sončen in imele smo se lepo, že kar dopustniško. Naša glavna točka je bil romarski Trsat. Poleg ogleda najstarejše cerkve na Hrvaškem je zanimiva tudi njena okolica in celotna ponudba kraja, ki je lepo urejen in živi z romarji. Me pa smo bližino morja izkoristile dobesedno in se z ladjo odpeljale na panoramski ogled Opatijske reviere. Še kava in sprehod po Opatiji in že smo se vračale proti domu. Da pa nam je v Lukovici res lepo, smo ugotavljale že aprila, ko nas je na svojo domačijo prijazno sprejel Stane Homar. Veliko nas je bilo prvič na Vrhačevi kmetiji v Dupljah in imele smo res kaj pogledati.  Homarjevi se že več kot 20 let ukvarjajo s pridelavo in predelavo konjskega gnoja v kompost in zemljo za rože ter grmičevje. Prepoznamo jih pod znamko Kompostarna 1000 cvetov. Za nas sta si s sinom vzela čas in nas podučila o svojem produktu, o pravi zemlji za določeno rastlino, nam pokazala pakirnico in prodala vreče z zemljo. Res lepo in zanimivo, pa še tako blizu. V imenu društva se jima zahvaljujemo za prijaznost in čas, ki sta nam ga podarila. 
društvo podežeLskiH ženA LukoviCA 




ŠPORT 17 



Klemen Gerčar poškodovan 
Slovenski motokrosist Klemen Gerčar, ki nastopa tudi v prvenstvu MXGP, je na dirki v Mačkovcih grdo padel in pri tem utrpel poškodbo rame. Po posvetovanju z različnimi zdravniki se je odločil, da bo mo­ral vseeno na operacijo. 
»Vezi v rami so precej poškodovane, brez operacije bi se zadeva sicer lah­ko pozdravila, a obstaja velika verjetnost, da bi me ta poškodba sprem­ljala še dolgo časa in bi mi lahko povzročala precej težav. Zato sem se odločil za operacijo. Za mnenje sem vprašal tri različne zdravnike, zdaj grem na operacijo, nato pa me čaka okrevanje, ki bo trajalo predvidoma šest do osem tednov. Vmes seveda ne bom počival, delal bom, kolikor mi bodo zdravniki dovolili, predvsem pa se bom posvetil ekipi,« je povedal Klemen. Seveda bo nato skušal čim prej spet sesti na motocikel, da bi se čim prej pridružil tekmecem na dirkah. Padci in poškodbe so del dirkanja in s tem se morajo soočiti vsi dirkači, na dveh ali štirih kolesih, vseeno pa Klemen upa, da bo ramenske vezi pozdravil čim hitreje. Delo z ekipo mu bo tudi vzelo nekaj časa, prav tako bo sodeloval še naprej pri šoli motokrosa. 
Klemen je 11. maja prek svojega facebook profila sporočil: “Uspešno prestal operacijo rame! Po-press kLemen gerčAr, Foto: FACebook proFiL kLemen gerčAr čutim se odlično!” 
Edvin Ramdedovič – evropski prvak v Jiu Jitsu 
Vse poti vodijo v Rim, tja pa je zaneslo tudi Edvina Ramdedoviča, saj se je udeležil evropskega prvenstva v borilni veščini Jiu Jitsu. Ni pa se le držal načela ,važno je sodelovati, saj je v svoji kategoriji pometel s konkurenco in osvojil naslov evropskega prvaka. 
V aprilu je bilo v Rimu v Italiji evropsko prvenstvo v brazilskem jiu jitsu no gi. 33-letni Edvin je tekmoval v kategoriji do 79,5 kg v vijoličnih pasovih in to v kategoriji Master 1. V enem dnevu so si sledile tri borbe, v finalu pa je pod napadi Edvina podlegel romunski tekmovalec. Edvin Ramdedovič je tako postal evropski prvak. Edvin sicer prihaja iz Lukovice, a trenira v klubu Carlos Maia Academy v Ljubljani. Tam deluje svetovno znani trener Carlos Maia, ki prihaja iz Brazijije, že nekaj let pa živi in trenira v Sloveniji. Edvin je do naslova prišel po 22 letih treningov različnih borilnih veščin, od tae kwon do-ja, karateja, boksa in kick boksa. Dvanajst let je tekmoval v tae kwon doju, nato v kick boksu, kjer je osvojil več odličij, tudi na mednarodnih tekmovanjih. V boksu ima dvajset borb, v profesionalnem MMA (mixed mar­tial art) pa ima dvanajst borb. Zadnje čase večino treninga posveča brazilske­mu jiu jitsu. Po osvojenem evropskem vrhu je Edvinov cilj odličje na svetov­nem prvenstvu. Brazilski jiu-jitsu je borilna veščina, kjer je primarni fokus na „grappling“ borbi, še posebno v borbi na tleh. Brazilski jiu-jitsu promovira koncept, da se lahko manšja, šibkejša oseba uspešno ubrani napada proti večji in močnejši osebi z uporabo pravilne tehnike, vzvoda in s tem, da se 


ŠKD Bregar II med prvimi desetimi najboljšimi 

V organizaciji MK Fire Group iz Ivančne Gorice je na zadnjo soboto v aprilu potekalo tokrat prvo letošnje tekmovanje v vztrajnostni vožnji s Tomo­sovimi motorji avtomatik. Če bi v Tomosu vedeli, kako so postali motorji popularni in koliko, kljub letom, vzdržijo, bi ponovno zagnali proizvodnjo. 

