Učiteljski list
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTll“.
zhaja 1., ]0. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo (slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, 111. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, odgovorni urednik slovenskega in hrvatskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 30. Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
St. 18
V Trstu, 15. septembra 1925.
Leto VI.
Vzgoja in izobrazba kmečkega stanu
Razmere v splošno gospodarskem življenju so se v zadnjem desetletju tako zasukale, da se v naglem tempu bližamo povsem novim zahtevam,, novim vprašanjem. Imamo občutek kot da bi celotno življenje slonelo na vzmeteh; človeštva se loteva nestrpnost in hoče se mu po neki preosnovi, prcuredbi v duhovnem in telesnem oziru.
Produktivno gospodarstvo se je vse preveč zlilo v industrijo, ki se je vsled rastočih potreb človeštva v zadnjem stoletju silno razmahnila in zahtevala ogromnih surovin z vseh polj narodnega gospodar-stva.
Naravno, da nam je osobito v zadn.ih petdesetih letih zajela mlade moči in jih pognala z dežele v mesta, kjer jim je poleg obrti nudila tudi trgovina ugodna tla.
Ni treba posebne bistrosti, da se danes zapazi v tem oziru občuten zastoj, (ki bi ga lahko primerjali s človekom, ki pogoltnjenega živeža ne more spraviti iz požiralnika.
Ni tu mesto, da bi razpravljali o vzrokih tega pojava; pristaviti je le, da pojde ta zastoj še dalje in bo živo vsekal v telo gospodarstva; upognil bo sedanjo smer in iz primoranega umika bo človek poiskal drugo — rešilno smer: vrnil se bo k zemlji, ki ji je tako lahkomiselno obrnil hrbet.
Tudi v slučaju, da bi šlo gospodarstvo svojo normalno pot, da bi sc razvijalo dalje v isti smeri kot doslej, bomo vedno bolj primorani okleniti se zemlje, in iskati v njej čimveč sredstev za lastno preživljanje in kritje svojih potrebščin.
To velja posebno za nas; za kar govori več razlogov. Mimo tega ne moremo in ne smemo, če nam je za naš obstoj. Iz našega izjemnega položaja si prav lahko izklešemo pravilo: Iz sebe za sebe! —
Prvi in najizfdatnejši sredstvi, 'ki se ju moramo poslužiti, da saj deloma odpomoremo našemu kmetu-delavcu in ga rešimo iz mučnega duševnega in gospodarskega položaja, sta v zg o ji a in strokovna izobrazba. Brez teh činiteljic je naš obstanek zapečaten v najkrajšem času.
Skrajni čas je, da o tem razmišljajo vsi, ki jim je res za narodov obstoj, in tudi pojmujejo kmetijstvo kot glavni steber socijalncga življenja. Promatrajmo ta problem z malo višjega stališča in v zdravem
VII. delegacijsko zborovanje Zveze
Poročilo Samopomoči.
Od tedaj, ko je delegacija učiteljskih društev, ki so včlanjena v tej Zvezi, ustanovile prepotrebno •Samopomoč®, je preteklo te dni dve leti.
Ni dolga ta doba, a vendar je zahtevala mnogo
stremljenju — in razumeli bomo vse njegove vrednote v moralnem in materijalnem oziru s posebnim povdarkom na naše razmere.
Vzgoje in strokovne izobrazbe in sicer predvsem prve! To pa ni mogoče brez učiteljev. Teh, oziroma takih, ki bi razumeli misijo kmetskega stanu, njega moralno bogastvo kot tudi važnost kmetijskega gospodarstva v splošnogospodarski strukturi, nimamo dovolj, neglede na to, da je tudi med nami lepo število kmeti.jsko-strokovno precej orientiranih učiteljev. Posebno je v tem pogledu nastala razpoka med mlajšim učiteljstvom, katero se vsled tega ne more vživeti v podeželski ambient, kaj še da bi umelo smoter njegove šole.
Ni njegova krivda — saj smo vsi otroci razmer! A mlad na hoče življenja, uveljavljenja, to je pač naravni zakon. Biti more produktivna in socijalno koristna — a redki so, ki si sami izkujejo in izklešejo pot smotrenega in družabno koristnega uveljavljenja. Mladini je treba navodil, zdravih, krepkih, sodobnih migljajev — in ona si jih inštinktivno usvoji.
Dolžnost in naloga gospodarskih in drugih zavodov, razumnikov i. dr, je tedaj dati učiteljstvu priliko, da se saj v splošnih obris h seznani s problemom vzgoje in izobrazbe kmetskega stanu, kateri (problem) vedno bolj sili v ospredjie v vsej svoji poeziji, ki smo ji doslej nadevali prozaično obliko; da se poglobi v smoter podeželske šole, ki jo čas naglo sili v strokovno smer, oziroma si usvoji pravilno pojmovanje o kmetsko-nadaljevalnih tečajih.
Kot trgovcu in obrtniku, tako je treba tudi kmetu poleg vzgoje tudi strokovne izobrazbe, ki mu bo omogočila razumno in smotreno izkoriščanje narav-n h sil, katere so mu na razpolago. Tako bo vzljubil svojo zemljo tudi z razumom.
Omenjeni zavodi i. dr. so iz različnih razumljivih razlogov prvi poklicani in dolžni otvoriti in vzdrževati vzgojno-poučne kmet, tcčaie, ki bi obogatili učiteljstvo in potom tega tudi ljudstvo.
Pod dobrim vodstvom bi taki tečaji dali učiteljstvu več kot si predstavljamo.
Komur je do ohranitve našega kmeta, do dviga njegovega stanu, se ne bo branil prispevati za vzgojo in izobrazbo učiteljev, ki bi dajali narodu, kar zahtevajo izjemne razmere, v katerih se ta nahaja, in kar zahteva duh časa na sploh
Poklicanim krogom se nudi prilika pokazati, kolik odmev je našel v njih ta poziv. Janko Furlan.
žrtev v našem stanu, in to: bodisi da so obnemogle ob naporni službi marsikateremu izmed učiteljstva njegove prenapete telesne moči, bodisi da so zabredli v finančne težkoče marsikateri vsled neznosne in, naraščajoče draginje in vsled nepriličnih zdravstvenih razmer, bodisi d aso prišli vsled raznih razmer ob pičle svoje dohodke.
Težko in naporno je bilo vzdržati; veliko je bilo truda, da so se prekoračile marsikatere zapreke.
Bilanca po 31. decembra 1924,
IMETJE
DOLGOVI
Slanje imelja
Gotovina.................................
Terjaive pri Zvezi ......................
Terjatve pri Goriškem društvu . . Posojila.................................
1000
7085
1456
2950
12491
12491
12491
Mnogo jih je obnemoglo vsled šibkosti na telesu, a nekaj jih je klonilo duhom, češ, da jim naša organizacija z ničemur in nikoli ne more koristiti.
Ob takih razmerah, a proti njim, t. j. da se, kolikor je pač mogoče, branimo, se je ustanovila ■ Samopomoč®1, kajti obramba in samopomoč je naša dolžnost. Stan, ki ne zmore obrambe, se ne vzdrži, razmere ga zdrobe in uničijo.
