101 Peter Dorfler, Mutasti greh. Poslovenil Janez Pucelj. Mohorjeva knjižnica 58. Založila Družba sv. Mohorja v Celju 1933. 95 strani. Povest je še bolje poslovenjena kot Krivični vinar, a najbrž bo bolj utrudljivo kot umetniško dvigajoče to tisočkratno zrcaljenje neke možnosti, ki se sploh ne razodene. Kakšen greh je naredil nekoliko manj vredni vaški črednik, nas ob koncu prav za prav tudi več ne zanima, kajti pisatelj je hotel razložiti predvsem skrivnost greha sploh v svitu vesti in katoliške vere. Greh je glavni junak, ki vsak hip neutrudno preganja svojo žrtev, prilike dovolj za pisateljevo psihologijo in doživljanje trenutka. Dejanje se vrti le v duši in vesti, a se konkretizira komaj opazno v kakem razločnem dejstvu, včasih skoraj utone v preobilnem govorjenju, iz katerega pa se ob koncu dvigne nad vse lepo zarja odpuščenja in sprave z Bogom. Je pa ta grešnik blizu protestantske miselnosti, ki ne pozna spovedi, slovansko velikodušje, ki pozna vso naslado muke priznanja, je bliže krščanstvu in pravemu človeštvu. Velimir Deželic ml., Kragulj. Poslovenil Lojze Golobic. Mohorjeva knjižnica 60. Založila Družba sv. Mohorja v Celju 1933. 255 strani. Knjiga nadaljuje lepo hrvaško tradicijo o obujanju slovanske preteklosti, o duhovnih vrednotah slovanstva, ki smo zdaj dalje od njega kot pred 100 leti. Drugi narodi pišejo zgodovinske romane, da obujajo višje zavedanje historičnega človeka, Slovani ostajamo igrača dnevnih teorij. Zato je pozdraviti to zgodovinsko povest o sv. Cirilu, apostolu iz Soluna. To je doslej še edina konkretnejša ideja, ki vse Slovane druži. Dasi se Deželic mlajši v oživljanju snovi ne more meriti z bujno fantazijo starejšega Deželica, skuša pa zato podati točnejše črte časa z opisom bizantinske ceremonijelnosti, s posnemanjem starih pisateljev, posebno legende o sv. Cirilu, zlasti pa z vpletanjem istodobnih pesmi. Okorno počasni ritem časa je dobro zadet v tej široki epiki, ki se ji nikamor ne mudi. Dr. J. Šile Ivan S. Turgenjev, Lov cevi zapiski L, Lj. 1933. Izdala Jugoslov knjigarna (Ljudska knjižnica 53). Iz ruščine preložili f Bogomil Vdovič, Marija Kmetova in Janez Rožencvet. Ivan S. Turgenjev, Plemiško gnezdo. Roman. Lj. 1933. Izdala Jugoslov. knjigarna (Leposlovna knjižnica 14). Iz ruščine prevedel Jože A r ko. Z izdajo teh dveh del smo se Slovenci lepo oddolžili spominu Ivana S. Turgenjeva za petdesetletnico njegove smrti. »Lovčevi zapiski« gredo s tem prevodom drugič med slovenski narod. (Prvič jih je prevedel Fr. Jos. Remec in izdala Matica Slovenska, I. del 1882). Roman »Plemiško gnezdo« je pa sedaj prvič preveden v slovenščino. »L o v č e v i zapiski« — svojevrstna zbirka slik-akvarelov ruske pri-rode in ruskega človeka štiridesetih let prejšnjega stoletja — so prinesli Turgenjevu pisateljsko slavo in so še danes morda najbolj znano njegovo delo t svetu. Iz njih odseva življenje ruskih predreformnih podeželskih graščakov, graščinskih ljudi in kmetov v najbolj jarkih osvetljavah. Četudi Turgenjev pogosto nakazuje, da s položajem, v katerem je bil ruski kmet 102 v njegovi dobi, ni zadovoljen, vendar ne more prikriti radosti, ki jo ima sam kot pisatelj ob toliki pisanosti motivov in taki raznosti dobrih, povprečnih ter okrutnih graščakov, dobrih in slabih, veselih in žalostnih, previtih in zabitih graščinskih ljudi in kmetov — češ: »Glej, to je naša stara Rusija!