Kar 44 moštev se je zbralo v obrtni coni v Ivančni Gorici, kjer so pripravili tokrat malce spremenjeno progo, a še vedno atraktivno, tako za tekmo­valce kakor obiskovalce. Če računamo, da so vozniki prevozili v povprečju 130 krogov, in da smo si ogledali dve zanimivi vožnji, ki sta trajali vsaka po tri ure, smo lahko zadovoljni s tokratnim mestom ekipe ŠKD Bregar II, saj je v svoji tekmovalni skupini osvojila 8. mesto, skupaj pa 15. Malce slabše je tokrat šlo ekipi ŠKD Bregar I in ŠKD Bregar babe, a z malce treninga se lahko stanje pri naslednji dirki precej spremeni. Prvo mesto so osvojili Livarčki, drugi so bili Team Kegeljčki in tretja je bila ekipa Tomosaki Team. Skupno je premočno zmagala ekipa Livarčki, pred ekipo Team Kegeljček in ekipo Šentvid Racing Team. Sicer pa so ekipe imele v rezervnem načrtu pripravljene že verige in pluge, a vendar se je narava usmilila organizator­jev in tako je v soboto prav prijetno sijalo sonce, ki je na ogled privabilo tako številne navijače kakor gledalce. Naslednjič se Tomosakiji selijo na Primorsko, kjer bo potekala tekma na lepih asfaltnih poteh, nato pa po­novno v bližino naših krajev, v Kamnik. 
drAgo juteršek 

Nogometna nedelja 

V začetku maja je Športno društvo Zlato Polje spet gostilo številne nogo­metne ekipe na spomladanskem turnirju v malem nogometu. Prijetno nogometno vzdušje in lepo sončno vreme sta že v dopoldanskih urah dajala vtis pravega nogometnega praznika. Devet udeleženih ekip je po petkovem žrebu preizkušalo svoje nogometno znanje in seveda tudi športno srečo. V drugi del in samo končnico so se uvrstile najboljše ekipe, med katerimi so bili spet Zlatopoljci. Po razburljivi finalni tekmi so ob koncu osvojili odlično drugo mesto. Zmago na turnirju je osvojila eki­pa Antimon s Trojan, tretje mesto pa ekipa FC Outsajder. Pokale je najboljšim podelil novi predsednik društva Miran Močnik. Se­veda vsem čestitamo in jih vabimo na jesenski turnir. 
tone HAbjAnič 


V torek, 10. maja 2016, je iz kuhinje vrtca Medo zadišalo po slad­kovodnih ribah. Celotno kuharsko osebje vrtca in OŠ Janka Kers­nika Brdo je pod vodstvom priznanega in izkušenega kuharja Mat-
Kuharska delavnica s chefom 
Matjažem Pozdercem 
jaža Pozderca pripravljalo sladkovodne ribe na različne načine. 
Matjaž Pozderec je med letoma 1999 in 2005 uspešno vodil kuharsko reprezentanco na različnih kulinaričnih tekmovanjih doma in v tujini, v svoji kuharski karieri pa je velikokrat kuhal tudi za pomembne pos­lovne ljudi v evropskih prestolnicah. Zadnje pol leta skupaj z Ribogo­jstvom Goričar organizira kuharske delavnice za kuhinje v slovenskih vrtcih in šolah. Na delavnici je bil poudarek na zdravi pripravi jedi iz svežih sladkovodnih rib in primernih prilog, ki temeljijo na sveži zelen­javi, žitaricah in začimbah. S pridobljenim znanjem in svežimi ribami iz Ribogojstva Goričar bomo z veseljem popestrili vrtčevsko in šolsko prehrano. 
urškA presečnik, orgAniZAtorkA preHrAne 



MLADINA IN ŠOLST VO 19 



Medvedkov tek 
V okviru dobrodelne akcije Tek podnebnih sprememb smo v vrtcu Medo na Prevojah v četrtek, 21. aprila 2016, izvedli krajši tek. 
Lepo, toplo četrtkovo jutro smo se vse skupine zbrale na naši že poznani makadamsko-poljski poti, ki vodi proti Rafolčam. Polni energije in malo tekmovalnosti smo se pognali po začrtani progi, dolgi 200 m. Tako kot vsaka proga je bila tudi naša pot označena s startom in skupnim ciljem. Teka so se udeležili otroci vseh starostnih skupin. Nekateri so pot preho­dili, drugi pa so jo tekmovalno premagali s hitrim tekom. Na koncu je vsak tekač prejel zasluženo nagrado, in sicer žig oziroma štampiljko, posladek in čaj, ki so nam ju pripravili naši kuharji. Otroci so se okrepčali in bili zelo zadovoljni ter ponosni nad svojim športnim dosežkom. Nekateri, starejši, so začrtano progo pretekli še nekajkrat in tako pokazali, koliko športnega duha je v vrtčevskih otrocih. Vsakdanje gibanje na prostem smo tako združili s tekom, ki je bil skro­men, vendar zelo bogat, saj so otroci pripomogli k izboljšanju sveta okoli sebe. S skupnimi močmi smo tako pretekli kar 120520 m.  
veronikA HribAr, ALenkA AvbeLj 


Motorist za življenje 

V petek, 3. junija 2016, vas vljudno vabimo na 
krvodajalsko akcijo, 
ki bo potekala od 10. ure dalje na Zavodu za 
transfuzijsko medicino v Ljubljani. 


Dobimo se ob 9.30 pred brunarico MK Vaški Boysi 
v Domžalah. Ne pozabi na osebni dokument
 in 4 dcl krvi! 