Organizacija stanu mora biti tako ustanovljena, da je prožna, da zna voditi lastno obrambo, da zmore s svojim delovanjem sprejeti in voditi boj za obstanek, Dajati mora moralne in gmotne opore svojim članom,
Naša «Samopomoč» je v skromnih razmerah, ki vladajo med nami, storila vsa Mnogim je dala mate-rijelne, sicer mogoče skromne podpore, a z njo mogoče večjo moralno oporo, da niso obnemogli in opešali,
Res je, da bi želeli in hoteli še več storiti, še več dati potrebnim, želeli bi, da bi bila «Samopomoč» nekaka hrbtenica vse naše moralne in materijalne moči, nekaka rezerva dobrin, ki naj bi prišle v korist vsemu članstvu, ki ima vero v samega sebe, V tej smeri je naše delovanje.
Kličemo zato delegatinjam in delegatom : Povejte na prvem zborovalnju vaših učiteljskih društev tovarišicam in tovarišem, da izpopolnimo svojo obrambo, ki je obramba stanu in šole, iz katere črpa človeštvo svojo prosveto in svoje dostojanstvo1, le ako stori posameznik izmed nas svojo dolžnost do samega sebe, dolžnost, ki je predpogoj vsemu našemu razvoju, t, j. da plača redno članarino! Brez te ni podlage za obstoj in razvoj!
Najbolje in najčistejše zrcalo vsega našega enoletnega delovanja je naša številčna bilanca.
Od lanskega delegacijskega zborovanja do letošnjega, t. j. v enoletni dobi se je dalo L 4045,— podpor in L 4500,— brezobrestnih posojil. Tedaj se je priskočilo z L 8545.— n,a pomoč. Od tega je bilo 9 slučajev posojil in 16 slučajev podpor. Povprečno pride na eno posojdo L 450 — in 280.— L na eno podporo.
Odsek je imel 12 sej, na katerih so se razpravljale tekoče zadeve,
Današnji delegaciji je sklenil predlagati odsek «Samopomoč» sledeče predloge, ki naj o njih razpravlja in jih potrdi:
I.) Ker se vrše vsako leto naša delegacijska zborovanja koncem julija in ker smatra odsek «Samo-potnoč® za primernejše in razvidnejše, če se predloži obračun, t. j, letni računski zaključek odseka Samopomoč® za dobo od zborovanja do zborovanja, predlagamo, da se vsled tega sklepajo v bodoče letni obračuni s koncem meseca junija, tako da bo teklo upravno in računsko leto od 1, julija do vštetega 30. junija,
I!	I	I
II.) Na predlanskem delegacijškem zborovanju simo sklenili, da plača vsako izmed v naši Zvezi včlanjenih društev enkrat po L 10.— za vsakega organiziranega člana. Ta znesek naj bi služil kakor rezervni zaklad odseka «Samopomoč;».
Tega do danes niso storila učiteljska društva razen Goriškega.
Z ozirom na to poziva odsek «Samopomoč» vsa organizirana učiteljska društva, da to store čim prej,
III.) Mnogo obolelosti zahteva naporno delo v šoli. Veliko je vsled tega treba storiti, da se pride v okom raznim zahtevam življenja. Da se bo izognil naš stan še večjim žrtvam, je prišel odsek «Samo-pomoč» do sledečega sklepa in predloga:
Iz vsakoletnega obračunskega preostanka naj se stavi % tega v posebno rezervo, ki naj služi za sklad, ki naj se bo uporabil ob svojem času, ko bo dovolj visok, za sezidavo zavetišča za člane našega stanu in organizacije, ki naj bi služil upehanim za oddih, odpočitek in okrepitev.
IV.) Da bo nudila «Samopomoč» vsakemu organi-ranemu članu svoje dobrine, se predlaga delegaciji, da naj ista odobri sledeči predlog: Vsakemu organiziranemu članu izplača «Samopomoč» ob njegovi smrti 3kratno po toliko L, kolikor je plačujočih članov ob njegovi smrti.
Da se ta predlog udejstvi, naj bi vsak organizirani član plačal po 3 lire za vsak smrtni slučaj, kar naj se izterja od slučaja do slučaja.
Predsednik: Otvarjam razpravo o predlogih. K prvemu omenjam, da ga je upravni odbor spremenil v toliko, da račun ostane za solnčno leto, a se bo pri delegaciji sumarično poročale še za čas pred delegacijo, torej za približno pol leta.
Drugi predlog se nanaša na 10 L ustanovninc za «Samopomoč», Prosim, da se sklep tudi izvrši in ne le naredi.
Tretji predlog, da gre polovica vsakoletnega prebitka v fond za zavetišče, je lep in idealen.
K četrtemu omenjam, da ni nikako posebno breme. Lan.i so umrli štirje člani, torej bi znašal prispevek 12 L, ki so namesto cvetja na grob.
Predloge dajem na glasovanje in želim, da bi imela «Samopomoč» malo dela. (Sprejeto.)
Sledi poročilo o «Poslovniku», ki ga predlaga or-ganizačni odsek. Poročilo je obširno ter sistemizira poslovanje Zveze na podlagi dosedanjih pravil in skušenj.
Predsednik uvedie poročevalca: Ne ustrašite sc dolzega poročila. Sestavljeno je na podlagi dosedanje prakse in ne uvaja ničesar novega.
Razprava je kratka, Naročnina za Učit. list se zviša na 30 L.
Nekoliko več zanimanja zbudi predlog t. Bplleta, naj Zveza po;šče pravnega konzulenta za članstvo.
T. Čok: Pravni konzulent bi mnogo stal. Tudi n« kaže stalno plačevati pravnika, ko ne vemo, koliko in kakšne slučaje bi imeli. To ni praktično.
T, Šcpič: Zbilja jesmo u ncprilici. Z vi sz a može imenovati jednoga učitelja, koji izvesti o važnim zakonima.
T. Logar: Učitelj ne bi mogel vršili tega, poiskat' je treba strokovnjaka,
T, Čok: Edino pametno bo, če se zadeva reši tako, da imamo pravnega konzulenta od slučaja do slučaja.
(Predlog sc s to spremembo sprejme,)
Glede tiskanega sklada se ne napravi ni-kak nov sklep, ampak ostane pri lanskem, s podaljšanjem za eno leto.
Sledi poročilo
o samoizobraževalnem delu.
Samoizobraževalni odsek vrši svojo nalogo s počitniškimi tečaji, s krožkovimi .sestanki in, knjižnico. Lani je bilo sklenjeno, naj imajo tečaji enotno vsebino, sestanki naj bodo po svoji zunanji obliki1 preprosti, po vsebini predavanj pa sistematični in povsod enak:. Ustanovi naj se Zvezina knjižnica, ki1 naj obsega le znanstvena družboslovna in vzgojeslovna de(a svetovne vrednosti.
Kako je odsek izvršil nalogo?
III.	liečaja pri Sv. Luciji se je udeležilo nad 100 priglašenih, poslušalcev pa je bilo do /30. Od šestih predavateljev šo trije odpovedali. Predavanja so bila enotna, glavni problem tečaja je bil: Vzgoja in socljalno gospodarske razmere, v zgodovinski in današnji dobi. V razpravah se je poudarjalo, da je vzgoja (rodbinska, šolska ali (družabna;) vedno v tesni zvezi s sodobnim načinom produkcije in kon-surria. Za letošnji tečaj se je želelo, naj bi se obravnavala snov iz krožkov. Tečaj jie žal prepovedan.
Delo v krožkih je napredovalo po svoji organiziranosti, po vsebini predavanj, najbolj pa po dejstvu, da je njih pomembnost zbudila zanimanje med nami. Nismo pa napredovali po številu predavanj. K organizaciji sestankov je mnogo pripomoglo, da so društva izvolila zastopnika, .ki naj ustanavlja, išče voditelje in skrbi za redna predavanja. Kako naji sc to dela, je bilo pojašnjeno začetkom leta.