« Prav tako uživa ob množini motivov v prirodi, katero podaja v vseh mogočih inačicah: v jutranjem hladu in solnčni pripeki, v svetlih in temnih nočeh, v dežju in nevihti; nedogledno ravnino in neprehodno goščo, visoka obrežja in odljudna močvirja. Vendar pa so nam danes tako ljudje kakor priroda pri Turgenjevu podani nekam prezunanje. Čutimo, kako je Turgenjev dojemal svet pretežno optično in pogosto pogrešamo pri orisih oseb psihološke poglobljenosti in človeške problematike. Pri popisih prirode pa imamo pogosto vtisk, da so slike prirode podane sicer z veliko spretnostjo, a nekam zunanje, radi njih samih. Intimnih vezi med človekom in prirodo Turgenjev še ni znal podajati tako, kot jih podaja od modernih n. pr. Knut Hamsun, ali od mlajših n. pr. Waggerl (Das Wiesenbuch). Uvod Janeza Rožencveta v jedrnatem orisu podaja socialno sliko Rusije za Turgenjeva ter glavne poteze in odlike pisateljskih del, zlasti »Lovčevih zapiskov«. Prevod prvih desetih slik je oskrbel Bogomil Vdovič. Pri prvih straneh enajstega zapiska (Pisarna) je prevajavca prehitela smrt; nadaljevanje je prevzel Janez Rožencvet, ki si je zagotovil pomoč pisateljice Marije Kmetove. Prevod je v celoti mojstrski. Zlasti pri B. Vdoviču je opaziti težnjo, da bi bil prevod čim dobesednejši, čim zvestejši originalu. S to težnjo in pa z velikim poznanjem slovenskega jezika je prevajavec dosegel, da je v prevodu vsa svežina in ostrina originala in se mu približuje tudi po bogastvu in lepoti izraza. Vendarle sem si iz prvih šestih in zadnjih dveh slik zapisal nekaj nepravilnosti, nejasnosti in netočnosti, katerih naj nekaj tu navedem: Imena kakor Polutikin, Nahimov itd. je treba v slovenščini sklanjati dosledno sa-mostalniški, ne sedaj samostalniški, sedaj pridevniški (s Polutikinim 13, Pu-čikovim 18: Polutikinu 22 itd.). Stremljenje po čistosti izraza je ponekod večje, ponekod manjše: na str. 28 imamo taško za naboje, a drugod je celo bolj uveljavljena beseda par nadomeščena z dvojico (29 in drugod). Stremljenje po dobesednem prevodu je ponekod preveliko: Hečo.Ttmofi je vseskozi prevedeno z nevelik (namesto majhen); na str. 31 je govor o izrazu v licu Jermolaja, »kadar je vgriznil obstreljeno ptico,« v orig.: „Koraa orni npHKVcuBajrt noflCTpiuieHHvio nrHuv"; glagol nprncvctiBaTB je nedo-vršnik in znači »prigrizovati«; lepše in bolje je to prevedel Remec: »Kadar je jedel ustreljeno ptico« (21). Na pretesno hojo za originalom kaže besedni red^ kakršen je n. pr. na str. 43: »Zdaj je Stepuška sedel pod mejo in redkev glodal, ali koren sesal, ali umazano zeljnato glavo drobil podse... zdaj je pod lončkom ogenjček kuril in neke črne koščke metal izpod pazduhe...« V slovenščini stavimo v teh primerih nepoudar-jeni objekt za glagol. Na str. 42 je za stavkom »— o tem. sploh ni imel nihče niti najmanjšega pojma« izpuščen stavek: „Aa h. npaBjrv cKa3aTb, hh- 103 Koro He aaHHMa.TH 9th Bonpocti«. (Imam Marksovo izdajo zbranih spisov Tur-genjeva iz 1. 