Dan odprtih vrat Ribiške družine Bistrica Domžale 
 Ob tej priložnosti Vas Ribiška družina Bistrica Domžale vabi na Dan odprtih vrat, ki bo Ribiška zveza Slovenije je 20. junij razglasila za Dan slovenskih ribičev. 

v soboto, 18. junija 2016, od 8.30 do 12. ure (uradni nagovor ob 9. uri), na sedežu RD Bistrica Domžale (Krakovska cesta 18a, Domžale). 

Dan odprtih vrat je namenjen predstavitvi naše ribiške družine in posameznih sekcij znotraj nje ter 
 

ponudnikom ribiške dejavnosti na tem območju. Med drugim si boste lahko ogledali .lm o muharjenju v Sloveniji in markiranju sulcev, gledali pod prste spretnim vezalcem umetnih muh ter se preizkusili v t. i. ribolovu na tarčo. 
 Veseli bomo vaše družbe!
 
Martin Movern,predsednik RD Bistrica Domžale 
ŠD Lukovica vas vabi na športno prireditev 
Lukovca športa 2016, 
ki bo potekala v soboto, 11. 6. 2016, na igrišču za OŠ Janka Kersnika na Brdu. 
TURNIR V MALEM NOGOMETU 
Igra se po sistemu 4+1, najboljše 3 ekipe bodo nagrajene, prijavni­na: 40 €. 
Spremljajoči program: tekmovanje v natančnostnem streljanju. 

TURNIR V ULIČNI KOŠARKI 
Igra se po sistemu 3 na 3, najboljše 3 ekipe bodo nagrajene, prija­vnina 20 €.  
Spremljajoči program: tekmovanje v metanju trojk. 

INFORMACIJE IN PRIJAVE: nogomet – 041 551 067 ( jure); košar­ka – 051 606 834 (viki) 

Pridite, člani ŠD Lukovica vas pričakujemo!  

OBVESTILA 

12. 2014). Zdravstveno letovanje je namenjeno pogosto bolnim otrokom, 
astmatikom, otrokom z atopijskim dermatitisom, skoliozo in psoriazo ter drugimi boleznimi. 
Letovanje otrok – Krk 2016 

Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale kot organizator vabi na letovanje vse šoloobvezne otroke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije subvencionirana leto­ki obiskujejo osnovne šole v Občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Luko-vanje, in sicer v znesku 25,24 €/na dan oz. 252,40 €/za 10 dni. 
vica in Moravče. 	Prispevek staršev ali skrbnikov je 97,60 EUR/po osebi/za 10 dni. 
Znesek bo mogoče plačati v 2 (dveh) obrokih. 
Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omen­
jenih občin in sicer do zasedbe mest po izmenah. 

Letovanje mora biti plačano do odhoda. Termini: 
1. 
izmena: 2. 7. 2016 do 12. 7. 2016 -50 mest 	Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številko: 041 728 179 

2. 
izmena: 12. 7. 2016 do 22. 7. 2016 -50 mest 	ali na telefonsko številko: 01 721 27 91, vsako sredo med 16. in 18. uro 

3. 	
izmena: 22. 7. 2016 do 1. 8. 2016 -50 mest oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net. Prijavnico najdete tudi na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali jo 


Otroci bodo nastanjeni v Domu domžalskih otrok, Ul. Lišina 10, Vantačiči, osebno prevzamete v naši pisarni v času uradnih ur oziroma na OŠ, ki jo 51511 Malinska, Hrvaška, izvajalec letovanja je podjetje Leštan & Leštan, 
obiskuje vaš otrok. d.o.o., šport, turizem in rekreacija. Izpolnjeno prijavnico (zgornji del izpolnite sami, spodnji del izpolni osebni 
zdravnik otroka – iz teh podatkov bo razvidno, ali otrok izpolnjuje krite-Cena 10 dnevnega letovanja je 350,00 €. rije za sofinanciranje s strani ZZZS) lahko oddate osebno v naši pisarni v Znesek bo mogoče plačati v 3 (treh) obrokih. času uradnih ur oziroma v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski 
dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale, ali jo pošljete po pošti. Zdravstveno letovanje Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest. Po prejemu prijavnice se s starši/ Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo 
skrbniki/rejniki prijavljenega otroka sklene pogodba. v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji (dva in več v času od preteklega razpisa – 31. 12. 2014) ali so bili pogosteje bolni (dva ali 

emA škrjAnC ogorevC 


predsedniCA Zpm domžALe 
več zapisov v medicinski dokumentaciji v času od preteklega razpisa – 31. 