Ptedavanja so bila po vsebini povsod ista: družboslovna. Odsek je oskrbel vodjem Krekovo knjigo, iz katere se je črpalo ali kar čitalo. Skoroi vsi krožki so obravnavali o človeku kot druž. bitju, o družnosti, o družbi, o pravu, pravičnosti in zakonih, o človeških pravicah, 10 lastninskem pravu itd.
Delovalo je 13 krožkov, bilo je 44 predavanj, ki se jih je udeležilo 539 članov, poprečno vsakega predavanja 12 članov. (P r i p. ure d.: Številke niso točne, kar se je vršilo nekaj predavanj brez vednosti odseka.)
Slika posameznih krožkov je sledeča:
Po mesecih se predavanja razdele: oktobra 1, no-
Delovna Šola	(Nadaljevanje.)
Šolsko leto prične jeseni s pripravljanjem šole za zimsko sezono. Kot teme imamo tu sledeče: 1. Čiščenje tal (pobarvan h ali pooljcnih); zakaj se ne smejo umiti z vročo vodo; salmijak, zadelanje razpok; priprava zmazke (Kilt), mizarski klej (tvornca, trgovina), lak in lakiranje (zakaj se je pri tem izogibati zračenju); parketna tla — kemija odstranjevanja madežev; maščobe, kislasta ilovica, hlapnost bencina, alkalijie in kisline, kemija čiščenja parketnih tal —-
v embrii 2, decembra 3, januarja 11, februarja 9, marca 12, aprila 2, maja 2, junija 1, julija 1.
Samoizobraževalno delo ne sme prenehati pa naj se vrši v kakršnikoli obliki; zanj imamo polno načinov, Če so ovire, se moramo zavedati,da je učiteljeva pot pot trpljenja, ne pa miru in ugodja. Kdor se hoče dvigniti, naj se ne brani trpljenja, ker baš iz njega so se rodile najlepše vrednote. Sestanki naj se nikdar ne opuste radi moralne onemoglosti nas samih. Ko bomo premagali to onemoglost, bo dosežen lep uspeh naše samoizobrazbe, nasprotno nam ne bo dala vpliva na našo voljo. Predavanja se morajo nadaljevati.
Zvezina knjižnica je sicer začela, ni pa še delovala, Letos bo njena naloga važna, ker bo morala včasi nadomestiti predavanja in sestanke.
Kakšno naj bo prihodnje samoizobraževalno delo? Naši tečaji imajo že svojo tradicijo, svoj smisel in organizačno stran.
Samoizobraževalni krožki pa bi se morali ustanoviti tako, da bi se vsak lahko udeleževal predavanj. Kjer še ni vsa Krekova knjiga predelana, naj se nadaljuje z družboslovno vsebino. Kjer pa- že poznajo najvažnejša poglavja iz družboslovja, naj bodo preučevali udeleženci sestankov idealistično smer nove italijanske pedagogike, zajo da jo bodo spoznali in s: prisvojili iž nje vse ono, kar jih bo prenovilo v pedagoškem nazlranju; pri tem sl pa ohranimo razsodnost in si ustvarimo želj,o po popolnejšem.
Knjižnica bo morala kupiti več knjig, da bodo na razpolago tudi za zaseben študij.
Če ni članom osebna izobrazba neutešljiva notranja nujnost, naj jim bo vsaj dolžnost. Vse naše življenje, dogodki, izobraževanje naj nam ustvarijo jasno duševnost z jekleno voljo. —
Poročevalec, ki je nadomeščal bolnega voditel.a izobraževalnega dela, dostavlja, da se samoizobraževalni odsek razširi v toliko, da bo v njem po en zastopnik iz vsakega društva. Vsak ima potem pregled okrožnih samoi zobraževalnih poverjenikov.
Društveni odbori naj sestavijo do 10. oktobra imenik vseh sposobnih delavcev za uspešno samoizobraževalno delo. —
K poročilu se oglasi t. Furlan: Važen del učiteljeve samoizobrazbe zavzemajo tudi kmetijski tečaji. Nujno je potrebna strokovna izobrazba kmetovalcev in to jim more dati le učitelj. Učitelj pa ima sam premalo znanja v kmetijstvu, če se 111 učil kot autodidakt. Zato naj se že spet prikličejo v življenja kmetijski tečaji. Naj se Zveza ukvarja s tem vprašanjem in naj skuša dobiti denarna sredstva pri zadrugah in denarnih ustanovah, da se stvar realizira. Če bo dovolj volje, bo tudi uspeh.
Predsednik: Dajem na glasovanje predlog, naj se osnujejo kmetijski tečaji za učitelje in gospodinjski tečaji za učiteljice, (Sprejeto.)
alkalije, pomen peska, klorovo apno, solna kislina, mast ks; »stroji* — ščetka, stroj za čiščenje tepihov (katero človeško delo opravlja?), izprašilec (Staub-sauger) in njegovo, delo; 2, umivanje okenskih slekel — kredna voda, poskusi s kredo in pripovedovanje o njej; 3. posoda — kreda, oksalna kislina, oskus odkrhnjenia, s čemer se mehka posoda po-vari; bakrena posoda — oksidiranje bakra (železna rja),, kaj se ne sme v nem pripravljati (kisline), lotanje — cin, železo, n:kel, (zakaj se ne sme lotati s svincem), metode in higijena lotanja; zakaj se ba-
tare na posoda čisti s kislinami in s sodo izplahnjuje. Okamcnen.e v samovarju. Posoda iz litega železa in lito železa, emajl .in higijen ični nasveti; kaj jc pločevina in kako se postopa z zacinjenimi rečmi? Ilovica in glazura, zliet v lončarnico, čiščenje in umivanje lončene posode in kaj naj se v n,ej shranjuje; kako je postopati z lesena opravo; čiščenje noža in vilic (učinek .peska in pepela; pesiek in pepel); brušenje, brusilni kamen, btusni stroj; tehtnica in uporaba; 4. oprava; lak (zakaj je škoiil.iv, učinek špirita) in politura, špirit, terpentinovo olje, smola, firnis, masJks, poškropljen,je črvivega lesa, barvanja, lakiranje in poliranje mobilijc (delavnica, tvor-mca, trgovina mobilijc).
N.sem imenoval teh tem, da bi učitelj ubil otroke z znanjem in pojasnili. Znanje mora biti «naravna posledica« dela in pojasnil ob slučajnih prilikah. Konkretno si predstavljam tako. Nastane vprašanje notranjega izboljšan,a šole, sledi razdelitev dela (če bi hoteli vsi vse napraviti, ne bi ničesar naredili — to vendar ve vsak organizator), in učitelj naj se radi tega ne žalosti v srcu, da ne morejo vsi enako napraviti, Skupen kuliurelni nivo nastane gotovo. Razlielitev dela je z ozirom na kompliciranost dela nujno potrebna. Prekorači sile otroka, a kar je za enega otroka nemogoče, to je mogoče za več n,ih.