1898). Na str. 46: sta spet dva nedovršna glagola napak prevedena z dovršnikom (Remec ima obakrat nedovršnik!): »K njemu so včasih prišle, lahko rečem, prve osebe...« in: »Vezene kaftane... je naročil...«; orig.: „kt> He»iy, 6tiBa;io, nepBua . . . ocočbi sa-fcaaeajm" in ,.Ka$TaH>H hsi caMaro Hapu^a BtmHCHBajn." (R.: »hojevale......naročal . . .). Str. 48: »Kje si se klatil?« (bolje: »kod«, to ima tudi R.). Str. 51 in drugod: »na povratnem potu« za: „Ha no3BpaTHOMT> nyra"; nadaljevavca isti izraz poslovenila bolje z: »nazaj grede« (str. 205). Str. 63: vodnjak, obkoljen (!) z lužicami« za ..KOJioaeij, oKpyaceHHHH jiyjKHu,aMHtt. Str. 71: »kupec« za r. Kvneij-b (!) (R. ima pravilno »trgovec«). Pogosto najdemo glagol držati ali držati si v pomenu: imeti, gojiti, rediti (n. pr. str. 72, 76). Str. 192: »Zakaj naj bi se (sekira) pogubila!« (orig.: San^M-b eiwy npo-najia-rb = propasti, izgubiti se!). Na str. 193 čitamo: »jaz se(!) moram odgovarjati« za: „Ob mena B3Liniyn>", kar znači: od mene bodo terjali, zahtevali (povračilo škode, ali odgovor). Prav tam čitamo: »Uma grešaš, kali?« za: „Ob yiaa eomen-b, mto-jih?" kar znači: »Kaj si ob pamet?« Glagol grešati sicer ima Pleteršnik, a ga v tej zvezi ne bo nihče razumel. Vrhu tega ruski izraz ni nikak lokalizem, za katerega bi bilo treba tudi v slovenščini iskati dialektično frazo. Na str. 196, 201 sem si zabeležil neslovenski predlog: na hvalo — take stvari naj bi ne kazile sicer vzorne slovenščine. »Plemiško gnezdo« je najboljši roman Turgenjeva in je za nas še prav tako lepo čtivo, kot je bil za sodobnike. Četudi se Turgenjev ni mogel vzdržati dolgih stereotipnih zunanjih opisov važnih in nevažnih oseb in njih preteklosti, četudi je zgodba polna konvencionalnih slučajnih dogodkov in srečanj, četudi se direktna karakterizacija oseb giblje bolj na površini in je pisatelj n. pr. Lizi naravnost krivičen, ko ji nekako z viška pripiše ne baš zavidanja vreden delež razumnosti — vendarle roman zapušča vtisk čudovito nežne, bele zgodbe o nesrečni ljubezni neizkušene, v samoti podeželskega mesteca doraščajoče deklice do njenega mnogo starejšega sorodnika, svetskega prenasičenca in razočaranca Lavreckega. V vsi zgodbi se preliva mesečina svetlih ruskih noči, prežeta z dehtenjem cvetočega lipovja in prepletena z otožnostjo slavčjih melodij. Prevajavec je v uvodu očrtal leposlovce tako zvane plejade štirideset-letnikov in nato podrobno opisal njih najizrazitejšega zastopnika I. S. Turgenjeva. Ta študija o Turgenjevu in njegovih delih kaže, da jo je pisal široko razgledan literarni zgodovinar in fin estet, ki se ni bavil s Turgenje-vom samo slučajno, ampak dodobra pozna miselna in stilna stremljenja v ruski literaturi preteklih stoletij. Prevod je lep, točen in v skladu z delom samim nekam salonsko uglajen, brez množice domačih sicer, a redkih in večini povprečnih čitateljev nepoznanih besedi, ki jih nekateri prevajatelji cesto brez potrebe in navadno brezuspešno dvigajo iz Pleteršnika in jim skušajo vdihniti novo življenje. V vsem Arkovem prevodu sem našel samo eno besedo, ki mi brez Pleteršnika