JAVNI RAZPIS garancij za bančne kredite mikro, malim in srednje velikim podjet­jem v okviru Regijske garancijske sheme v Osrednjeslovenski regiji 
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je v sodelovanju s  Slovenskim regionalno razvojnim skladom objavila Javni razpis za bančne kredite oziroma dodeljevanje garancij namenje­nih gospodarskim subjektom, ki delujejo in vlagajo na območju občin statistične regije Osrednja Slovenija. Statistična regija obsega naslednje občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, MO Ljubljana, Logatec, Log – Dragomer, Luko­vica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. 
Na razpis se lahko prijavijo mikro, male in srednje velike gospo­darske družbe, samostojni podjetniki ter zadruge, ki imajo sedež podjetja ali njegov registriran del  (poslovno enoto) na upravičenem območju in so na dan oddaje vloge registrirani po Zakonu o gospodar­skih družbah ali po Zakonu o zadrugah, oziroma fizične osebe, ki opra­vljajo dejavnost vpisano v drug ustrezen register. Upravičeni prijavitelji so tudi socialna podjetja, ki so status socialnega podjetja pridobila po Zakonu o socialnem podjetništvu in ustrezajo predhodnim določbam tega odstavka. 
Iz garancijskega sklada se bodo izdajale garancije v višini 50 % vred­nosti kredita, preostalo polovico kredita pa zavaruje banka po svojih pogojih. Najvišji znesek kredita je lahko do 150.000 EUR, najvišji znesek odprtih garanciji na upravičenca pa do 120.000 EUR. Pred­met prijavljenega projekta so naložbe v opredmetena in neopredme­tena osnovna sredstva in obratni stroški v povezavi s prijavljenim pro­jektom, vendar največ 20 % vrednosti kredita. 
Rok za prijavo je odprt od dneva objave v Uradnem listu RS (8. 4. 2016) do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15. 5. 2018. Vloge (obrazci in priloge) je potrebno poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno oddati na naslov RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubl­jana. 
Javni razpis je objavljen na: http://www.rralur.si/sl/projekti/regijs­ka-garancijska-shema-v-osrednjeslovenski-regiji 
V času odprtja razpisa se lahko za dodatne informacije obrnete na RRA LUR, tel: 01 306 1902 oziroma na e-naslov: roman.medved@ ljubljana.si. 
Obvestilo in poziv občanom za prevzem gradbenih projektov 
Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010 in 81/2013), iz zbirk dokumentarnega gradiva odbi­ra in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovan­jskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, oziroma letnik 2005. 
Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2005 in se izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 30.5.2016 do 30.6.2016. 
Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko šte­vilko 01 72 20 100 int. 36170 ali 36164 ali na elektronski naslov ue.dom­zale@gov.si. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbe­nega dovoljenja in ime investitorja. 
Po poteku roka za prevzem, bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni. 
po poobLAstiLu: vesnA gerič, univ. dipL. prAv., višjA svetovALkA i 



Razvojni center Srca Slovenije na ogledu dobrih praks v Mostarju 
Od 14. do 16. aprila je v okviru projekta LAGs4EU, sofinanciranega iz programa Evropa za državljane, potekal ogled dobrih praks v Mostarju v Bosni in Hercegovini, ki so se ga udeležili posamezniki iz občin Kam­nik, Litija, Lukovica, Šmartno, Moravče in Dol pri Ljubljani, ki sodelujejo v LAS Srce Slovenije. Poseben poudarek je bil na podjetništvu mladih. 
Zaradi nedavne vojne in neurejenih političnih razmer so pobudo za gospo­darski razvoj uspešno prevzela podjetja in nevladne organizacije. Udeleženci ekskurzije smo spoznali delovanje Regionalne razvojne agencije za Herce­govino (REDAH). Obiskali smo podjetniški START-UP pospeševalnik SPARK v središču Mostarja, ki zagotavlja podjetnikom začetnikom mentorski in izob­raževalni program, ustrezen prostor in opremo za delo, pomoč pri nastopu na tujih trgih in povezovanje z investitorji. Sledil je obisk Tehnološkega parka INTERA Mostar, neprofitne nevladne organizacije, ki je bila vzpostavljena z namenom spodbujanja in podpiranja ekonomskih procesov v Hercegovski regiji. Tehnološki park izvaja lastne projekte in nudi podjetjem ustrezne pro-store za delo, izobraževanje in vstop na tuje trge, posebej uspešno je njihovo usposabljanje kadrov za delo s CNC stroji, ki ga koristijo celo kandidati iz tujine. Skupaj smo obiskali gospodarski sejem Mostar 2016, ki prestavlja 
z več kot 800 razstavljavci iz 24 držav najpomembnejši in na­jbolj obiskan gospodarski do­godek v Bosni in Hercegovini. Obiskali smo še združenje Or­hideja iz Stolca, ki deluje kot socialno podjetje. Prek izob­raževanj, razvoja veščin in skupnega dela za razvoj skupnosti delujejo v smeri povečanja enakopravnosti žensk. Tako izvajajo delavnice za šivanje, izdelujejo in tržijo lokalne spominke, predelujejo in tržijo sadje itd. Ogledali smo si tudi dobre prakse s področja naravne in kulturne dediščine: turistično jamo Vjetrenica v Ravnem, izvir reke Bune, starodavno mestece Počitelj pod Starim Gradom, ki spada pod okrilje Unesca, ter močvirje Hu­tovo Blato z izjemnimi habitati in urejenimi tematskimi in izobraževalnimi potmi. Več kot očitno ima območje velik turistični potencial, česar se počasi tudi sami zavedajo. Namen tovrstnih izmenjav je, da bi ljudi iz Srca Slovenije spodbudili k aktiv­nemu kreiranju lokalnih politik in iskanju razvojnih rešitev na lokalnem 
nivoju. 
Kaj morate vedeti, ko se odločate o nakupu fasade? 
Odgovor boste izvedeli na brezplačnem predavanju, ki bo v sredo, 22. junija, 
ob 16.00 v Energetski pisarni JUB in Srca Slovenije v Dolu pri Ljubljani. Po pre­davanju bodo vse do 19. ure na voljo brezplačna individualna posvetovan­ja z izkušenim svetovalcem. Ne zamudite priložnosti! 
Sledite napovedim mesečnih predavanj v Energetski pisarni na www. 
srce-slovenije.i/okolje/energetska-pisarna. 