Ni tudi nikakega «sestavijenega» dela, ki ne bi bilo odrastlim mogoče, ,pa kaj bi lahko sklepali iz tega? Če ne bi bilo delo sestavljeno, bi tudi ne bilo zmožno organizirati delovne skupnosti in torej tudi ne delovne šole. Otroci razdele kolektivno delo in si preskrbe potrebni materijal (skupno z malimi.) Eni čistijo tla, drugi umivajo okna, se uče higijene, spoznava,o tehn.ko in kemijo snage in se seznanijo z rečmi kakor maščobe, alkalije, kisline, zemlje, pesek, prah, .kreda, apnenec, solna kislina, glina, zmazka in mastiks, bencin, spiritne vrste, lak in lim. Drugi se uče higijene, tehnike in kemije posodja, pa tudi reči kakor kovine in njih o.ksidiranje, baker, cin, železo, svinec, lito železo, jeklo, emajl,
Temu treba se privadit’. . .
Temu treba se privadit', dasi sprva težko gre. Valja da se priučimo na neke metode, šikanacije,, zafrkavanja, zabadanja; treba da se več jednom sprijateljlmo sa nekim novodobnim službenim i polusužbeinim, a i sasma privatnim merama svake ruke, u rokavicama i bez rukavica, šito ih ima čast naše učiteljstvo gledati, slušati, snašati strpljivo ili nestrpljivo,, drage ili zle volje. Pa napokom i sama Narav nas nuka i sili da budemo strpljivi, neosetl.ivi, indiferentni, ledeni. Molim vas, ja se divno sunčah jučer, a moradoh naglo ostaviti sun-čanje zbog nagle kiše. Prekjučer, za lepa, sunčana, topla dana, bolje rečeno, sata i časa, otid oh da se prošetam, bez kišobrana dašto, ali se vratih kuči sav prc.kisao (mokar) kao kokoš sto .pala u lokvu. Pazienza!? Rassegnazione!? Razljutilo me to sve, al' napiokom rekoh: Me ne fischio! A sutra ču reči: Me ne frego le mani!
Temu treba se privadit'!
Pa napokom jeste moderno, a kažu i vrlo zdravo, «tuširat» se najpre hladnom, a onda inlakom, pa napokom tioplom vodom: pardon, obratno.
Ali je u naravi i taj slučaj, da su ptici morala narasti krila da može leteti u svoju životnu egzisten-ciju, dočim su nekim život njama ctpala uda radi neuporabe. Treba dakle se prilagoditi — novom prilaikama i neprilkama, pa i najnovijim susedima, ljudima, moškoga i ženskoga spola.
pločevina, pocinjenje, kisline, kreda, soda, pesek in glina. Tretji lakirajo, polirajo in barvajo, procesi, .ki so zelo zamotani, toda saj imamo vendar, kakor kako mravljišče, množino rok.
Prepričan sem, da se pri nas delo in znanje izmenja nazadnje čisto naravnim potom, in da bo v tem pogledu prišlo med otroci do nekakega «izenače-nja», Četrti ciklus del velja končno okrašenju šole: na stenah se pritrde listje, slike in risbe, ob stenah se raztezajo police z deli otrok in zbirke, vrata in okna sa okrašena s plakati in cveticami. Dobro je, v zvezi s pripravljanjem uvesti uporabo zavrženih materijah j. Te se spravijo v posebne zaboje, ki imajo oddelke, in iž njih delajo otroci različne reči (vlake, tramvaje, avtomobile, mobiljo, punčke, scenerije iz škatljic, papirne izdelke, deščice, palčice, živali iz plutovine, žveplenke itd'.) za svoje igre in za okrašenje šole. Misel je ta: «Kako se iz nečesa zavrženega napravi nekaj koristnega in lepega? Vsak otrok to nagonsko čuti in njegova priljubljena beseda je vedno: «Ne zavreči, to lahko še rabimo.« Otroci se bodo sami nekaj iznrslili, kako se kaj uporabi, in ni tneba, da o tem nestrpno skrbimo. Vzgojitelj naj spodbuja najpogosteje tako le: «Po-skusi sam, izmisli se sam kaj, saj si zmožen; otroc;, pomagajte mu!» (pri otrocih z manjšo inicijativo).
Zamudil sem se tako obširno pri elementarnih delih, umljivo je pa samo ob sebi, idia uredba stanovanja, če hočemo videti v tem kaj druzega kot vsakda-n,e brisanje okrog s cunjo, zahteva tekom leta prav toliko časa kakor pri vsaki skrbni gospodinji. Toda gospodinja, ki mora hraniti1 pet otrok, .ima poleg stanovanja še celo vrsto poslov (pri nas oskrbuje «drugi oddelek« vse ostale oddelke). Gospodinja bo v.adno našla še kako delo, in treba je biti «učitelj.», to je na nepraktičnejši človek na svetu, da se bojimo, češ, otrok bi lahko ostal brez dela. Kakor bi res mogli biti v naši ogromni družini odi 150—200 oseb brez zaposlenja!	(Dalje.)
Primaj i nepočudne gostove, pa bilo to i navečer, vesela lica. Budi napra.m njima — gostoljubiv i uslužan; budi potpun Europejac. Pokaži im dobre volje sve svoje odaje (sobe), otvori im nasmehnuto ormare, ormariče, i sve prostorije, profumirane i neprofumirane. Ako ti što uzeše za uspomenu, ti im svojevoljno ponudi i drugi koji dar. Ne: pitaj da ti se — darovi i darovano povrati. Priuči se primati i davati hladnokrvno, — Dapače glumi, ako ti je moguče, te načini «buon viso al cattivo tempo».	«
Al ipak da si malko oprezan, Nije pravo da ti neko čita i tvoja — ljubavna pisma. Ljubav je itain-stvena, pa znadem, da bi te nerviralo, kad bi se neko smejao čitajuči tvoja, «zarobljena» pisamca puna ljubavi, očitovanja. Ako pišeš pismo, pazi za-boga, da ne rabiš točkice... jer pod tim točkicama nešto se sakriva, nešto, insoma, što ti sam ne znaš|. Jer, na zaboravi, tudje oko ima povečalo — za kratkov:dnc. — Komad kruha u tudjoj ruci uvek je velik, Nastoj da ti to tudje oko gleda komad kruha u umanjenoj veličini i težini, barem u narav-noj dimenziji. Budi oprezan i lukav kao zmija u raju zemaljskom. Opreznost je na svome mestu i u — današnje doba, pa i u najkulturnijoj zemli,
Ja sam, na primer, b',o neoprezan, što sam izdao učeniku svedodžbu otrag pet god na pisa-nu dobrim črnilom. Dodje svedodžba u stroge ruke. Bijah pozvan na odgovornost, Vi napisaste ovu svedodžbu na ranije pred mesec dana; a kako to rr.ogoste kad
nijeste u službi. Nišam! Jeste! Molim: črnilo to odaje. Crno je i svetLo; a da bila napisana svedodžba predi pet godina, črnilo i pismo bi probledilo. Ali pošte,n,a moga i duše mi, svedodžbu napisali u doba moje aktivne službe. Ali znate, tada smo imali dobro črnilo. Prokleta Austrija i sada me progarija još i iz groba! Budite dakle oprezni, imajte dobro i slabo cmilo, pa ga rabite prema uvidjanosti “Upoštevajoči vse okolnosti».
Novi ljudi, a mi smo ovde stari i u staraj zeml,i. Ali i ta zemlja mora da poprimi drugi oblik. Sadašnje svakodnevne kiše več na tem rade. Mi smo jednom, u ono staro pogansko doba, polazili na svoje skup-štine slobodno, bezobzirno, da su čuk nekoji učitelji zaboravili odložiti koserič iza pojasa, polazeči na skupštinu, A sada u tej vrime godišča, u ovo moderno doba, tako daleko se zaboraviti te nositi koserič, ne bi bilo ni uputno, ni svrsi shodno, a ni
Naš pevski zbor
Zvezin pevski zbor je imel večdnevno vežbanje, združeno z glasbeno teorijo (metodika pevskega pouka, nauk o oblikoslovju, teorija petja in dirigiranja, praktično izobraževanje glasu, zgodovina pet,a i. dr.).