ni bila znana (opesen = tesno se prilegajoč, oprijemajoč); Arko se tudi 104 sprejete in splošno znane tujke za vsako ceno ne izogiba, včasih jo radi večje muzikalnosti rabi celo tam, kjer ima izvirnik domačo slovansko besedo m bi mogel prevajavec tako dobiti tudi v slovenščini (n. pr.: monotono — otožno zvon jen je str. 207 za: oy.Hoo6pa3HO — iieMajitHMn 3boh-b). Jezikovnih lapsusov je malo: naklon jene jša 44 nam. bolj naklonjena, najdovršenejši 53 nam. najbolj dovršeni; ni maral zapeti svojo romanco 131 nam. svoje romance — in morda še tu in tam kateri. Janez Logar La Slovenie apercu de son histoire — sa culture — sa litterature par France Štele, secretaire du P. E. N. Club. Situation geographique et statistique de la Slovenie. Principales epoques de 1'histoire des Slovenes. Evolution de la culture des Slovenes. Etat actuel de la culture slovene. Litterature slovene. Ljubljana 1933. Strani 23. Povod pričujoči knjižici, ki jo je oskrbel ljubljanski krožek PENkluba, je bil XI. sestanek v Dubrovniku, čigar udeleženci naj bi s tem prigodniško napisanim pregledom naše zgodovine, kulture in literature dobili v roke potreben kažipot, ko bi utegnili obiskati tudi Ljubljano in slovenske kraje. Pisec, ki je prevzel kot klubni tajnik to zamudno in požrtvovalno delo, je uspel: strnil je s priznanja vredno vestnostjo in spretnostjo v dobrih 700 vrsticah podatke o vsem, kar kaže naš značaj v zemlji, zgodovini, kulturni prošlosti in v našem sedanjem prosvetnem površju. Označba je povsod točna. Iz leksikalično tesnega, a stvarnega in polnega orisa je čutiti prepričevalnost objektivno pravilnih podatkov, med katerimi so zlasti statistični o moči našega življa onstran jugoslovanskih meja naše dokumentarično potrdilo. V poročilu o slovstvu pa sem pogrešil spričo navedenih nekaj prav tako tehtnih imen: Janežiča, Trdino, Mencingerja, Medveda, Šorlija in Kvedrovo. Dr. I. P. Blatter aus der slowenischen Lyrik. In deutschen Ubertragungen von Lili Novy. P.E.N. Ljubljana 1933. Izredno okusna in v svojem monumentalnem tisku književno preciozna pesniška zbirka je bila gostoljuben in pieteten dar slovenskih Penovcev tujim gostom lanskega sestanka v Dubrovniku. Zato tako odlična oblika v numerirano omejeni izdaji! Pesmi je uredil in izbral iz bogatih prevodov g. Novvjeve g. Jo s. Vidmar, ki v posvetilu tudi pove, kaj hočejo ti pesniški listi. Da niso kakšen cvetnik slovenske lirike sploh, marveč le izbor iz najvidnejših lirikov naše tako zvane »moderne«. Izbranih je petindvajset pesmi, 3 iz Cankarja (Aus einsamer Jugendzeit, Du solist auf meinen Weg nicht Blumen streuen, In mein Zimmer ist die Nacht gekommen), 3 iz Ketteja (In Einsamkeiten, Einer Blume — Roži, Aus dem Zyklus »Mein Gott«), 9 iz Župančiča (Hei, ihr Wolken, Abend, Unsere Leiber, Wei6-krainer Madchen, Der See, Melancholie, Nachtlicher Psalm, Das Erwachen, Joža Berce zum Gedenken), 3 iz Murna (Johannisnacht — Šentjanževo, Im Dammer, Hain im Dammer) in 7 iz Gradnika (Im Dammer, Aus den »Briefen« (IV), Worte aus dem Grabe, Eros — Tanatos, Beichte, Im reifenden Herbste I, II). Prevod sam je dragocen, izbrano lep in res pesniški. Preva-