Namig za izlet: Pridite po doživetje v Litijo 

V Kamniku, Šmartnem pri Litiji, Litiji, Lukovici in Mengšu bodo še vse do septembra 2016 potekali vi­kendi odprtih vrat pri turističnih ponudnikih. Ob izbranih vikendih boste lahko obiskali več ponudni­kov, ki vam bodo ponudili posebne ugodnosti in presenečenja. Po Kam­niku in Šmartnem pri Litiji vabljeni od 17. do 19. junija v Litijo. V mestu in po vaseh, v litijski kotlini in po bližnjih hribih, preživite dan na kme­tiji, v rokodelski delavnici, na gleda­liški predstavi, jahanju, ob kavici ali dobrem kosilu. Poiščite program dogajanja na www.srce-slovenije.si/ turizem/vikendi 


Člani OO SDS Lukovica ter naši simpatizerji smo se v velikem številu  v soboto, 14. maja, na pobudo in organizacijo OO SDS Domžale, v sode­lovanju z odbori OO SDS Lukovica, OO SDS Moravče, OO SDS Mengeš in OO SDS Trzin pridružili srečanju v Turnšah. 
S svojo prisotnostjo in nagovorom  nas je počastil predsednik SDS Janez Janša, ter si vzel čas za druženje in pogovor ter obujanje spominov na osamosvojitev in 25. obletnico, ki prihaja. 
Druženje in razvedrilo sta v življenju vseh nas prav tako pomembna kot delo in redne obveznosti. 


OBVESTILA  23  
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Izpostava Domžale Vir, Šaranovičeva cesta 21a 1230 Domžale www.lj.kgzs.si  URADNE URE: ponedeljek: 8h–10h sreda: 8h–10h in 14h–15h ostalo po dogovoru Telefon:  01/724-48-55 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si  



ZBIRNA VLOGA 2016 Zamudni rok za oddajo ali dopolnitev zbirne vloge je do vključno 31. maja. Možne spremembe zbirne vloge brez znižanja plačil po oddaji zbirne vloge v času zamudnega roka so: 
• 
sprememba zahtevkov, 

• 
dodajanje novih zahtevkov 

• 
dodajanje novih GERK-ov, ki ste jih v 


RKG vnesli že po oddaji zbirne vloge. POMEMBNO: Če ste zbirno vlogo že oddali in ste nato na Upravni enoti spreminjali GERK-e, morate obvezno v tem času priti na dopolnitev, saj je potrebno površine prijavljene v Registru kmetijskih gospodarstev uskladiti s stanjem v zbirni vlogi. V nasprotnem primeru se to smatra kot kršitev, ki ima lahko za posledico znižanje plačil. 
Po oddaji zbirne vloge in po preteku zamudnega roka so možne naslednje spremembe zbirne vloge: 
• 
umik posameznega zahtevka, 

• 
sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin, 

• 
sprememba kmetijske rastline, če vpliva na višino plačila ali izpolnjevanje pogojev pri ukrepu KOPOP Poljedelstvo in zelenjadarstvo (kolobar), 

• 
sprememba kmetijske, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev za zeleno komponento v shemi neposrednih plačil (obveznost imajo kmetije z več kot 10 oz. 15 ha ornih zemljišč), 

• 
v primeru spremembe pri površinah s konopljo ali vrtnim makom oziroma če katerokoli drugo rastlino nadomesti s konopljo ali makom, 


• oddaja obrazca za oddajo in prejem 
živinskih gnojil, ki ga mora vložiti 
kmetija, ki tovrstna gnojila oddaja ­
zadnji dan za oddajo je 15. 11. 2016. Seveda spremembe prvih petih alinej lahko naredite le v primeru, če se še ni najavila kakršnakoli kontrola s strani ARSKTRP. 
Višjo silo ali izjemne okoliščine je potrebno sporočiti na AKTRP na predpisanem obrazcu skupaj z ustreznimi dokazili v 15 delovnih dneh od dneva, ko se to lahko stori. Za višjo silo se upošteva: 

• 
smrt upravičenca ali člana kmetije, 

• 
dolgotrajna nezmožnost upravičenca ali člana kmetije za delo, 

• 
razlastitev velikega dela kmetije, ki ga ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, 

• 
huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo (potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava; neugodne vremenske razmere, kot so zmrzal, toča, led ali žled, deževje (neurje, ki skupaj z močnim dežjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji) ali suša, slana, če povzroči zimsko ali spomladansko pozebo na kmetijskih rastlinah; množičen  izbruh  rastlinskih škodljivih  organizmov  ter živalskih 

poslopij oziroma objektov za živino zaradi nesreče, 

• 
kužna bolezen, ki je prizadela vso živino upravičenca ali njen del, 

• 
pogin domačih živali zaradi nesreče (požar, udar strele, električni udar, padci, ipd.), 

• 
škoda na površinah, ki so jo povzročile divje živali, 

• 
napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu, zaradi česar je treba ta nasad uničiti, 

• 
sprememba obsega kmetijskih zemljišč na kmetijskem gospodarstvu, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja ki je neodvisna od upravičenca (odpoved najemne pogodbe se ne šteje za izjemno okoliščino). 


bolezni,  če  povzročijo  škodo  v  
kmetijski proizvodnji),  
• uničenje  kmetijske  mehanizacije  in  