Vaj se je udeležilo nad 40 pevcev in pevk, med katerimi je bilo nekaj novih. Pogrešali smo več dosedanjih članic, ki niso bile vse nujno zadržane. Nekateri so svojo odsotnost opravičili.
Po vežbanju v jeseni 1. 1923. (za pevsko turnejo zbora v Benetke in Bolonjo) nismo imeli več tako izdatnih zborovih vaj, kakor so bile sedanje. Jedro članstva je sicer še vedno isto, vendar je zbor moral nadomestiti marsikaterega pevca in pevko, ki ga je izgubil v teku časa, navačno po sili razmer. Zato je bilo skrajno potrebno, da se spet ojači z izvežba-njem novih moči, z razširjenjem repertoarja in pa da se teoretično dvigne.
To se je zboru posrečilo, Vežbanje je sicer pre-rastlo teoretični del, ker se je zbor pripravljal za koncert v Gorici, in je moralo marsikaj odpasti, kar je bilo prvotno določeno, da se predela; dosegli pa so se uspehi, ki jih nismo mogli doseči niti pred tako resnim podjetjem, kakršno je bila turneja v jeseni 1923: odstranil se je diletantizem, ki ga je mogel odstraniti le združen teoretični in praktični študij. Vse; delo je izvedlo, če izvzamemo g. Severja, ki je šel zboru s svojim znanjem vsestransko na roko, učiteljstvo samo, posebno še tca Frida Šček in t. Grbec, za kar jim gre iskrena hvala.
Udeleženci zborovih vaj so povečini vzeli stvar resno. Dasi je bilo vežbanje naporno, ker je trajalo vsak dan nad sedem ur, vendar ni mogoče brez omembe mimo nezadostnega smisla nekaterih za skupno delo. Nikjer se tako ne tratijo energije kot pri zborovem petju, če ni vsakdo točno na svojem mestu. Popolnost zbora je odvisna od njegove enotnosti, od enotnosti v znanju In izvajanju. Vsaka zamuda pri vežbanju se maščuje pri nastopih. To je imel vsakdo priliko spoznati. Vzlic temu niso imeli vsi udeleženci dovolj čuta za svojo dolžnost ter so si jemali privilege, ki so povzročali nered, ki so zadevali veslne, posebno še pevovodjo ter so škodovali stvari. Pojav ni nov in ga je treba bičati; je stara rak-rana zbora in ne kaže najlepših lastnosti prizadetih. Dokler ne bo ta rana ozdravljena, tudi zbor ne bo tako dovršen, kakor bi lahko bil vsled svo:ih velik h zmožnost:.
Hvalevredno je, da je zbor priredil ob priliki svojih vaj tri koncerte. Trvi je bil v Solkanu 6. t m.,
elegantno. Ja ti velim, brajnc, polazeči na skupštinu ne zaboravi doma ostaviti i koserič, pa i isti periš. Ako ti val,a kamo iči za par dana, ne uzmi sobom britve. Iči češ inače u «buturnicu», U dan skupštine ne ikupi ni št a ostra, ništa «rezava» ni šiljasta, jer si u pogibelji za svoju i tudju slobodu.
Oprezno! Znaj, da če; ti se oružje tražiti i u lis-nici, u novčarci, po svim džepovima; tražiti če ti oružje i u džepičima gde mu nema prostora. Kada polaziš na skupštine idi «vogelfrei»; a dobro češ učiniti ako uzmeš sobom, i u letno doba, kabanicu, a možda i ponjovu, da se ne prehladiš gde na tvrdu ležaju rezervirane «sobe».
Budi svedjer pripravan da sodeluješ na svim točkama programa i dnevnog reda, pa i na zadnju točku — eventualija.
Temu treba se privadit’... i — piipraviit...
drugi v Gorici 12, t. m. in tretji v Dornbergu 13. S tem je zbor spet enkrat raždeiil med ljudstvo od svojega bogastva, obenem pa je pridobil izdatnih sredstev v pokritje svojih stroškov. Vsi trije koncerti pomenjajo častne dogodke v zgodovini zbora in so v ponos učiteljstvu. Sijajen je bil posebno nastop v Gorici, kjer je članstvo pazilo na skrajno disciplin:ranost. V Dornbergu je izvajanju škodoval oder, ki je imel za zborno petje poleg drugih napak tudi to, da so bili pevci v somraku, če ne že v temi. Vendar se je pelo lepo ter se občinstvo ni moglo ločiti od zbora.
Udeležba je bila pri vseh treh koncertih izdatna, posebno v Dornbergu. V Gorici je zbor upravičeno pričakoval večjo udeležbo; morda pa je bil tuidi delavnik kriv, da se ni dvorana napolnila, saj je zborov odbor skrbel, da se je povsod postavila ljudska vstopnina.
# * *
Končno še nekaj besed radi ovir, ki jih je imel zbor ta krat od čisto nepričakovane strani.
Zvezin. zbor je neločljivo združen s svojim dirigentom S. Kumarjem. Brez Kumarja, ki ga voldi ed prvega začetka, bi zbora ne bilo. Kumar je pri tem zboru, ki ga je s svojo ustvarjevalno silo zamislil in osnoval, prvič pokazal svojo genijalnost kot dirigent. Nič čudnega, če visi tudi danes še s srcem na njem, če ga hoče ohraniti in spopolniti. Delal je to skozi štiri leta, ne da bi štedil svoje moči in svoje zdravje, delal je to s strastjo, ki je lastna velikim umetnkom. V Zvezin zbor je založil toliko svojega dela in žrtev, da bi bil greh, če bi to delo razpadlo brez koristi in brez sadu. Zbor pomenja za razvoj našega glasbenega življenja tol ko, Ida bi zaslužil vso podporo javnosti ed no kot kulturna ustanova, radi svojih visokih umetnostnih stremljenj, radi svojega iskanja lepote. Vkljub temu ni S. Kumar dobil petdnevnega dopusta, da bi se v miru in brez skrbi predal svojemu težaškemu delu. Uredil je svoje posle v dobri veri, da prične običajno idelo še le sredi septembra. Dobil pa je poziv, naj nastopi službo že prej, ko se je zborovo vežbanje že pričelo, z moti-vacio, da mora pričeti pouk, ker bi se starši in otroci jezili itd,
S, Kumar ni mogel zbora pustiti. Če bi ga pustil, bi pomenjalo to zborovo smrt, zakaj veliki izdatki so se že bili napravili in drugič jih ne bi več zmogli. Lahko bi Kumar prosil dopusta radi svojega zdravja, zaka jvadil je bolan, saj je zahajal k vežbanju iz postelje. Ni pa pros i, ker je bil prepričan, da se mu ne bi verjelo Tvegal je in je ostal, v neprestanem nemiru sredi svojega dela
Tuidi čc pustimo 'zbor ob strani, ostaja vendar vprašanje, ali je res tako velikega pomena onih pet dni, za katere se je prosi dopust? Od dirigenta Kumarja dobiva zbor komaj drobtinice, trikrat ali štirikrat letno po par dni, one redke ure, ko je Kumar prost. Kaj bi bilo tako usodnega, če bi klavirskega učitelja nckaterikrat nadomestil kdo drugi?