Svetujem vam, da se v teh primerih pravočasno obrnete na kmetijsko svetovalno službo. 
DOBROBIT ŽIVALI ZA GOVEDO 
Vsi, ki v letošnjem letu uveljavljate ta ukrep ste ob oddaji zbirne vloge dobili tudi pisna navodila za katere pa smo sredi maja dobili popravek za drugo alinejo trinajste točke. Kot naravna okoliščina se ne šteje telitev, poškodba in izjemne vremenske razmere ampak samo pogin živali zaradi bolezni ali pogin živali zaradi nesreče, za katerega upravičenec ne nosi odgovornosti. V primeru pogina je potrebno z dopisom obvestiti ARSKTRP v 10 delovnih dneh od dogodka. Če bi prišlo do prekinitve paše za skupno več kot 10 dni zaradi telitve, poškodb ali izjemnih vremenskih razmer, pa nujno v 7 dneh narediti umik zahtevka za posamezno žival (dopolnitev zbirne vloge). 
TESTIRANJE ŠKROPILNIC 
Testiranje škropilnic za varstvo rastlin, ki ga bo izvajala Biotehniška fakulteta, bo potekal v naši občini v petek, 24. junija in sicer na dveh lokacijah: • od 8.-13. ure v Šentvidu pri Lukovici za 
Kulturnim domom Antona Martina 
Slomška, • od 13.-15. ure v Blagovici pri Domu 
krajanov. Vsi, ki boste prejeli osebno vabilo, se držite vaše predvidene ure. Izvajalec testiranja priporoča: 
• 
uporabniki morajo pripeljati čiste in tehnično brezhibne naprave, napolnjene s približno 100 litri čiste vode, 

• 
naprave doma preizkusite in odpravite morebitne napake, 

• 
ne pozabite na dokumente (MID, EMŠO, davčna številka), 

• 
novih naprav ni potrebno pripeljati na pregled, ampak prinesite le podatke o napravi (račun, potrdilo o homologaciji…) za vpis v register in izdajo nalepke, prvi pregled pa sledi čez tri leta. 


Dodatne informacije lahko dobite na tel 041 754 734. Vsa testiranja škropilnic različnih izvajalcev na drugih lokacijah pa so objavljena na spletni povezavi: 
http://spletni2.furs.gov.si/FFS/SKROP/Default.asp 
PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka 

Mesarstvo 

Capuder-Brezje 



Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar,  Hvala ti mama za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje.  
v naših srcih je ne bo nikdar.  Mama, naj večno ti lučka gori!  
ZAHVALA  
ZAHVALA  V 89. letu nas je marca zapustila naša dobra mama in sestra  
Po težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila naša draga  IVANKA CAPUDER  
mama, babica, sestra, teta  rojena ŠTIRN  
PAVLA LAVRIČ rojena Primožič  Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, ki so nam stali ob strani, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje,  
iz Krašnje 44 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena dr. Marjeti Jeranko iz ZD Domžale, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, posebej spoštovani dr. Ivici Ratoša. Zahvala je namenjena tudi župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen  svete maše, cvetje, sveče in darove Karitasu. Hvala gospodoma Igorju in Andreju za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvaležno smo prisluhnili govornici ob slovesu Stani Stopar. Hvala pevcem iz Cerkelj na Gorenjskem in MOPZ Janko Kersnik. Za brezhibno izvedbo se zahvaljujemo Pogrebni službi Vrbančič, gasilcem, praporščaku DU Lukovica in pevcem kvarteta Krt za lepo petje.  
ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. pogrebni obred. Iskrena hvala Petru Primožiču in Mateji Pestotnik za ganljive poslovilne besede. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču, ter vsem, ki  Pogrešamo jo. Vse do zadnjih dni je imela izreden spomin, ki je segel več kot osemdeset let nazaj. Koga naj sedaj vprašamo?  
Vsi njeni  Vsi njeni  
Prazen dom je in dvorišče, Naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja,  Ni te več na vrtu, ne v hiši, glas se tvoj več ne sliši.  Ljubil si zemljo, polje in dom, zazvonil ti je šentgo­ 
le delo tvojih rok ostaja.  Če lučko upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.  tarski zvon. Zdaj k počitku leglo je telo, v naša srca si se vpisal, in čeprav pokojno spiš, z nami kakor prej živiš.  
ZAHVALA  ZAHVALA  ZAHVALA V 95. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi  
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta  Po težki bolezni je v 79. letu starosti sklenila življenjsko pot draga mama, stara mama, tašča in teta  ata, stari ata, pradedek in stric PAVEL ZAJEC  
VINKA URANKARJA po domače Tinčkovčevega ata  IVANA PRELOVŠEK z Vira, Jurčičeva 11  Primčkov Pavle iz Zavrha pri Trojanah 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,  
iz Lipe 5 nad Blagovico  Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,  sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh  
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem našim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku Avguštinu Klobčarju za lepo opravljen obred in poslovilne besede, domačemu pevskemu zboru in Pogrebnemu zavodu Vrbančič ter dr. Mojci Zajc Krašovec in patronažni sestri Irmi Markovšek za nego na domu. Hvala govorniku Franciju za poslovilne besede. Iskrena hvala družini Slapnik s Črnega vrha. Hvala, ker ste ga pospremili v tako velikem številu.  prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala Petri Keršič za poslovilne besede. Hvala družinama Smrkolj in Zajc za vso pomoč ob težkih trenutkih. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Domžale, ki je naši mami lajšalo bolečine. Hvala župniku Okolišu za opravljen pogrebni obred, trobentaču in pevkam za zelo lepo zapete pesmi. Hvala tudi Pogrebni službi Vrbančič. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, in jo boste ohranili v lepem spominu.  težkih trenutkih stali ob strani, nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se župniku Dragu Markušu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru Šentgotard, Anici Pungartnik za lepo prebran govor slovesa in Pogrebni službi Vrbančič za pogrebne storitve. Posebna zahvala velja ob njegovem dolgoletnem zdravljenju dr. Mojci Zajec Korošec, patronažni sestri Irmi Markovšek za vse obiske in lajšanje bolečin na domu ter za pomoč pri negi. Hvala Domu počitka Megeš, še posebej gospe Romani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji  
Vsi njegovi  Vsi njeni  Vsi domači poti, k večnemu počitku.  