Pa taka vprašanja so odveč. Ni prvič v naši kul-
0 sestavljenih besedah
(Nadaljevanje).
Samostalniške spojenke s predlogi.
Predlogi se vežejo z vsemi skloni izvzemši z imenovalnikom, Če nastane s predlogom spojenka, izgubi predlog svoj vpliv nad samostalnikom, s katerim je zvezan.
Če stoji predlog pred kako besedo, ostane njen pomen neizpremenjen, če se pa predlog z besedo spoji, dobi spojenka drugačen pomen.
Predlog izraža krajevne, časovne, načinovne in vzročne razmere med dvema predmetoma ali med dejavnostjo in predmetom (hiša za gozdom, stojim na skali, dogodek za Napoleona, živimo ,po vojni, delaš brfež glave, shujšal je radi bolezni).
Spojenka s predlogom ne more izražati krajev-nosti, časovnosti, načina in vzročnosti, stopnje ali protivnosti samega predmeta, to pomeni, da ni ena beseda (spojenka) ne more imenovati predmeta in sočasno še izražati razmerja do predmeta. To razmerje se mora izražati ali s prilastkom ali pa s predlogom in samostalnikom v odnosnem sklonu.
Vzemimo za primer govornika in predgovornika. Njiju dejanje se nič ne razlikuje: oba govorita; samo da govori drugi prej, prvi pa pozneje. Spojenka predgovornik izraža časovno razmerje z govornikom, česar bi ne smela. Če primerjamo z njima zagovornika, je njegov pomen drugačen. Tudi zagovornik govori, a namen njegovega govorjenja je natančno opredeljen: zagovarja! Medtem ko je nastala spojenka predgovora/k iz predloga pred in samostojnega samostalnika govornik (kar je napačno), se je spojenka zagovornik obvarovala iz glagolske, efei-roma samostalniške spojenke: zagovoriti, zagovor, zagovoren, zagovornik. Ravnati se moramo po sledečem pravilu: Za isto dejanje ne smem imenovati delujočega predmeta zdaj s prosto besedo zdaj s spojenko. Prvega govornika ločim od drugega le s prilastkom: prvi govornik, prejšnji govornik, kot je drugi govornik, poznejši govornik, naslednji govornik. Ne: Moj predgovornik se je izrazil tako in tako, ampak: Prejšnji govornik se je izrazil.
Podobnih napačnih spojenk, ki so nastale vse po zgledu tujih jezikov, imamo mnogo, posebno s predlogi nad, pod, pred in proti. Teh ne bomo negovali kot cvetke iz tujih logov, ampak jih moramo iZruti kot škodljiv plevel, ker se upirajo najpreprostejši logičnosti in so zato nasprotne slovničnim pravilom. Breznikova slovnica brez doslednosti nekatere izmed teh zameta, nekatere pa dopušča z obupnim pravilom, da so nastale po zgledu tujih jezikov. Ali so vse dopustne ali pa moramo vse zavreči! Na svoji grdoti ne izgube prav nič, če imenujejo še večjega dostojanstvenika.
Naj naštejem nekaj najnavadnejših in jim dostavim popravek.
1>. Napačne spojenke s predlogom nad.
Namesto napačnih spojenk s predlogom nad mora-
turni zgodovini, da so se kulturni delavci potiskali cb steno. Drugod se genijalnim ljudem pomaga kvišku, pri nas jih skušamo ugonobiti. Žalostno poglavje, zato ga ne kaže ponavljati. Genialnost Komarjeva je tolikšna, da ne bo propadla. Kvečjemu je mogoče oropati slovensko glasbo tega velikega daru ter ga pregnati v tujino, ki bi imela zanj hvaležnejšega kruha.
J. P.
mo tvoriti sestavljenke s prilastkom višji ali veliki ali prvi.
S pridevnikom višji tedaj, če pomeni kako osebo, ki je višja od drugih in j.e nad njimi: nadsvetnik, naddavkar, nadpriglednik, nadgozdar, nadporočnik, so po svoji stopnji višji od svetnika, davkarja, pri-glednika, gozdarja, poročnika, zato jih moramo imenovati višji svetnik, višji davkar, višji priglednik, višji gozdar, višji poročnik,
S pridevnikom veliki pa tedaj, če znači moč ali veličino ali velikost predmeta: nadškof, nadvojvoda, nadvojvodinja, nadvojvodina, nadškofija so mogočnejši kot škof, vojvoda, vojvodinja, vojvodina, škofija, zato jih bomo imenovali veliki škof, Veliki 'vof-voda, velika vojvodinja, velika vojvodina, Velika škofija, Saj, imamo velikega kneza, veliko kneginjo, veliko kneževino in velikega hlapca, velikega dvor-nika ali višjega dv,omika ali prvega dvornika, velikega ali prvega točaja.
Knezonadšikof se mora imenovati ali veliki knez in škof ali pa knez in veliki škof. Knezonad-škofija pa poknežena velika škofija ali pa velika poknežena škofija,
Nadučitelji bi se morali imenovati višji učitelji, kakršnih pa po mojem pojmovanju ni. Ljudskbšol-ski učitelji so si po svoji stopnji vsi enaki. Imamo pa meščanske učitelje, srednješolske učitelje in visokošolske učitelje. Kakor ni nadprofesorjev, tako ni nadučiteljev. Imamo pa šolske voditelje in šolske zaupnike, ki jih lahko imenujemo tudi s samostal-nišikim prilastkom: učitelj voditelj, učitelj zaupnik Nobene razlike ni med urami in nadurami. Oboje so enako dolge. Če pa kdo opravlja svojo službo več ur, kot jih je predpisanih, so to nadštevilne ure, še boljše pa dodatne ure.
Nemogoči spojenki sta nadleht in podleht — riad-lehti, podlehti. Naši zgornji udje se imenujejo leht, lehti. Zgornjega dela lahti pa ne smetilo imenovati nadleht in spodnjega ne podleht. Smemo pa tvoriti spojenko s predlogom in neločljivim samostalnikom — lehtje; torej nadlehtje in podlehtje, kot imamo zapestje (in ne zapest), ogrodje (in ne ogrod), nadstropje (in ne nadstrop), prav tako zatilje (in ne zatilnik).
Nadprodukcija se mora imenovati preprcdukcija, še boljše obilna produkcija ali preobilna produkcija; obilno, preobilno proizvajanje.
2.	Napačne spojenke s predlogom pod Namesto napačnih spojenk s predlogom pod moramo tvoriti sestavljenke s prilastkom nižji, pddrejeni ali pa nam mora rabiti k?;k drugi pravilni izraz ali moramo pojem kako drugače opisati,
S prilastkom podrejeni se tvori sestavljenka tedaj, če Znači del večje celote in nimamo za ta del po-sebe besede: podvrsta, podrazred, pododdelek pododbor, pododsek se morajo imenovati podrejena vrsta, podrejeni razred, podrejeni oddelek, podrejeni odbor, podrejeni odsek.
S prilastkom nižji ,pa se imenujejo one osebe, ki so nižje stopnje od onih, ki jih imenujemo s prosto besedo: podpolkovnik, podporočnik je nižji polkov-
nik, nižji poročnik. Podprefekt je nižji .prefekt, nižja prefektura; še lepši bi bil naziv okrožni prefekt in za podprefekturo okrožna prefektura.
Včasih imamo namestnike, ki voditelja namcstu-jejo in. jih moramo zato tudi tako imenovati; pod-načelnik, podstarosta, podpredsednik je načelnikov namestnik tajnikov namestnik, blagajnikov namestnik,
Podkomisar, podtajnik, poldblagajnik je ali nižji komisar, nižji tajnik, nižji blagajnik ali pa komisarjev namestnik, tajnikov namestnik, blagajnikov namestnik,	*'	|
Poduradnik, podčastnik je nižji uradnik ali uradnik nižje stopnje, oz. nižji častmk ali častnik nižje stopnje.	V.	».saj
Podzdravnikov, podgozdarjev in podučiteljev menda ni več; to so kaki zdravniški in gozdarski pripravniki. Kdor je nameščen na kaki šoli, je že učitelj; če je brez učiteljske usposobljenosti je pač učitelj za silo
Podžupana bi lahko imenovali županovega namestnika ali nižjega župana ali tudi malega župana.
Feljton
Stano Kosovel: LORD BYRON
(Nadaljevanje.)
VI.
Zelo važen datum nastopi v Byronovem življenju z letom 1818. Pesnik se na jesen tega leta seznani z grofico Terezijo Guiccoli, osemnajstletno damo, omoženo s šestdesetletnim starcem, grofom Guicco-lijcm, kateremu sta umrli prej že dve ženi. Prvo srečanje gre mimo pesnika brez vidnih posledic; šele ponovno svidenje na spomlad 1. 1819. postane mejnik v njegovem življenju in napravi konec Byronovi poligamiji.
To znanje je posebno važno z ozirom na veliko dobo pesnikovo ustvarjana, ki sc je sedaj približevala. Byron je začel pisati svoje največje in najtehtnejše delo, «Dona Juana«, Prvi spev je nastal v jeseni 1. 1818., drugi mu je sledil čez nekaj mesecev. V polovici junija 1819. sta izšla oba speva v knjigi. «Don Juan« je spravil na noge vso angleško javnost, ki se je zopet razcepila na dve krili. Prvi tabor je bil za Byrona; v njegovih vrstah' je uživala pesnitev neomejen ugled. Na nasprotni strani pa je izzvalo delo samo novo ogorčenje proti pesniku. Njegovi nasprotniki so namreč videli v epu samo lasciven produkt. Oba tabora, oni za Byrona in oni proti njemu, pa sta se strinjala v sodbi, da je «Don Juan» umotvor posebne vrste, Goethe ga je ocenil kot «brezmejno genijalno delo«.
Ko je «Don Juan« prišel pred oči pesnikovim prijateljem, so se tudi njihova mnenja delila. Nekateri so menili, da je treba pesnitev mestoma popraviti. Bali so se namreč oblakov, ki bi jih utegnila zbrati nevihta nad Byronovo glavo. Pesnik pa je bil s seboj čisto, na jasnem. Poznal je vrednos! stvaritve in se je nasvetovanim krajšavam uprl. Dejal je prijateljem; «Poslušal bi vaše ugovore, če bi trdili, da je »Don Juan« slab v pesniškem oziru«; na moralo pa se ni hotel ozirati. Bil je prepričan, da, je baš to delo najbolj moralno od vsega, kar je. napisal dotlej in je zavračal očitke z zagovorom, da je nelepa, slika opisanih postav krivda junakov samih, ne pa krivda pesnika.
Grpfica Guiccob, nvrna, sentimentalna Italijanka je medtem Byrona popolnoma, priklenila nase. Vzljubila ga je z idealnim žarom in to ga je ogrevalo,.
Najlepši naziv pa bi bil občinski starosta. Tako bi ločili občinske starešine in. občinske staroste,
3 Napačne spojenkc s predlogom pred.
Namesto napačnih spojenk s predlogom pred moramo tvoriti sestavljenke s prilastkom prednji, po-prednji, prvi, začetni, osnovni, prejšnji, naprejšnji, predhodni ali pa nam mora rabiti predlog s samostalnikom v odnosnem sklonu. Mnogokrat tvorimo spojenkc po nepotrebnem, ker mi zaznamenuje prosta beseda isto kar napačna spojenka.
Tako moramo govoriti namesto predsoba, pred-želodec, predrek, predstraža, predčete le prednja soba, prednji želodec1, prednji rek ali prorek, prednja straža, prednje čete, kot imamo zadnjo stražo in zadnje čete, bočno stražo in bočne čete.
Namesto predtelovadec, preddelavec, predboriteli naji se glasi prvi telovadec, prvi boritelj ali prvi borec (in nc prvoboritelj, ker je. boritelj ločljivi samostalnik).
Svetopisemska predpodoba je pač podoba. Če je bil na pn Izak Kristusova predpodoba, kdo pa je bil Kristusova podoba?
Do poznanstva ž njim je živela enolično in površno življenje kakor vse dame iz tedanjih aristokratskih krogov. Posečala jez abave, plese in se udeleževala družabnih prireditev. Pod Byronovim vplivom se ie njeno življenje docela predrugačilo. Začela je čitati knjige, gojiti glasbo, posvečati se gospodinjstvu. Družbo je polagoma popolnoma zapustila. Imela je plemenit namen postati Byronu vodnica in muza, očistiti pesnika vsega nizkotnega in neplemenitega, ker je bila uverjena, da je njegov duh rojen za nekaj višjega. Njene zveze z Byronom nimajo na sebi nič vsakdanjega in banalnega. Grofica sama je motrila svoje razmerje do poeta z vidika čistega idealizma. Gre ji priznanje, da je obvarovala Byrona propasti. Postala mu je angeli, kateremu se je «otrok Byron» brez strahu zaupal.
Pesnik se je v tem ugodnem ozračju lepo razvijal in se je vnovič pognal kvišku, topot v nedosežene višave duha. Terezija Guiccoli mu je služila pri oblikovanju novih vrednot kot dovršen obrazec ženske. Adah v *Kajn,u» in Myrrha v «Sardanapalu» ni nihče drugi nego ona, V nji je Byron resnično našel ideal, katerega ie iskal vse življenje: ideal ženske, ki lahko navdahne pesnika za plemenita dejanja.
Poznanstvo in ljubezen z Byronom pa je poplačala grofica Guiccoli s težko žrtvijo, katero je razumela sama. Doprinesla jo je rade volje, v zavesti, da je ljubezen vredna celega človeka. Grof Guiccoli je trpel pesnika sprva rad v svoji družbi in. ni ugovarjal proti njegovi navzočnosti v najneposrednejši bližini svoje žene, A kmalu je prišlo med njim, Terezijo in Byronom do jedkih sporov. Skrito sovraštvo, ki je že dolgo tlelo v starčevi ohlajajoči se duši, se je razpalild in planilo na dan z velikon srdom. Kriza je postala akutna spomladi 1. 1820., ko jez ahteval grof od svoje žene odslovitev Byrona. Pesnik, ki je bil svoje stvari manj siguren kakor grofica, je svetoval dami, naj se pokori zahtevi svojega moža. Terezija pa je ravnala drugače; poslušala je svoje srce. Odločila se je zoper svojega druga in za Byrona. Javnost, ki je dobro vedela za razmerje med n o in pesnikom, ji je pritrjevala. O grofu pa je bila splošna sodba, da mora biti podlež alj norec; podlež, če je. tako dolgo molčal, ko je vendar vsak dan . videl, kaj se godi v njegovi hiši, norec, če, nj opaz i in otipal tega, kar je bilo jasno vsvm drugjm,
Terezija se je tore; ločila od svojega moža, Prese-l'la se jc k svojemu očetu, grofu Gambi. Tja je prihajal na obiske Byron redno večer za večerom. Grofica je svirala na klavir in pesnik je poslušal Rossinijeve arije in, Mozartovo glasbo. Domov se je vračal pozno ponoči z nabit;m samokresom, kajti Guiccolijevi maščevalci so mu redno sledili in mu stregli po življenju,
To je bilo baš v dobi, ko se je začela rušiti Napoleonova oblast. Pritisk svete Alijanse je prisilil narodnostno zavedne italijanske kroige, da so začeli kovati zarotniške načrte in snovati tajne organizacije zoper obstoječi krivični red. Nastala je sekta karbonarjev, med katerimi so bdi tudi grofi Gambe, Terczijin dvajsetletni brat je bil navdušen karbonar. Ločena grofica je pripeljala v njegov tabor tudi Byrona, ki se je kmalu sprijaznil s zarotniki. Prevzel je celo poveljstvo nad četo karbonarskih «Ame-rikancev®, podpiral je upornike z orožjem, ter je ponudil konstitucijonalni vladi v Napolju t:soč zlatov kot prispevek v boju zoper omraženo sveto Atiijanso in Avstrijo, ki je nečloveško1 zatirala italijansko misel.