MLADINA IN ŠOLST VO 

Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi Odloka o proračunu Občine Lukovica za leto 2016 (Ur. vestnik Občine Lukovica št. 2/15, 
6/15, 2/16 in 5/16) ter Statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica št. 9/11 in 15/14) objavlja 

JAVNI POZIV 
za sofinanciranje aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju v letu 2016 

(v nadaljevanju: javni poziv) 
1. Predmet javnega poziva 
Predmet sofinanciranja so programi dejavnosti društev, ki izvajajo aktivnosti za občane Občine Lukovica v tretjem življenjskem obdobju. Dejavnosti, ki so predmet drugih razpisov v Občini Lukovica, kot tudi aktivnosti komercial­nega značaja, se ne bodo sofinancirale. 
2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavi­telji 
Vloge na javni poziv lahko predložijo društva upokojencev in druga društva, ki izvajajo aktiv­nosti v tretjem življenjskem obdobju za občane Občine Lukovica, ki izpolnjujejo naslednje pog­oje: 
-so že vsaj eno leto registrirana kot društva in imajo urejeno evidenco o članstvu; 
-
 imajo sedež v Občini Lukovica 

-
 imajo zagotovljene organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti 


-imajo izpolnjene vse morebitne pogodbene obveznosti do Občine Lukovica 
3. Splošni kriteriji javnega poziva 
Predlagani program ustreza splošnim kriterijem, če: 

-
 je celovit in ima jasen, utemeljen koncept, ki izhaja iz potrebe lokalnega okolja in je v občinskem javnem interesu; 

-
 ima predvideno izvedbo v letu 2016, v občini oziroma za občane Lukovice. 


4. Merilo za ocenjevanje predlogov progra­mov 
- število članov društva s stalnim prebivališčem v občini Lukovica: 1 točka/člana - obseg programa v letu 2016: 0-200 točk 
5. Obseg razpoložljivih sredstev: 
Na razpolago je 2.000,00 EUR. 
6. Dokumentacija javnega poziva 
Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko prevzamete v času uradnih ur na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene de­javnosti ge. Mojci Cerar, in sicer od 26. 5. 2016 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovi­ca www.lukovica.si 
7. Rok in način predložitve vlog 
Prijave pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »Javni poziv - Sofinanciranje aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju v letu 2016 - ne odpiraj. Rok za prijavo je najkasneje do 17. 6. 2016 do 
12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do navedenega roka prispele v tajništvo Občine Lukovica. 
8.Rok za obveščanje o izidu poziva 
V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene skladno z navedeni­mi kriteriji in merili. Prijavitelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom v roku 15 dni po roku za predložitev prijav. S prijavitelji, katerim bo sofinanciranje odobreno, bo sklenjena pogod­ba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. 
9.Kontaktna oseba za dodatne informacije 
Vse informacije glede poziva lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Luko­vica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Mojca Cerar, tel. 01 72 96 310. 
ŽUPAN, Matej Kotnik, l. r. 


  


Individualno in kolektivno pokojninsko varčevanje AS v sodelovanju s 
Varčujte za svojo pokojnino v skladih življenjskega cikla, ki vam omogočajo optimalno plemenitenje privarčevanih sredstev.
Misli Pokojninsko
naprej  varčevanje 