Peerski položaj britanskega plemiča je Byrona ščitil, da mu niso mogle oblasti naravnost do živega. Zato so mu pa oblastniki nagajali drugače. Nadzorovali so njegovo korespondenco, Ker ga niso smeli zapreti in tudi ne preiskati stanovanja, v katerem je imel zalogo orož;a in streliva za vstajo, so sc poslužili posebne zvijače. Grofica Guiccoli je morala ob ločitvi od svojega moža obljubiti, da pojde v samostan, če bi kdaj zapustila dom svojega očeta,
Razno
Premeščanja., «La Scuola® piše v svoji 38. številki (31. avg.) med drugim: Natečaji in premestitivc predstavljajo — že dve leti — nekaj, nerazumljivega, dasi razložljivega: ljudi, ki prihajajo in odhajajo, med tem ko bi morali biti vsi na svojih mestih; izvrševanje zakona, ki se godi v obliki glasne škode in ki dokazuje, da so n.ovi uradi menda obsojeni gibati sc v nasprotju z na:očitnejšimi bistvenimi potrebami šole.
Kdor ne pozna naših stvari, se škandalizira in ima utis, da uradi nalašč delajo kar je le mogoče, da bi sc pokrili z nezaupanjem, in zato, da utrudijo ljudstvo :n učiteljstvo; z eno besedo, hočejo zbuditi mnenje, da šola ni prav nič pri srcu tistim, ki pravijo, da so n'e upravitelji, medtem ko zahtevajo učitelji in prijatelji šole, naj bi se razvila med ljudstvom vestnost v šolskih stvareh, če naj ima šola podporo v javnem mnenju, v njenih organih in rodbinah. —
Kdo ve, kaj bi rekla «La Seuola», če bi videla, kako je šele pri nas? Pri nas zletamo vse leto sem in tja, pa se nič ne škandaliziramo Moderna šolska uprava mora biti prožna, če naj bo na višku napredka. Zakoni zahtevajo včasi tudi nemogoče stvari in kdo bi jih potem izvrševal?
Nove knjige in publikacije.
Pod naslovom «Prilozi za psihologiju deteta« počela je izlaziti u tromesečnim sveskama prvi takve vrsti časopis.
«Prilozi» če donašati rasprave iz celokupne psihologije deteta, obradjajuči naročito primen.jenu psihologiju, a to znači, na uzgojnu leoriju i praiksu. Revija če ovako podržavati vezu izmedju psiholo-
Da bi pregnale grofico in Byrona, ki jc visel na nji, so oblasti odredile izgon grofov Gamba. Ti so morali ostaviti deželo radi političnih rovarstev, Z rodbino vred se.je izselila tudi Terezija Guiccoli in za njo je šel Byron.
Naslednja leta je preživel pesnik v Ravenni in Pisi, Podnevi in zvečer je zahajal k Tereziji, njenemu očetu in menim bratom na obiske in razgovore, ponoči je delal. Že meseca oktobra 1819. je začel tretji, spev «Dona Juana®. Iz tega speva sta pozneje nastali dve poglavji, tretji in četrti del pesnitve. Peti spev je nastal v oktobru 1820. Tretji, četrti in peti spev so izšli v knjigi koncem 1. 1821. Tu je hotel 6yron svoje delo prekiniti — ker se je zdelo grofici Guiccoli slabo in pohujšljivo.
Ob tem času je imel Byron namen voditi svojega junaka po vsej Evropi. Opevati ga je hotel kot ude-Iežnika vseh bitk, obleganj lin pustolovščin, konec pa mu je namenil v metežu francoske revolucije, V Italiji ga je nameraval orisati, kot kavalirja «ser-vienta», na Angleškem je imel postati don Juan središče v aferi ločitve nekega zakona, v Nemčiji pa sentimentalen wertherjeveC. S tem je hotel pesnik osmešiti vso družbo tedanje Evrope, njene šege in navade. Le ena edina stvar mu ni hotela postati jasna; kakšen konec bi se spodobil za dona Juana. Namenil mu je finale v nesrečnem zakonu ali pa v peklu. Toda navzlic dolgotrajnemu razmišljanju se ni mogel odločiti, kaj je poraznejše in huše. Špansko izročlo je sicer govorilo za pekel, toda pekel jc bil za pesnika samo alegorična predstava za zakonsko življenje.	(Dalje.)
gije deteta i pedagogije, .te nastojati oko izgradnje naučne pedagogije u našem narodu. — Pored ovoga «Prilozi» če obradjivati i psihotehničke probleme, pa da se i u nas jednorn počme sa ispitivanem de-čijih sposobnosti za razne vrste: zanatstva, trgovine, industrije itd s obzirom na izvor poziva za buduči život. Da zainteresuje šire krugove za pshologiju deteta, «PriIozi» če donositi iserpna uputstva za pro-matranjc i študiju dečijeg duševnog života. Usto donositi če revija rasprave iz opštc psihologije i psihopatologije, u koliko one imadu veze sa psiholo-gijom deteta, te najzad pregled domače i strane psihološke literature.
Glavni urednik:	prof. dr. Bronislav Krstič,
Beograd, III, muška gimnazija. Cena: godišnje 90 din; pojedini svezak 30 din., — Za dijake: 60 din.
Dočim ovu našu prvu t>e vrsti pedagoško-psiho-lošku reviju toplo preporučamo našem znana i usavršivanja željnom učiteljstvu, ujedno ga želimo podsetiti, da se bavi u školi i van' promatranjem psihe našeg deteta, pošto sc školski uspeh učiteljev baš temelji na tom znanju,
ZAHVALA.
Odbor Zvezincga zbora se zahvaljuje «Slov. Čitalnici® v Dornbergu za vso pomoč, da je lahko priredil svoj koncert pod okriljem društva, ter «Lj,udski posojilnici® za brezplačno prepustitev dvorane,
Istotako se zahvaljuje tudi Mladinskemu odseku v Solkanu, ker je šlo pevskemu zboru na roko za prireditev koncerta.
Brez pomoči krajnih društev bi zbor morda ne mogel nastopiti, ker sta bila oba koncerta sklenjena le nekaj dni predno sta se vršila. Toliko tudi v pojasnilo, zakaj ni pevski zbor sam prevzel aranžmaja.