  www.as.si      080 11 10 

Na obzorju je nova pokojninska reforma 
Sprememba zakonodaje je zaradi vzdržnosti sistema nujna. Število upokojenega prebivalstva se veča, tudi zato ker dlje živimo, ob tem pa se zmanjšuje delež aktivnega prebivalstva, ki vplačuje v pokojninsko blagajno. Danes dela za enega upokojenca samo še 1,3 zaposlenega. To pa je huda obremenitev za pokojninsko blagajno, zato se bodo pogoji za upokojevanje ponovno zaostrili. Najnovejši predlogi pokojninske ‘bele knjige’ so upokojevanje pri 67, odprava predčasne upokojitve, izenačitev pogojev za moške in ženske, uvedba točkovnega sistema in podaljšanje obdobja za odmero pokojnin ter postopen prehod na usklajevanje pokojnin zgolj z inflacijo. To ne pomeni zgolj dejstva, da se bomo upokojevali starejši, temveč tudi, da bodo že tako siromašne državne pokojnine ponovno zdrsnile navzdol. 
Že sedaj živi veliko upokojencev pod pragom revščine  
Danes znašajo pokojnine v povprečju od 400 do 800 € in to je veliko premalo za dostojno življenje. Navadno upokojenci še zmorejo življenjske stroške, če sta v gospodinjstvu dve pokojnini. Se pa prej ali slej lahko zgodi, da mora eden od zakoncev zaradi bolezni ali visoke starosti poiskati pomoč in se preseliti v dom za ostarele. Tam pa se stroški gibljejo med 800 in 1.000 € mesečno, včasih celo več. V takem primeru pokojnina ne zadošča za pokritje stroškov in tukaj država vključi njihove potomce, ki so dolžni staršem pokriti razliko v ceni. V takih primerih nizke pokojnine ne prizadenejo samo upokojencev, temveč tudi naslednjo generacijo. Pri tem pa so ženske upokojenke še bolj ranljive, saj imajo v povprečju za kar 20 % nižje pokojnine. Torej, če želimo po upokojitvi ohraniti življenjski slog, kakršnega smo vajeni, moramo za primerno pokojnino poskrbeti sami. Pokojninsko varčevanje AS je sodobno varčevanje za podjetja in posameznike, ki varčevalcem prinaša številne prednosti in zagotavlja izplačilo dodatne pokojnine. 
Kolektivno pokojninsko varčevanje 
Vedno več podjetij se odloča za sklenitev pokojninskega načrta za zaposlene. S tem podjetje poskrbi za finančno in socialno varnost svojih zaposlenih v tretjem življenjskem obdobju. Za vplačane premije se podjetju prizna davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb in pri davku od dohodkov iz dejavnosti, hkrati pa za vplačane zneske ne plačujejo prispevkov za socialno varnost. 
Individualno pokojninsko varčevanje 
Kdor ne varčuje prek podjetja, se lahko odloči za samostojno varčevanje ali kombinira obe možnosti. Za vplačila se varčevalcem prizna posebna davčna olajšava do 5,844 % bruto plače, znesek pa za leto 2016 ne sme preseči 2.819,09 EUR. V primeru kombiniranega varčevanja davčno olajšavo uveljavita delodajalec in zaposleni, vsak za svoj delež vplačil. Vsem tistim, ki med letom vplačajo manj kot znaša davčna olajšava, svetujemo, da z enkratnim vplačilom ob koncu leta vplačajo razliko in tako v celoti izkoristili davčno olajšavo, saj to pomeni, da se vplačana sredstva vrnejo pri izračunu dohodnine. 
Novost – skladi življenjskega cikla 
Z zadnjo spremembe pokojninske zakonodaje in uvedbo skladov življenjskega cikla je pokojninsko varčevanje postalo privlačnejše tudi za mlajše generacije. Trije skladi življenjskega cikla, Drzni, Umirjeni in Zajamčeni, se med seboj razlikujejo po naložbenem cilju in tveganju. Do 50. leta omogočajo varčevanje v naložbah, ki imajo največji potencial dolgoročne rasti, nato sledi umik v bolj umirjeno naložbeno politiko, po 60. letu pa v sklad z zajamčenim donosom. Z naložbami Pokojninskega varčevanja AS upravlja priznani upravitelj KD Skladi, d. o. o. 
Hitrost se izplača 
Varčevanje za dodatno pokojnino je dolgoročno in traja do upokojitve. Prednost imajo mlajši zaposleni, ki lahko že z manjšimi zneski privarčujejo dobro pokojnino. Prav zato želimo spodbuditi vse mlade in tiste, ki se prvič zaposlujejo, da izkoristijo to možnost. Seveda pa tudi za ostale ni prepozno, le zneski za varčevanje morajo biti višji. Starejšim zato priporočamo še varčevanje z življenjskimi zavarovanji, ki so prav tako davčno ugodna oblika varčevanja z dobo 10 let in več. 
Pomembna dejstva 
•
 Pokojninska 	osnova se niža, upokojitvena starost pa 
vztrajno viša. 


•
 Življenjska doba 	se podaljšuje, s tem se višajo tudi 
življenjski stroški in izdatki. 


•
 Državna pokojnina bo čez nekaj let znašala le še med 40 
in 50 odstotki neto plače. 


•
 Za dostojno jesen življenja se priporoča med 70 do 90 % 
prihodkov pred upokojitvijo. 



Oglasno sporočilo 
Misli 	Pokojninsko
PE Ljubljana, Celovška cesta 206 Miro Knez, 01 582 48 92, miro.knez@as.si 
naprej 	 varčevanje 
OGLASI 27 



prostor našli tudi najmlajši ljubitelji hitre prehrane – uredili so igrala, na prostrani zelenici bodo otroci lahko noreli do onemoglosti. Če dežuje, ima­jo pri Šimetu streho oz. šotor, tako da mokri ne boste; za tiste, ki obožujejo prvo pomladno sonce, pa so na voljo tudi mize brez sence. 
Pestro ob 2. obletnici 
Fast fooda Šime 

Skratka – prijeten letni vrt, dobra hrana in pijača – to je zagotovilo, da boste imeli pri Šimetu prijeten postanek ali daljše druženje. 
V petek, 1. aprila, je Fast food Šime praznoval 2. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti je številne obiskovalce zabaval Ansambel Jureta Za­jca, izžrebana pa je bila tudi čisto posebna nagrada. 
Že dve leti je, odkar se v Lukovici lahko na hitro okrepčamo. Fast food Šime je prava poživitev našega kraja. Da znajo poskrbeti ne samo za odlične bur­gerje in kebabe, ampak tudi za pravo zabavo, so dokazali v petek, 1. aprila: obiskovalce, ki niso bili lačni niti žejni, je zabaval Ansambel Jureta Zajca; še posebej napeto je bilo ob polnoči, ko so izžrebali glavnega nagrajenca –prejemnika simpatične nagrade. Srečni izžrebanec Grega Hribar iz Straže pri Lukovici bo namreč lahko celo leto vsak dan v Fast foodu Šime brez­plačno pojedel en obrok. Seveda pa moramo omeniti simpatičen letni vrt, na katerem bodo svoj 



Oglasno sporočilo 


Najboljša bivoljamozzarella v Sloveniji 
Ko si zaželite originalne mozzarelle, narejene iz okusnega in svežega bivoljega mleka, posezite po dokazano najboljši. Na neodvisnem primerjalnem testu Zveze potrošnikov Slovenije so namreč strokovnjaki bivoljo mozzarello, ki jo lahko dobite samo v Hoferju, po okusu, vonju, videzu, teksturi, vsebnosti maščob in soli ter najnižji ceni izbrali za najboljšo. 
Dober razlog za vsak nakup. 

HOFER trgovina d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica | Slika je simbolična. 
hof
e
r
.
s
i 
|